V Parizu se je zaključilo sojenje desetim obtoženim zaradi spletnega nadlegovanja Brigitte Macron. Obtoženi so bili zaradi širjenja teorij zarote, da naj bi bila prva dama rojena kot moški.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po ujetju v ameriški vojaški operaciji prispel v Združene države Amerike, kjer so ga prepeljali v zvezni priporni center v Brooklynu. Letalo z Madurom in njegovo soprogo Cilio Flores je najprej pristalo v letalskem oporišču Stewart v New Yorku, od koder so ga s helikopterjem prepeljali na Manhattan in nato v Metropolitansko priporno središče (MDC) v Brooklynu. Ameriški mediji so objavili posnetke Madura v ujetništvu, na katerih je videti vklenjen in v obutvi za zapornike. Zapor v Brooklynu je v svetovni javnosti znan po tem, da v njem bivajo odmevni ujetniki, med njimi sta bila tudi Ghislaine Maxwell in glasbenik Sean 'Diddy' Combs. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je s to operacijo stopnjevala dolgoletne napetosti med državama, ki so se v zadnjih mesecih sprevrgle v neposreden vojaški poseg. Madurov prihod v pripor pomeni pomemben mejnik v prizadevanjih ZDA za odstranitev socialističnega režima v Venezueli, ki so ga v Washingtonu večkrat označili za nezakonitega in vpletenega v mednarodni kriminal.

V Iranu so se v zadnjih dneh močno razširili nasilni protesti zaradi poglobljene gospodarske krize, ki trajajo že skoraj dva tedna. Razmere so sprožile ostro besedno vojno med iranskimi oblastmi in administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social izrazil podporo protestnikom in iranskemu režimu postavil ultimat, kar je v Teheranu naletelo na buren odziv. Iranske oblasti so na osrednjem trgu v prestolnici celo postavile nov mural z opozorilom ameriškim vojakom. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove grožnje sprožile delitve tudi v republikanski stranki. Kongresnik Thomas Massie je javno kritiziral predsednikovo zunanjo politiko in poudaril, da bi se morala država osredotočiti na lastne notranje težave namesto na vmešavanje v iranske zadeve. Medtem ko Washington stopnjuje pritisk, se Iran sooča z najhujšo nestabilnostjo v zadnjih letih, ki jo poganjajo inflacija in nezadovoljstvo prebivalstva nad vladnim upravljanjem gospodarstva. Dogajanje je neposredno povezano s predhodnimi ameriškimi grožnjami o napadih na jedrske objekte in Trumpovo podporo izraelskim vojaškim načrtom, kar je dodatno radikaliziralo iransko stran.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Iranski vrhovni voditelj Ali Khamenei je zatrdil, da se Iran ne bo uklonil pritiskom ZDA in protestnikom ukazal, naj jih varnostne sile "postavijo na svoje mesto", kar nakazuje na zaostritev represije. Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z intervencijo, če bo Iran nasilen nad protestniki, kar je sprožilo ostre odzive iranskih uradnikov, ki so to označili za vmešavanje v notranje zadeve.

Helsinški odbor za človekove pravice v Srbiji je v svojem najnovejšem poročilu ostro kritiziral delovanje srbskega predsednika Aleksandra Vučića. Po njihovih ocenah sta tako zunanja kot notranja politika države v stanju resnega kolapsa, kar Srbijo vodi v fazo globoke institucionalne in mednarodne izolacije. Odbor opozarja, da Vučićev pristop k vladanju spodkopava demokratične standarde in oddaljuje državo od evropskih integracijskih procesov. Analiza odbora kaže na vse večjo centralizacijo moči in slabitev neodvisnih institucij, kar vodi v notranjo politično nestabilnost. Na mednarodnem področju pa Srbija zaradi nejasne zunanjepolitične usmeritve in tesnih stikov z režimi, ki so v nasprotju z zahodnimi vrednotami, izgublja verodostojnost pri ključnih partnerjih. Takšen razvoj dogodkov bi lahko povzročil resne gospodarske in diplomatske posledice za srbsko državo in njene državljane v prihodnje.

Združeni narodi so v novem poročilu ostro obsodili Izrael zaradi sistematične diskriminacije in segregacije Palestincev na zasedenem Zahodnem bregu, kar so označili za sistem apartheida. Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je opozoril, da se je položaj v zadnjih letih drastično poslabšal, in poudaril, da gre za načrtno dušenje pravic palestinskega prebivalstva. Poročilo navaja, da Izrael krši mednarodno pravo z dolgotrajno politiko rasne diskriminacije, ki vključuje omejevanje gibanja in neenakopravno obravnavo pred zakonom. Istočasno se je v središču javne razprave znašla britanska kolumnistka časnika The Times Melanie Phillips, ki je zaradi svojih izjav o Palestincih požela ostre kritike. Phillipsova je odprtje palestinskega veleposlaništva v Londonu označila za sramotno sodelovanje pri »dokončni rešitvi« vprašanja palestinskih Arabcev. Njene besede, vključno s trditvijo, da so Palestinci »neljudje« brez lastne države, so številni zgodovinarji in aktivisti označili za skrb vzbujajoče, pri čemer so poudarili, da uporablja terminologijo, povezano z nacističnim holokavstom. Dogajanje predstavlja nadaljevanje napetosti med mednarodnimi institucijami in Izraelom, ki zavrača očitke o apartheidu. Medtem ko ZN pozivajo h končanju diskriminatornih praks, kritiki opozarjajo na naraščajočo radikalizacijo retorike v javnem prostoru. Situacija na Zahodnem bregu ostaja kritična, saj poročila o nasilju naseljencev in sistemskih kršitvah človekovih pravic postajajo vse pogostejša, kar dodatno otežuje možnosti za mirno rešitev konflikta.

Nizozemska je uradno prekinila sodelovanje v vojaški operaciji proti trgovini z narkotiki na Karibih, ki jo pod vodstvom Združenih držav Amerike izvaja operacija "Južno kopje". Kot je pojasnil nizozemski obrambni minister Ruben Brekelmans, se je država za ta korak odločila zaradi nestrinjanja z metodami ameriške strani, ki vključujejo vojaške napade na plovila, za katera se sumi, da prevažajo droge. Nizozemska bo svoje dejavnosti proti tihotapljenju drog še naprej izvajala neodvisno znotraj svojih teritorialnih voda, ne bo pa več zagotavljala helikopterjev, objektov ali druge logistične podpore za ameriško operacijo v mednarodnih vodah. Brekelmans je poudaril, da Nizozemska zagovarja pristop, ki temelji na prijetju in sodnem pregonu osumljencev, namesto neposrednega streljanja na plovila. Operacija "Južno kopje", ki se je začela septembra, je po poročanju tujih medijev v več kot 20 napadih zahtevala že več kot 100 življenj. Odločitev Haaga prihaja v času povečanih napetosti zaradi ameriške uporabe sile proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru, kar je sprožilo številne mednarodne kritike glede kršenja suverenosti in mednarodnega prava. Nizozemska sicer na Karibih nadzoruje šest otokov in je bila dolga leta ključna partnerica ZDA pri nadzoru in zasegu prepovedanih substanc v regiji.

Generalni sekretar Sveta Evrope Alain Berset je v uradni izjavi opozoril, da razmere v Venezueli predstavljajo trenutek globoke negotovosti tako za tamkajšnje prebivalstvo kot za mednarodno stabilnost in varnost. Odziv organizacije prihaja po poročilih, da so ameriške oblasti pridržale venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in ga prepeljale v pripor v New Yorku. Ta dogodek je sprožil val odzivov v mednarodni diplomaciji, saj se institucije spopadajo z nepredvidenimi posledicami za regionalni mir. Berset je poudaril, da poročila iz Venezuele označujejo kritično točko, ki bi lahko resno ogrozila mednarodni pravni red. Svet Evrope, ki se primarno osredotoča na človekove pravice in vladavino prava, dogajanje spremlja z zaskrbljenostjo glede prihodnjega političnega razvoja v regiji. Čeprav so podrobnosti o samem postopku ameriških oblasti še predmet preverjanja, so posledice za varnostno arhitekturo že opazne na globalni ravni.

Ameriške oblasti so v New Yorku pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Letalo z venezuelskim voditeljem je v Združene države Amerike prispelo v okviru postopka, ki ga vodi zvezno sodišče na Manhattnu. Ruska federacija je po dogodku nemudoma pozvala Washington k njuni izpustitvi, medtem ko ameriško tožilstvo vztraja pri obtožbah o dolgotrajnih kriminalnih dejavnostih. Madura in Floresovo v New Yorku čaka prva sodna obravnava. Obtožnica južnega okrožja New Yorka Floresovi pripisuje dolgoletno zgodovino kaznivih dejanj, povezanih z delovanjem venezuelskega režima. Pridržanje predstavlja stopnjevanje napetosti med Caracasom in Washingtonom, ki že dlje časa izvaja pritisk na Madura zaradi očitkov o avtokratskem vladanju in vpletenosti v trgovino z mamili. Rusija dogodek označuje za kršitev mednarodnih norm, medtem ko ameriška stran poudarja neodvisnost sodstva pri pregonu domnevnih mednarodnih kaznivih dejanj.

V obsežni vojaški operaciji, uperjeni proti režimu Nicolása Madura v Venezueli, je po poročanju ameriškega časnika New York Times umrlo najmanj 40 ljudi. Neimenovani ameriški uradnik je za medije potrdil, da ameriška stran v operaciji ni utrpela nobenih izgub, medtem ko o žrtvah na venezuelski strani uradno niso želeli podrobneje poročati. Operacija, ki je bila usmerjena v zajetje venezuelskega voditelja, je pustila hude posledice med lokalnim prebivalstvom in vojsko. Po navedbah nekaterih virov so med smrtnimi žrtvami tudi kubanski državljani, kar je v izjavi nakazal tudi Donald Trump. Dramatična pričevanja ranjenih venezuelskih vojakov razkrivajo silovitost napada, ki je povzročil precejšnje število žrtev in obsežno gmotno škodo. Kljub visokemu številu mrtvih ameriška administracija poudarja, da je bila akcija izvedena brez izgub na njihovi strani, s čimer poskušajo upravičiti taktični uspeh misije v luči mednarodnih kritik.

Malezijski premier Anwar Ibrahim je ostro obsodil nedavno vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Caracasu, med katero so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Anwar je dejanje označil za precedens brez primere po obsegu in naravi ter poudaril, da tovrstno ravnanje predstavlja jasno kršitev mednarodnega prava. Po njegovih besedah je ameriško posredovanje v suvereni državi nesprejemljivo in ogroža globalni pravni red. Pridržanje Madura se je zgodilo po večmesečnem zaostrovanju odnosov med Washingtonom in Caracasom, ki so ga zaznamovale grožnje z zamenjavo režima in povečana prisotnost ameriške vojske v regiji. Anwar Ibrahim je s tem zavzel jasno stališče v mednarodni diplomaciji in opozoril na nevarne posledice kršenja suverenosti s strani velesil. Operacija se je odvila kljub prejšnjim opozorilom mednarodnih verskih voditeljev in političnih organizacij, ki so pozivali k mirni rešitvi krize.

Število smrtnih žrtev v tedenskih nemirih v Iranu se je povečalo na najmanj 16, poroča več skupin za človekove pravice. Protesti zaradi naraščajoče inflacije so se razširili po vsej državi in povzročili nasilne spopade. To so največji protesti v zadnjih treh letih, ki prihajajo v času, ko je gospodarstvo v razsulu in se stopnjuje mednarodni pritisk.

Poglavar Rimokatoliške cerkve, papež Lev XIV., je danes poudaril nujnost, da Venezuela ostane neodvisna država, in opozoril na pomen spoštovanja človekovih pravic v tej južnoameriški državi. Papež je v svojem nagovoru izjavil, da z »dušo, polno zaskrbljenosti« spremlja aktualno dogajanje, potem ko so Združene države Amerike s položaja odstranile in aretirale venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Sveti oče je v luči teh dramatičnih dogodkov pozval k miru in stabilnosti ter izpostavil pomen suverenosti naroda. Njegove izjave prihajajo neposredno po stopnjevanju napetosti, ko so ameriške sile izvedle operacijo pridržanja Madura, kar je v regiji sprožilo nemire in politično negotovost. Papež Lev XIV. je s svojim pozivom k neodvisnosti nakazal kritično držo do tujega vmešavanja v notranje zadeve države, hkrati pa je pozval k zaščiti civilnega prebivalstva in osnovnih pravic vseh državljanov Venezuele. Vatikanska diplomacija je ob tem poudarila, da si bo Cerkev še naprej prizadevala za mirno rešitev krize skozi dialog.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se konec decembra 2025 začeli zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer, sprevrgli v vsesplošne nasilne nemire, v katerih je do 2. januarja 2026 umrlo najmanj deset ljudi. Demonstracije so se iz teheranskega Velikega bazarja razširile v več kot 30 mest po državi, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom. Protestniki, med katerimi so poleg trgovcev zdaj tudi študenti, zahtevajo politične spremembe in vzklikajo gesla proti vrhovnemu voditelju ajatoli Aliju Hameneju. Do zaostritve razmer je prišlo zaradi rekordnega padca vrednosti iranskega riala in visoke inflacije, ki je presegla 42 odstotkov. Ameriški predsednik Donald Trump je na dogajanje odgovoril z ostro retoriko in opozoril teheranske oblasti, naj ne izvajajo nasilja nad mirnimi protestniki. Trump je izjavil, da so Združene države Amerike pripravljene na morebitno posredovanje, če se bo nasilje stopnjevalo. Iranski uradniki so obtožbe zavrnili in Washington ter Izrael obtožili spodbujanja nemirov. Medtem je izgnani iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi pozval k revoluciji in državljane pozval k množični zasedbi ulic v Teheranu, da bi strmoglavili trenutni režim. Iranske varnostne sile so na proteste odgovorile s povečano represijo, zlasti v zahodnih provincah, kjer so poročali o novih smrtnih žrtvah.

Venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino López je sporočil, da so ameriške sile med vojaško operacijo v Caracasu ubile večji del varnostne ekipe predsednika Nicolása Madura. Padrino López je dejanje označil za hladnokrven umor in dejal, da je bila operacija uperjena neposredno proti suverenosti države. Po ministrovih besedah so ameriške enote predsednika Madura in njegovo soprogo Cilio Flores dejansko ugrabile, kar je označil za strahopetno dejanje in kršitev venezuelske ustave. Fuerza Armada Nacional Bolivariana (FANB), venezuelska vojska, je po dogodku zahtevala takojšnjo izpustitev Madura in njegove žene. V uradni izjavi so vojaki poudarili, da so ameriške sile izvedle brutalno vojaško agresijo, ki je povzročila nepopravljivo škodo v vrstah predsedniške garde. Medtem ko vojaški vrh ostaja zvest ujetemu voditelju, so v državi aktivirali vse nacionalne obrambne načrte, razmere v Caracasu pa ostajajo izjemno napete in negotove.

Francoska prva dama Brigitte Macron je v nedeljo v nastopu na televiziji TF1 javno spregovorila o nedavnem incidentu, v katerem je aktivistke feminističnega kolektiva #NousToutes označila za »umazane tepežke« (sales connes). Izjava je bila posneta v začetku decembra v zakulisju predstave komika Aryja Abittana, ki so ga omenjene aktivistke skušale zmotiti zaradi obtožb o posilstvu, čeprav je bil postopek proti njemu kasneje ustavljen. Macronova je pojasnila, da so bili uporabljeni izrazi neprimerni, in se zanje opravičila, hkrati pa je dodala, da v določenih trenutkih ni »zmerna ženska« in da prevladajo čustva. Incident je v francoski javnosti sprožil buren odziv, zlasti med borci za pravice žensk, ki so prvi dami očitali nespoštljiv odnos do žrtev spolnega nasilja. Brigitte Macron je med promocijo dobrodelne akcije Pièces Jaunes poudarila, da njeni komentarji niso bili primerni za njeno vlogo, vendar je obenem skušala upravičiti svojo impulzivno naravo v zasebnih pogovorih. Odziv javnosti ostaja deljen, saj kritiki opozarjajo na neprimernost podpore komiku z zgodovino obtožb o nasilju, medtem ko podporniki poudarjajo pomen pravne domneve nedolžnosti.

Ministrstvo za zunanje zadeve Bosne in Hercegovine je v uradni izjavi podprlo nedavno ameriško operacijo v Venezueli, v kateri so pridržali predsednika Nicolasa Madura. Službeno Sarajevo je Madura označilo za diktatorja, ki je svojo državo vodil z represivnimi ukrepi, ter poudarilo, da je svet brez tovrstnih vladarjev boljši prostor. Izjava ministrstva odraža jasno zunanjepolitično usmeritev k podpori demokratičnim procesom in mednarodnim akcijam pod vodstvom Združenih držav Amerike. Medtem ko je ministrstvo pod vodstvom državne ravni zavzelo ostro stališče, pa v Republiki srbski glede dogajanja v Venezueli za zdaj ostajajo tiho. Ta razkol ponovno osvetljuje notranjepolitične delitve znotraj Bosne in Hercegovine pri vprašanjih zunanje politike in odnosov z velikimi silami. Poudarek ministrstva na nujnosti končanja Madurovega režima se neposredno navezuje na prizadevanja za stabilizacijo južnoameriške regije.

Pripadniki venezuelske diaspore so se množično zbrali na ulicah Dominikanske republike in Združenih držav Amerike, da bi proslavili novico o prijetju predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores, ki so ga izvedle ameriške sile. V Santo Domingu so se protestniki in izseljenci, med katerimi je bil tudi znani pevec Nacho, zbrali na aveniji Anacaona v bližini venezuelskega veleposlaništva. Lokalna policija je morala posredovati, da bi zagotovila red in pretočnost prometa, medtem ko so zbrani dogodek označili za konec diktatorskega režima in začetek demokratične tranzicije. Podobna praznovanja so potekala tudi na Floridi, kjer se je v Doralu, središču venezuelske skupnosti, množica zbrala pri znanem lokalu El Arepazo. Slavje se je razširilo vse do posestva Mar-a-Lago, kjer so podporniki izrazili navdušenje nad koncem Madurove nekaznovanosti. Številni venezuelski umetniki, vključno z duom Mau y Ricky, so prek družbenih omrežij sporočili, da so dogodki sprožili močan čustven odziv, zaradi katerega skupnost v pričakovanju novih informacij ni spala. Čeprav so razmere v Caracasu še vedno nejasne, izseljenci verjamejo, da gre za ključen trenutek v zgodovini njihove domovine.

V venezuelski prestolnici Caracas so se razmere po aretaciji predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil dodatno zaostrile. Kljub odsotnosti dolgoletnega voditelja se prebivalci soočajo s povečano represijo, ki jo izvajajo policijske enote z avtomatskim orožjem in oborožene milice. Po celotnem mestu so vzpostavili številne vojaške nadzorne točke, kar je v mestu povzročilo vzdušje strahu in negotovosti. Lokalno prebivalstvo se izogiba javnemu izražanju mnenj in izhodom na ulice, medtem ko lastniki trgovin zaradi strahu pred plenjenjem omejujejo vstop večjim skupinam ljudi. Oblasti so v ponedeljek pridržale štirinajst tujih novinarjev, od katerih so enega izgnali iz države, ostale pa kasneje izpustili. Poročila britanske mreže BBC nakazujejo, da se varnostne razmere v državi po Madurovem odhodu niso stabilizirale, temveč se nadzor nad civilnim prebivalstvom še stopnjuje.

Število smrtnih žrtev protestov v Iranu se je znatno povečalo, pri čemer naj bi bilo ubitih najmanj 27 protestnikov. Iranski predsednik je varnostnim silam ukazal, naj ne zatirajo protestnikov, ampak naj jih razlikujejo od izgrednikov. Varnostne sile so uporabile solzivec za razpršitev demonstrantov v Teheranskem bazarju. Iran je obtožil tuje vmešavanje v proteste.

V Iranu se nadaljujejo krvavi spopadi med varnostnimi silami in protestniki, ki so v soboto terjali najmanj štiri nove žrtve. Po navedbah organizacij za človekove pravice, vključno s skupino Hengaw, so člani revolucionarne garde streljali na demonstrante v mestu Malekšahi na zahodu države. Vsi ubiti so bili kurdskega porekla, v spopadih pa je bilo ranjenih še več deset ljudi. Združeni narodi opozarjajo na vse večjo stopnjo nasilja in zaostrovanje konfrontacije med oblastmi in civilisti. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je medtem javno obsodil protestnike in jih označil za kršitelje javnega reda oziroma upornike. Protesti, ki so zajeli državo, ne pojenjajo kljub ostremu odzivu varnostnih organov, ki za zatiranje nemirov uporabljajo strelno orožje, kar vodi v naraščajoče število smrtnih žrtev po vsej državi.

Število smrtnih žrtev nasilja v Iranu med protesti zaradi gospodarskih razmer je naraslo na najmanj 35, aretiranih pa je bilo 1200 ljudi, so sporočili aktivisti. Iranski protestniki se soočajo z brutalnim zatiranjem, medtem ko se protesti širijo.

Število smrtnih žrtev enotedenskih protestov v Iranu je naraslo na najmanj 16. Iranski vrhovni voditelj je izjavil, da je treba 'izgrednike postaviti na svoje mesto', kar verjetno daje varnostnim silam zeleno luč za še ostrejše ukrepanje proti protestnikom. Med protesti so potekali spopadi med protestniki in varnostnimi silami.

Ameriški predsednik Donald Trump in iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej sta se zapletla v oster besedni spopad glede protivladnih protestov, ki pretresajo Iran. Medtem ko je Trump protestnikom obljubil podporo in zagrozil z vojaškim posredovanjem v primeru nadaljnjega nasilnega zatiranja, je Hamenej poudaril, da iranski režim ne bo popustil pod pritiski Washingtona. Do razhajanj je prišlo tudi znotraj ameriškega konservativnega tabora, kjer so nekateri politiki izrazili pomisleke glede predsednikove ostre retorike do Teherana. Nekdanji iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi se je Trumpu zahvalil za podporo iranskemu ljudstvu in dejal, da sporočila iz Bele hiše vlivajo upanje tistim, ki si prizadevajo za konec desetletij trajajoče represije. Napetosti so se stopnjevale po poročilih mednarodnih organizacij za človekove pravice o žrtvah med demonstranti, kar je sprožilo diplomatsko ofenzivo Teherana v Združenih narodih. Iransko vodstvo vztraja, da gre za notranje zadeve države, in obtožuje ZDA vmešavanja v suverenost islamske republike.

Papež Frančišek (v nekaterih virih naveden kot Leon XIV.) je po tistem, ko so ameriške vojaške sile v Caracasu zajele in v New York prepeljale venezuelskega predsednika Nicolása Madura, pozval k spoštovanju suverenosti Venezuele in zagotavljanju blaginje tamkajšnjega ljudstva. Sveti oče je poudaril, da mora v trenutnih razmerah prevladati interes naroda ter vladavina prava, s čimer se je odzval na naraščajočo negotovost v državi. Medtem ko so se v baskovskem San Sebastiánu zbrali protestniki, ki so obsodili »imperialistično agresijo« in zahtevali izpustitev Madura, so iz Moldavije prišli drugačni odzivi. Moldavski podpredsednik vlade Mihai Popșoi je poudaril nujnost demokratične tranzicije v Venezueli, saj je bila legitimnost Madurovega režima že dolgo pod vprašajem tako doma kot v tujini. Dogodki sledijo stopnjevanju napetosti, v katerih so ZDA Madura obtožile narkoterorizma in izvedle operacijo brez primere.

Protesti v Iranu se nadaljujejo že osmi dan in postajajo vse bolj nasilni. Organizacije za človekove pravice so poročale o 19 smrtnih žrtvah. Protesti se nanašajo tudi na dogodke v drugih regijah sveta.

Število smrtnih žrtev nasilnih protestov v Iranu, ki jih je sprožila slabša gospodarska situacija, se je po zadnjih podatkih oblasti povečalo na najmanj deset. Predsednik ZDA Donald Trump je pred tem opozoril Iran, da bodo Združene države posredovale, če bo Teheran 'nasilno pobijal mirne protestnike'.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo na najmanj 35, aretiranih pa je bilo več kot 1200 ljudi. Donald Trump je ponovno zagrozil z napadom na Iran, če bo režim nasilno obračunal z mirnimi protestniki.

V Iranu se je število smrtnih žrtev med množičnimi protesti, ki so jih sprožile vse slabše gospodarske razmere, povzpelo na najmanj deset oseb. Po poročanju lokalnih oblasti in tujih tiskovnih agencij sta bili zadnji žrtvi zabeleženi v soboto, ko so se demonstracije kljub poskusom zatiranja nadaljevale po vsej državi. Nasilje se je v zadnjih dneh stopnjevalo, pri čemer so poročali o eksploziji granate v mestu Kom, ki je zahtevala eno življenje. Demonstracije predstavljajo največji val nezadovoljstva v državi po letu 2022, ko je smrt Mahse Amini v policijskem pridržanju sprožila vsesplošne nemire. Ameriški predsednik Donald Trump je v petek ostro opozoril teheranske oblasti pred nasilnim obračunavanjem z miroljubnimi protestniki in napovedal, da bodo Združene države Amerike v takšnem primeru posredovale. Njegove izjave so v iranskem političnem vrhu sprožile buren odziv, vključno z grožnjami o napadih na ameriške enote na Bližnjem vzhodu. Čeprav obseg trenutnih protestov še ni dosegel ravni iz leta 2022, gospodarska kriza in visoka inflacija še naprej poganjata napetosti med prebivalstvom in islamsko teokracijo.

Hrvaški minister za zunanje in evropske zadeve Gordan Grlić Radman se je v Zagrebu sestal s predstavniki hrvaških družin iz Boke Kotorske v Črni gori, ki si že desetletja prizadevajo za vračilo nacionaliziranega in odtujenega premoženja. Družini Tripković in Dabinović-Kokot sta ministra podrobno seznanili s pravnimi in institucionalnimi težavami, s katerimi se soočata pri poskusih restitucije svojih posesti v katastrskih občinah Dobrota, Kavač in Škaljari. Po navedbah predstavnikov družin je bil velik del njihovega premoženja nacionaliziran že po drugi svetovni vojni, vendar so najhujše izgube utrpeli v obdobju med letoma 1991 in 2000, ko je bilo več kot 90 odstotkov njihovega zemljišča nezakonito prenesenih na tretje osebe. Posebej izstopa primer družine Tripković, ki je v omenjenem obdobju izgubila več kot 500.000 kvadratnih metrov zemljišč, ter primer družine Dabinović-Kokot, katere zgodovinska Kokotova kula v Dobroti je resno ogrožena. Slednja je od leta 1949 zaščitena kot kulturni spomenik, vendar je bila njena integriteta poškodovana zaradi potresa leta 1979 ter kasnejših neustreznih posegov v prostor in kraje gradbenih elementov. Kljub številnim vloženim tožbam in zahtevkom črnogorske državne institucije doslej niso uspele zagotoviti pravne varnosti ali vrnitve lastninskih pravic, zato družine zdaj pričakujejo odločnejše posredovanje hrvaške diplomacije pri črnogorskih oblasteh.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v prvem javnem odzivu na nemire v državi sporočil, da se islamska republika ne bo vdala sovražniku, in ukazal odločno zatrtje protestov. Demonstracije, ki so jih sprva sprožili rekordno nizka vrednost iranskega riala, naraščajoča inflacija in visoki življenjski stroški, so se hitro razširile v več kot 30 mest po vsej državi. Protestniki so svoje zahteve razširili in zdaj neposredno pozivajo k padcu režima ter vzklikajo gesla proti diktaturi. Vasilje se je v zadnjih dneh stopnjevalo, saj so po poročilih aktivistov za človekove pravice varnostne sile ubile najmanj 15 ljudi, število aretacij pa se strmo povečuje. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij podprl protestnike in zagrozil s posredovanjem, kar je dodatno zaostrilo odnose med Teheranom in Washingtonom. Medtem ko nekateri mediji dogajanje še vedno opisujejo predvsem kot gospodarske nemire, poročila s terena kažejo na obsežnejši civilni upor proti političnemu vodstvu države.

Med protesti v Iranu, ki so jih sprožile težke gospodarske razmere, je bilo ubitih najmanj 25 ljudi, po nekaterih poročilih pa celo 35. Varnostne sile so se spopadle s protestniki tudi na Teheranskem Velikem bazarju. Protesti so se razširili na več kot 250 lokacij. Ujetih je bilo več kot 1200 ljudi. ZDA so ponovno zagrozile z intervencijo.

Vrhovno sodišče Indije je v primeru obsežne zarote v povezavi z nasilnimi neredi v Delhiju leta 2020 sprejelo odločitev o prošnjah za izpustitev na prostost ob plačilu varščine. Senat pod vodstvom sodnikov Aravinda Kumarja in N. V. Anjarie je zavrnil prošnji za varščino za aktivista Umarja Khalida in Sharjeela Imama, ki ostajata v priporu pod obtožbami po strogi protiteroristični zakonodaji. Oba sta bila označena za osrednja akterja pri organizaciji protestov, ki so prerasli v nasilje. Po drugi strani je sodišče ugodilo prošnjam petih drugih obtožencev, med katerimi so Gulfisha Fatima, Meeran Haider, Shifa-ur-Rehman, Shadab Ahmed in Mohd Saleem Khan. Ti so dobili možnost izpustitve na prostost pod strogo določenimi pogoji. Odločitev predstavlja pomemben mejnik v dolgoletnem sodnem postopku, ki preiskuje ozadje spopadov, ki so zahtevali več deset smrtnih žrtev in povzročili ogromno gmotno škodo v indijski prestolnici. Tožilstvo vztraja, da so bili nemiri del širše načrtovane zarote za destabilizacijo države.

V Iranu so se v zadnjih dneh razširili obsežni protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial. Demonstracije, ki so se začele med trgovci na teheranskem Velikem bazarju, so se hitro razširile v več kot 30 mest po državi. Protestniki izražajo ogorčenje nad nevzdržnimi gospodarskimi razmerami, saj je inflacija dosegla 42,2 odstotka, cene hrane pa so narasle za več kot 70 odstotkov. Zaradi nezaupanja v domačo valuto se prebivalci vse pogosteje zatekajo k uporabi stabilnih kriptovalut, da bi zaščitili svoje prihranke. Po poročanju tujih agencij so varnostne sile na nemire odgovorile s silo, pri čemer je bilo ubitih najmanj devet ljudi, številni pa so bili aretirani. Predsednik Masud Pezeškian je priznal legitimnost gospodarskih zahtev prebivalstva, vendar je vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej hkrati opozoril pred delovanjem "izgrednikov". Medtem ko oblasti za podpihovanje nemirov obtožujejo tuje akterje, predvsem ZDA in Izrael, se protesti kljub represiji nadaljujejo šesto zaporedno noč. Razmere v državi ostajajo napete, saj se gospodarska kriza stopnjuje v širše politično nezadovoljstvo z versko-političnim vrhom.

V Južni Koreji je več odmevnih sodnih procesov razkrilo pretresljive podrobnosti o spolnem nasilju in procesnih pomanjkljivostih v pravosodju. Skupina storilcev, ki so leta 2018 kot mladoletniki v javnem stranišču skupinsko posilili vrstnico in dejanje v živo prenašali prek spleta, se je pritožila na izrečene zaporne kazni v trajanju od dveh do petih let. Prvostopenjsko sodišče je njihova dejanja označilo za sadistična in bizarna, saj so žrtvi grozili z objavo posnetkov, če bi primer prijavila. Hkrati je južnokorejsko javnost razburila odločitev višjega sodišča, ki je oprostilo 68-letnega obsojenega spolnega prestopnika. Slednji je kršil prepoved nočnega izhoda in se izogibal preizkusom alkoholiziranosti, vendar ga sodišče zaradi bizarne napake v prvotnem sodnem zapisu ni moglo kaznovati. V dokumentu je namreč manjkalo natančno določilo o trajanju teh omejitev, kar je povzročilo procesno ničnost in njegovo izpustitev na prostost. Poleg teh primerov je sodišče v Daeguju obsodilo 60-letnika na pogojno kazen zaradi groženj sosedu z električnim orodjem, kar dodatno osvetljuje problematiko nasilja v lokalnih skupnostih.

Izraelska vojska je izvedla dodatne napade na območja Gaze, s čimer je kršila dogovor o prekinitvi ognja, ki velja od oktobra. V izraelskem napadu blizu Han Junisa je bil ubit Palestinec.

Ob peti obletnici napada na Kapitol so demokrati ostro kritizirali Donalda Trumpa zaradi spodbujanja nemirov. Uradna spominska plošča, namenjena počastitvi policistov, ki so branili Kapitol, je še vedno pogrešana. Pred petimi leti je Trump nagovoril svoje podpornike in jih pozval, naj protestirajo na Kapitolu.

Pariško upravno sodišče je odredilo, da mora biti medicinska sestra ponovno zaposlena v roku enega meseca. AP-HP bo preučil sankcijo.

Papež Leon XIV. je med nedeljsko molitvijo angel Gospodov na Trgu svetega Petra v Vatikanu izrazil globoko zaskrbljenost nad razmerami v Venezueli, potem ko so ameriške posebne enote v vojaški operaciji zajele predsednika Nicolása Madura. Sveti oče je poudaril, da mora blaginja venezuelskega ljudstva prevladati nad vsemi drugimi interesi, ter pozval k prenehanju nasilja in vzpostavitvi poti pravičnosti in miru. V svojem nagovoru je izpostavil nujnost zagotavljanja državne suverenosti in stabilnosti v regiji. Papež, ki prihaja iz ameriškega in perujskega okolja, je pozval k prihodnosti, ki bo temeljila na sodelovanju in slogi, namesto na nadaljnjem zaostrovanju konfliktov. Njegov odziv prihaja neposredno po ameriškem vojaškem posegu, ki je drastično spremenil politični zemljevid Južne Amerike. Vatikan s tem sporočilom poskuša prevzeti vlogo moralnega posrednika v času, ko državi grozi notranja destabilizacija zaradi nasilne menjave oblasti.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je javno izrazil solidarnost z ljudmi v Iranu, ki protestirajo proti tamkajšnjim oblastem. Po navedbah njegovega urada Netanjahu meni, da bi ti dogodki lahko predstavljali ključno prelomnico, v kateri bo iransko ljudstvo prevzelo usodo v svoje roke. Med tedensko sejo vlade v Jeruzalemu je premier poudaril, da Izrael podpira prizadevanja Irancev za svobodo, pravičnost in svobodo govora. Izraelsko vodstvo skupaj z Združenimi državami Amerike vzdržuje trdno stališče do iranskega jedrskega programa, hkrati pa Netanjahu s svojimi izjavami stopnjuje retorični pritisk na režim v Teheranu. Izrael se identificira z bojem iranskega ljudstva, kar premier izpostavlja kot del širše strategije nasprotovanja iranskemu vplivu v regiji. Izjave so bile podane v času, ko se več iranskih mest sooča z valom nezadovoljstva, Izrael pa v tem vidi priložnost za notranjo destabilizacijo svojega regionalnega tekmeca.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto ostro nastopil proti udeležencem množičnih protestov in izjavil, da morajo biti "izgredniki postavljeni na svoje mesto". To so bili prvi javni komentarji 86-letnega voditelja, odkar so državo zajeli nemiri, ki jih je sprožilo nezadovoljstvo nad propadajočim gospodarstvom in visoko inflacijo. Hamenejeva izjava po mnenju analitikov pomeni neformalno zeleno luč varnostnim silam za agresivnejše zatiranje demonstracij, ki so v zadnjem tednu resno pretresle stabilnost islamske republike. Nasilje med spopadi protestnikov in režimskih sil se stopnjuje, po zadnjih podatkih pa je število smrtnih žrtev naraslo na najmanj deset. Val nezadovoljstva se je iz Teherana razširil tudi v druge province, pri čemer protestniki zahtevajo odgovornost oblasti za gospodarsko stagnacijo. Režim v Teheranu ob tem zavrača zunanjo kritiko in dogodke označuje za delovanje sovražnih elementov, kar dodatno zaostruje napetosti v regiji.

Donald Trump je izdal novo opozorilo Iranu glede vladnih ukrepov proti protestnikom, ki v državi potekajo že več kot teden dni. Iranski uradniki so izrazili zaskrbljenost zaradi ameriškega posredovanja v Venezueli, saj se bojijo, da bi Washington lahko ciljal na Iran zaradi notranjih nemirov.

V Iranu so se nadaljevali množični protesti zaradi gospodarske krize in visoke inflacije, pri čemer je število smrtnih žrtev po navedbah aktivistov za človekove pravice naraslo na najmanj petnajst. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej se je v soboto prvič odzval na nemire in v televizijskem nagovoru poudaril, da se islamska republika ne bo vdala sovražniku. Hamenej je protestnike označil za izgrednike, ki jih je treba postaviti na njihovo mesto, kar po mnenju opazovalcev pomeni zeleno luč varnostnim silam za agresivno zatrtje demonstracij. Napetosti so se dodatno zaostrile po izjavah predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, ki je napovedal pomoč protestnikom, če bo Teheran uporabil nasilje. Iranske oblasti so se na Trumpove grožnje odzvale z opozorili o morebitnih napadih na ameriške sile na Bližnjem vzhodu. Gre za najobsežnejše proteste v državi po letu 2022, sprožil pa jih je strm padec vrednosti nacionalne valute in drastično poslabšanje življenjskega standarda, kar je na ulice pognalo tako študente kot trgovce.

V Iranu so med nedavnimi nemiri zabeležili najmanj 19 smrtnih žrtev, so sporočile nevladne organizacije za človekove pravice. Medtem ko iranske oblasti še naprej zavračajo objavo natančnih podatkov o številu žrtev ali podrobnosti o dogajanju, poročila s terena kažejo na stopnjevanje nasilja med varnostnimi silami in protestniki. Organizacije opozarjajo, da so dejanske številke morda še višje, saj vlada v Teheranu izvaja strog nadzor nad pretokom informacij. Nemiri so se razširili po več delih države, pri čemer se prebivalstvo spopada z omejitvami dostopa do komunikacijskih poti. Iranska vlada v uradnih izjavah ne priznava razsežnosti žrtev, vendar mednarodni opazovalci poudarjajo, da gre za enega resnejših valov nasprotovanja režimu v zadnjem obdobju. Razmere ostajajo napete, saj se pritiski na zagovornike človekovih pravic in civilno družbo v državi krepijo.

Pojavile so se obtožbe, da so trije sinovi kandidatke za ministrico Lee Hye-hoon od svoje babice prejeli vsak po 1 milijardo vonov vrednih delnic družinskega podjetja, ki ne kotira na borzi. Stranka Moč ljudstva je izrazila dvom o velikosti dediščine in morebitnem izogibanju plačilu davka na dediščino. Kljub temu je Lee Hye-hoon začela z opravljanjem prvih uradnih dolžnosti. Medtem pa je Demokratična stranka zavrnila obtožbe o nepravilnostih pri kandidaturi Kim Byung-kija, kljub temu, da ni bilo uradnega zapisa o prejemu peticije v zvezi z domnevnim podkupovanjem.

Papež Leon XIV. je iz Vatikana pozval k molitvi za Venezuelo sredi krize, ki jo je sprožilo zajetje Nicolása Madura. Poudaril je, da spremlja razvoj dogodkov z veliko zaskrbljenostjo in pozval k spoštovanju človekovih pravic in državljanskih svoboščin.

Izraelske vojaške sile so med vdorom v kampus univerze Birzeit na Zahodnem bregu ranile več deset palestinskih študentov in drugih civilistov. Po podatkih Rdečega polmeseca je vojska uporabila pravo strelivo, zvočne granate in solzivec, pri čemer je bilo neposredno s strelnim orožjem ranjenih pet oseb. Izraelska stran je posredovanje opravičevala z navedbami o načrtovanem zbiranju v podporo terorizmu, medtem ko palestinski viri poročajo o brutalnem napadu na študente med njihovimi dejavnostmi. Ranljene so prepeljali v arabsko bolnišnico Istishari v Ramali. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napetosti na okupiranem ozemlju, kjer izraelska vojska redno izvaja racije v izobraževalnih ustanovah. Dogodek se je zgodil v času, ko se razmere na Zahodnem bregu dodatno zaostrujejo zaradi nenehnih vojaških vdorov in nasilja judovskih naseljencev, kar potrjujejo tudi nedavni dogodki v Nablusu in drugih mestih. Krvavi obračun na univerzi Birzeit je sprožil ostre obsodbe humanitarnih organizacij, ki opozarjajo na prekomerno uporabo sile proti civilnemu prebivalstvu.

Voditeljica venezuelske opozicije in dobitnica Nobelove nagrade za mir za leto 2025 Marija Corina Machado je v pogovoru za ameriško televizijsko hišo Fox News napovedala, da se namerava v domovino vrniti v najkrajšem možnem času. Machadova, ki se je po spornih predsedniških volitvah in stopnjevanju političnih pritiskov umaknila v tujino, je poudarila svojo zavezanost k nadaljevanju boja za demokracijo v Venezueli. Njene besede nakazujejo na nov val prizadevanj opozicije za ponovno vzpostavitev političnega dialoga in sprememb v državi. Ob napovedi vrnitve je opozicijska voditeljica ostro kritizirala Delsy Rodriguez, ki je nedavno zaprisegla na podpredsedniško mesto. Machadova trdi, da venezuelsko ljudstvo zavrača trenutno oblast in Rodriguezovo, kljub njeni izraženi pripravljenosti na sodelovanje z Washingtonom. Po mnenju Machadove gre pri potezah vladajočega režima le za poskus ohranitve oblasti, medtem ko prebivalstvo zahteva korenite spremembe. Situacija v Venezueli ostaja napeta, saj se država spopada z globoko politično in gospodarsko krizo, medtem ko mednarodna skupnost pozorno spremlja usodo opozicijskih voditeljev.

V Iranu se je število smrtnih žrtev v nasilnih spopadih, ki spremljajo proteste zaradi slabega stanja v gospodarstvu, povzpelo na najmanj deset. Iranske oblasti so v soboto potrdile dve novi smrtni žrtvi, s čimer se je val nasilja še dodatno zaostril. Protesti, ki jih spodbujajo visoki življenjski stroški, inflacija in brezposelnost, se kljub ukrepom varnostnih sil ne umirjajo in so se razširili v številne province po vsej državi. V zadnjih dneh so se demonstracije iz prestolnice Teheran razširile tudi na podeželje, kjer so spopadi med protestniki in varnostnimi silami postali še posebej intenzivni. Med ubitimi so po dostopnih podatkih tako protestniki kot pripadniki varnostnih enot, vključno s člani paravojaških sil Basidž. Iransko gospodarstvo, ki je pod velikim pritiskom, ostaja ključni razlog za nezadovoljstvo prebivalstva, oblasti pa za zdaj niso našle poti za umiritev razmer.

V več iranskih mestih so izbruhnili množični protesti, ki so se iz prestolnice Teheran razširili v zahodne dele države. Po uradnih podatkih in poročanju lokalnih medijev je v spopadih z varnostnimi silami življenje izgubilo najmanj šest oseb. Nemiri so povzročili občasne blokade v prestolnici, kjer so se protestniki spopadali s policijo, medtem ko se napetosti stopnjujejo predvsem na zahodu države, kjer so poročali o najhujših incidentih. Gibanje, ki se je začelo kot odziv na specifične dogodke v Teheranu, se je hitro prelevilo v širši upor proti režimu. Iranske oblasti so na ulice poslale okrepljene enote varnostnih sil, da bi zadušile sporadične upore. Kljub poskusom omejevanja informacij in fizičnemu zatiranju se protesti nadaljujejo, kar kaže na globoko nezadovoljstvo prebivalstva z trenutnim stanjem v državi.

V Iranu so med nasilnim zatiranjem protestov na zahodu države umrle najmanj štiri osebe, medtem ko so se demonstracije zaradi gospodarskih razmer razširile po več regijah. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je 3. januarja 2025 v uradni izjavi priznal, da so gospodarske zahteve protestnikov "pravične", vendar je hkrati ostro obsodil tiste, ki jih je označil za "izgrednike". Po njegovih besedah se mora država odločno odzvati na nemire, ki ogrožajo javni red, čeprav so pritožbe državljanov glede življenjskih stroškov legitimne. Napetosti v državi so narasle po več dneh protestov, ki so jih sprožili visoka inflacija in nezadovoljstvo z vlado. Po poročanju lokalnih virov so varnostne sile uporabile silo proti protestnikom, kar je privedlo do žrtev na zahodu države. Oblasti v Teheranu vztrajajo pri ločevanju med mirnimi državljani z ekonomskimi zahtevami in domnevnimi provokatorji, ki po mnenju režima destabilizirajo državo. Situacija ostaja negotova, saj se protestno gibanje kljub represiji ne umirja, uradni viri pa napovedujejo nadaljnje ukrepe proti udeležencem nemirov.

Policija v mestu Grand Rapids v zvezni državi Michigan je med televizijskim intervjujem v živo aretirala 22-letno Jessico Plichto, organizatorko protestov proti ameriškemu posredovanju v Venezueli. Incident se je zgodil, ko je Plichtova za lokalno postajo WZZM kritizirala zunanjo politiko administracije predsednika Donalda Trumpa in porabo davkoplačevalskega denarja za vojaške operacije v tujini. Policisti so aktivistko vklenili neposredno pred kamero, kar je v ameriški javnosti sprožilo val ogorčenja in razprave o pravici do svobode govora. Lokalni organi pregona so aretacijo opravičili z obtožbami o oviranju prometa in neupoštevanju zakonitih ukazov policije. Kljub temu videoposnetek dogodka kaže, da je intervju potekal na pločniku, Plichtova pa je med postopkom poudarjala, da se aretaciji ne upira. Dogodek se je odvil v okviru širših protestov po državi, ki so se odzvali na aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil. Kritiki policijskega postopka opozarjajo na morebitne kršitve ustavnih pravic, medtem ko podporniki aretacije izpostavljajo nujnost vzdrževanja javnega reda med uličnimi pohodi. Plichtova, ki se je nedavno vrnila z mirovnega vrha v Venezueli, je v svojih izjavah administracijo označila za odgovorno za vojne zločine tako doma kot v tujini.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in ukrajinsko ljudstvo sta letošnja prejemnika mednarodne nagrade Four Freedoms (Štiri svoboščine), ki jo podeljuje fundacija Roosevelt. Predsednik fundacije in komisar nizozemskega kralja v provinci Zeeland, Hugo de Jonge, je poudaril, da gre za priznanje neizmernemu pogumu in neutrudnemu odporu ukrajinskega naroda, ki se že več let spopada z rusko agresijo. Po besedah podeljevalcev boj Ukrajincev ne predstavlja le obrambe njihove lastne suverenosti, temveč boj za temeljne svoboščine celotne mednarodne skupnosti. Slovesna podelitev priznanj bo potekala 16. aprila v nizozemskem mestu Middelburg. De Jonge je izrazil upanje, da se bo predsednik Zelenski dogodka udeležil osebno, čeprav uradne potrditve obiska še ni. Odlikovanje Four Freedoms se podeljuje posameznikom in ustanovam, ki so s svojim delovanjem pomembno prispevali k uresničevanju štirih načel svobode, ki jih je leta 1941 v zgodovinskem govoru opredelil ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt: svoboda govora, svoboda veroizpovedi, svoboda pred pomanjkanjem in svoboda pred strahom.

Podjetje Starlink, ki je v lasti ameriškega podjetnika Elona Muska, je napovedalo, da bo prebivalcem Venezuele do 3. februarja zagotovilo brezplačen in neprekinjen dostop do širokopasovnega satelitskega interneta. Odločitev podjetja sledi zaostritvi varnostnih razmer v državi, vključno z vojaškimi operacijami v prestolnici Caracas in domnevnim pridržanjem venezuelskega predsednika. Namen te poteze je zagotoviti pretok informacij v času destabilizacije državnih institucij in morebitnih omejitev lokalnih komunikacijskih kanalov. Storitev bo prebivalcem na voljo mesec dni, kar bo omogočilo komunikacijo v obdobju, ko so klasična omrežja lahko ogrožena zaradi političnih nemirov. Satelitsko omrežje SpaceX bo tako neposredno poseglo v informacijsko krajino Venezuele, kjer so se v preteklosti že pojavljale težave z omejevanjem spletnega dostopa s strani oblasti. Podjetje poudarja, da gre za humanitarno gesto, ki bo ljudem olajšala dostop do kritičnih informacij in stike z bližnjimi v kriznem obdobju.

V več mestih na zahodu Irana so v soboto izbruhnili siloviti spopadi med državnimi varnostnimi silami in protestniki, ki so zahtevali reforme in nasprotovali trenutnemu režimu. Po navedbah dveh neodvisnih mednarodnih organizacij za človekove pravice so v nasilju umrli najmanj štirje ljudje. Poročila kažejo, da so pripadniki iranske revolucionarne garde uporabili strelno orožje in odprli ogenj neposredno na množico demonstrantov. Incidenti so se zgodili v času zaostrenih napetosti v državi, kjer so se protesti razširili zaradi nezadovoljstva z represivno politiko in gospodarskimi razmerami. Lokalne oblasti informacij o žrtvah še niso uradno potrdile, vendar očividci in aktivisti na terenu poročajo o številnih ranjenih. Varnostne sile so po navedbah prič uporabile tudi solzivec in fizično silo, da bi razgnali zbrane množice, kar je privedlo do dodatne eskalacije nasilja na ulicah.

Izraelska policija je med nočno operacijo v vasi Tirabin al-Sana v puščavi Negev ustrelila in ubila 35-letnega Mohameda Huseina al-Tarabina, pripadnika palestinske beduinske manjšine z izraelskim državljanstvom. Do incidenta je prišlo, ko so policijske enote vdrle v dom pokojnika, ki je bil oče sedmih otrok. Njegova družina in očividci, vključno z 11-letnim sinom, trdijo, da je bil ubit hladnokrvno takoj po tem, ko je odprl vrata, medtem ko policija navaja, da je ogrožal varnost uradnih oseb. Policija je Tarabina obravnavala kot osumljenca v primerih požigov avtomobilov v bližnjih judovskih naseljih. Dogodek se je zgodil v obdobju povečanih napetosti in po dveh tednih intenzivnih policijskih operacij na območju, ki so jih lokalni prebivalci označili za stopnjevanje pritiska pod vplivom ministra za nacionalno varnost Itamarja Ben Gvirja. Smrt al-Tarabina grozi z dodatnim poslabšanjem že tako zaostrenih odnosov med izraelsko vlado in beduinsko skupnostjo v državi. Lokalni uradniki in družina pokojnika ostro zavračajo policijske obtožbe o ogrožanju varnostnih sil in poudarjajo, da je šlo za neupravičeno uporabo sile. Dogajanje v Negevu sovpada s širšim valom nasilja in vojaških operacij, ki so se v regiji razplamteli v zadnjih mesecih.

Vrhovno sodišče Indije je 5. januarja objavilo sodbo glede prošenj za varščino Umarja Khalida, Sharjeela Imama in drugih, obtoženih zarote v zvezi z izgredi v Delhiju leta 2020. Zadeva vključuje obtožbe po UAPA.

Iranske varnostne sile so v Teheranu nasilno razgnale protestnike, ki so se zbrali na osrednjem bazarju v iranski prestolnici. Po poročanju nevladnih organizacij in posnetkih na družbenih omrežjih je policija uporabila solzivec, da bi prekinila shod, na katerem so udeleženci vzklikali gesla v podporo nekdanji dinastiji Pahlavi in proti trenutnemu verskemu vodstvu države. Val protestov, ki se širi po celotnem Iranu, je terjal že najmanj 27 smrtnih žrtev med demonstranti. Napetosti v državi se stopnjujejo, saj se protesti iz lokalnih nezadovoljstev spreminjajo v širši upor proti islamskemu režimu. Incident na velikem bazarju velja za simbolno pomembnega, saj ta del mesta tradicionalno velja za gospodarsko središče Teherana.

Prebivalci srbskega mesta Pančevo so danes s stene stanovanjske zgradbe odstranili sovražni grafit, ki je vseboval grožnje bošnjaškemu prebivalstvu v Novem Pazarju in Sjenici. Napis je ti dve mesti primerjal z Vukovarjem in Srebrenico, kar neposredno namiguje na vojne grozote in genocid iz devetdesetih let prejšnjega stoletja. Preden so občani z barvo prekrili sporno vsebino, so dogodek prijavili lokalni policiji, ki je opravila ogled kraja. Odzval se je tudi minister Usame Zukorlić, ki je izrazil hvaležnost prebivalcem Pančeva za njihovo hitro in odgovorno reakcijo. Poudaril je, da se Bošnjaki ne bojijo dejanj posameznikov, ki jih je označil za strahopetce, hkrati pa je izpostavil pomen solidarnosti med državljani pri preprečevanju širjenja mednacionalnega sovraštva v Srbiji.

Zaradi zavlačevanja z obravnavo državnega proračuna so ogroženi obrambni projekti, vredni 78 milijard NTD. Poslanka stranke KMT Zheng Lijun je pozvala predsednika Lai Qingdeja in premierja Cho Jung-taija, naj pripravita proračun v skladu z zakonom. Zheng Lijun je predlagala, da bi moral biti proračun za vojsko in policijo prioriteta. Poleg že omenjenih kandidatov za župana mesta Taoyuan iz stranke DPP, Ho Chih-weija in Wang Yichuana, se je pojavilo ime Zhanga Dunhana. V Keelungu se za županski stolček leta 2026 obeta spopad med trenutnim županom Xie Guoliangom (KMT) in Tong Ziwelijem (DPP).

Mjanmarska vojaška hunta je ob 78. obletnici neodvisnosti države, ki je bila obeležena 4. januarja 2026, amnestirala in izpustila več kot 6000 zapornikov. Med izpuščenimi sta tudi odmevni osebnosti: manekenka Nang Mwe San, ki je bila leta 2022 obsojena na šestletno zaporno kazen zaradi domnevnih kršitev zakonodaje o elektronskih transakcijah, povezanih z objavo eksplicitnih vsebin, ter nekdanji minister za informiranje U Ye Htut. Slednji je bil zaprt leta 2023 zaradi objav na družbenih omrežjih, ki naj bi škodovale ugledu vojaške uprave. Amnestija prihaja v času, ko se vojaški režim spopada z močnim odporom uporniških skupin, kot je Vojska naroda Ta'ang (TNLA), in nenehnimi kritikami mednarodne skupnosti, vključno z Združenimi narodi, zaradi kršitev človekovih pravic in zatiranja civilnega prebivalstva. Kljub uradnim proslavam v mestih, kot je Naypyidaw, se vojska na terenu sooča z izgubo nadzora v ključnih regijah, vključno z zveznima državama Shan in Kachin. Poročila navajajo, da uporniške sile pod vodstvom KIA in AA dosegajo pomembne vojaške uspehe, kar sili hunte k uporabi letalskih napadov na civilne cilje, šole in verske objekte. Hkrati so se pojavile informacije o vzpostavljanju novih središč za spletne goljufije v obmejnih območjih pod zaščito obmejnih straž (BGF), ki se vse bolj distancirajo od neposrednega vpliva centralne vojske in raje sodelujejo s kitajskimi kriminalnimi združbami. Kitajska medtem preko svojih državnih medijev poudarja lastno stabilnost in uspeh razvojnega modela pod vodstvom Xi Jinpinga, s čimer ohranja vpliv v regiji.

Španska vlada je uradno pozvala novo predsednico Venezuele, Delcy Rodríguez, k takojšnji izpustitvi španskih državljanov, ki so v tej južnoameriški državi zaprti kot politični zaporniki. Zahteva je bila podana neposredno po tem, ko je Rodríguezova, nekdanja podpredsednica republike, prevzela položaj predsednice države. Po poročanju španskega dnevnika El Español in potrditvah uradnih virov, Madrid s tem stopnjuje diplomatski pritisk na Caracas v času političnih sprememb v vrhu venezuelske oblasti. Diplomatska pobuda odraža zaostrene odnose med državama in prizadevanja Madrida za zaščito svojih državljanov v tujini. Španija vztraja, da so aretacije politično motivirane, in pričakuje, da bo nova uprava pod vodstvom Rodríguezove pokazala večjo pripravljenost za dialog in spoštovanje človekovih pravic. Vprašanje zaprtih španskih državljanov ostaja ena ključnih točk v dvostranskih odnosih, ki so bili v preteklosti že večkrat preizkušeni zaradi različnih političnih stališč glede legitimnosti venezuelskih oblasti.

Izraelski buldožerji so v torek nadaljevali obsežne operacije rušenja stanovanjskih objektov v begunskem taborišču Nur Šams, ki se nahaja vzhodno od mesta Tulkarm na Zahodnem bregu. Po navedbah lokalnih virov so se dela začela v zgodnjih jutranjih urah, pri čemer so se sile osredotočile predvsem na četrt Al-Kalansuva na območju Džabal al-Salihin. Rušenje je povzročilo dodatno trpljenje lokalnemu prebivalstvu, ki se že dlje časa sooča z nestabilnimi varnostnimi razmerami. Operacija je del širšega načrta, ki so ga izraelske oblasti napovedale sredi prejšnjega meseca. Načrt predvideva odstranitev 25 objektov na tem območju, z izvajanjem pa so enote začele zadnji dan preteklega meseca. Uničevanje infrastrukture in domov v taborišču Nur Šams predstavlja stopnjevanje napetosti v regiji, medtem ko palestinski viri opozarjajo na humanitarno stisko prebivalcev, ki ostajajo brez strehe nad glavo. Vojaške dejavnosti na območju Tulkarma se izvajajo v okviru povečanih operacij izraelskih sil na celotnem Zahodnem bregu.

Kosovska policija je na vhodu v Gračanico ustavila in obravnavala skupino Srbov iz vasi Dobrotin, ki so se vračali s tradicionalne seče božičnih dreves (badnjakov). Po navedbah očividcev in udeležencev, med katerimi je Goran Gudžić, so policisti nad skupino izvajali pritisk in jih neustrezno obravnavali v času praznovanja pravoslavnega božiča. Dogodek je sprožil napetosti na območju, kjer srbska skupnost obeležuje svoje verske običaje. Incident se je zgodil v trenutku, ko se srbsko prebivalstvo na Kosovu pripravlja na božične praznike, kar dodatno zaostruje že tako občutljive medetnične odnose. Lokalni viri trdijo, da so policijske enote namerno čakale na skupino vernikov, da bi izvedle nadzor, kar v srbski skupnosti interpretirajo kot obliko ustrahovanja in oviranja verske svobode. Kosovske oblasti dogodka uradno še niso podrobneje pojasnile, medtem ko srbski mediji poročajo o neupravičenem maltretiranju civilistov.

V Iranu se je število smrtnih žrtev med zadnjim valom protestov povzpelo na najmanj 36, so sporočili aktivisti za človekove pravice. Protesti, ki trajajo že deset dni, so se sprva začeli zaradi nezadovoljstva nad gospodarskimi razmerami v državi, vendar so hitro prerasli v širši protivladni upor. Po poročanju lokalnih virov so varnostne sile aretirale več kot 1200 ljudi, medtem ko se nasilje na ulicah iranskih mest stopnjuje. Demonstranti izražajo globoko nezadovoljstvo z režimom, kar je privedlo do ostrih odzivov policije in paravojaških enot. Kljub poskusom oblasti, da bi z omejitvijo dostopa do spleta in uporabo sile zadušile nemire, se protesti širijo v različne province. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj število žrtev med civilisti še naprej narašča, razmere pa ostajajo nestabilne.

Vrhovno sodišče je zavrnilo prošnje za varščino aktivistov Umarja Khalida in Sharjeela Imama v zvezi z domnevno zaroto v primeru neredov v Delhiju leta 2020. Oče Umarja Khalida, S Q R Ilyas, ni želel komentirati odločitve sodišča. Sodišče je sicer odobrilo varščino petim drugim obtoženim v istem primeru.

Iranska reformistična fronta je v uradni izjavi pohvalila nedavni pristop vlade do ljudskih protestov, pri čemer je izpostavila pomen izogibanja nasilju in pripravljenost oblasti na dialog z nezadovoljnimi državljani. Skupina je v svojem sporočilu poudarila, da je pravica do mirnega protestiranja temeljna in neodtujljiva državljanska pravica, ki jo mora država spoštovati. Po njihovem mnenju so prizadevanja vlade za mirno upravljanje demonstracij in poudarek na poslušanju glasu protestnikov koraki v pravo smer. Kljub pozitivnim ocenam pa v organizaciji opozarjajo, da je trenutni premik v politiki sicer spodbuden, a hkrati nezadosten za popolno obnovo zaupanja javnosti v državne institucije. Izjava odraža poskus notranje politične stabilizacije v Iranu, kjer reformistične sile pozivajo k globljim strukturnim spremembam in dolgoročnemu spoštovanju človekovih pravic, medtem ko vlada išče načine za obvladovanje civilnih nemirov brez uporabe prekomerne sile, ki je v preteklosti sprožila mednarodne obsodbe.

Generalni poveljnik iranske policije Ahmad Reza Radan je napovedal začetek obsežne operacije ciljno usmerjenih aretacij posameznikov, ki jih oblasti označujejo za voditelje in spodbujevalce protestov. Operacija, ki se je začela pred dvema dnevoma, je usmerjena proti osebam, ki prek spletnih platform in na uličnih zborovanjih pozivajo k ljudskemu uporu in sodelovanju v demonstracijah. Po navedbah generala Radana so policijske enote prejele jasna navodila za identifikacijo in pridržanje tistih, ki aktivno spodbujajo nemire. Iranske oblasti s tovrstnimi ukrepi poskušajo omejiti širjenje protestnih gibanj, ki se spopadajo z močnim represivnim aparatom države. Ukrep odraža zaostreno strategijo iranskega varnostnega vrha pri zatiranju civilnih nemirov in nadzoru nad digitalno komunikacijo, ki služi za organizacijo shodov.

Tunizijske oblasti so v noči na torek izpustila več humanitarnih delavcev tunizijske veje francoske nevladne organizacije France terre d'asile, ki so bili v priporu več kot 20 mesecev. Med izpuščenimi so po razpoložljivih informacijah trije uslužbenci omenjene organizacije, ki so jih tamkajšnji organi pregona obtožili nezakonite pomoči migrantom pri prestopanju meje in bivanju v državi. Skupno je bilo v postopek vključenih šest zaposlenih, ki so se spopadali z resnimi pravnimi očitki zaradi svojega humanitarnega delovanja. Izpustitev sledi dolgotrajnim mednarodnim pritiskom in opozorilom humanitarnih organizacij o vse slabših razmerah za delovanje civilne družbe v Tuniziji. Država se v zadnjem obdobju sooča z močnim porastom migracijskih pritiskov, kar je privedlo do strožje zakonodaje in pogostejših aretacij tistih, ki nudijo pomoč osebam brez urejenega statusa. Kljub izpustitvi podrobnosti o morebitnih nadaljnjih pravnih postopkih proti humanitarcem ostajajo nejasne, organizacija France terre d'asile pa izpustitve svojih sodelavcev še ni podrobneje komentirala.

Venezuelska opozicijska voditeljica in lanskoletna nobelova nagrajenka za mir Maria Corina Machado je v intervjuju za Fox News napovedala, da se namerava v domovino vrniti v najkrajšem možnem času. Machadova, ki velja za eno najostrejših kritičark režima v Caracasu, trenutno ne razkriva svoje natančne lokacije, potem ko je decembra lani tajno zapustila Venezuelo in odpotovala v Oslo. Njena vrnitev bi lahko dodatno zaostrila politično napetost v državi, kjer si opozicija prizadeva za demokratične spremembe. Machadova je poudarila svojo zavezanost nadaljnjemu boju za politično svobodo v Venezueli, vendar podrobnosti o načinu ali točnem datumu vrnitve zaradi varnostnih razlogov ostajajo neznane. Trenutno se po lastnih navedbah nahaja v tujini, od koder usklajuje mednarodno podporo za opozicijsko gibanje.

Eva Schloss, preživela iz Auschwitza in polsestra Anne Frank, je umrla 3. januarja 2026 v Londonu, stara 96 let. Njena fundacija je sporočila novico o njeni smrti. Kralj Karel III. je izrazil sožalje ob njeni smrti in poudaril njen prispevek k ohranjanju spomina na holokavst.

V Londonu je v soboto v 97. letu starosti umrla Eva Schloss, preživela žrtev holokavsta in polsestra svetovno znane pismovalke Anne Frank. Schloss, ki se je rodila leta 1929 na Dunaju kot Eva Geiringer, je večino svojega življenja po vojni posvetila izobraževanju o grozotah nacizma in boju proti sovraštvu. Potem ko je leta 1938 po aneksiji Avstrije z družino zbežala v Amsterdam, je tam spoznala Anne Frank, s katero sta postali prijateljici še pred odhodom v skrivanje. Njeno družino so po dveh letih skrivanja v okupirani Nizozemski izdali, nakar so bili deportirani v koncentracijsko taborišče Auschwitz. Schloss je taborišče preživela, po vojni pa se je njena mati poročila z Ottom Frankom, očetom Anne Frank, ki je bil edini preživeli član svoje družine. Eva Schloss je bila soustanoviteljica sklada Anne Frank Trust UK in je prejela številna priznanja za svoje delo na področju človekovih pravic. Sožalje ob njeni smrti je izrazil tudi britanski kralj Karel III., ki je poudaril njen izjemen pogum in prizadevanja za promocijo prijaznosti ter razumevanja med ljudmi.

Ministrstvo za znanost, raziskave in tehnologijo je uradno sporočilo, da po posredovanju ministra dr. Simaija in usklajevanju z ustreznimi institucijami noben študent Univerze v Birjandu ni več v pridržanju. Mohammad Ali Dadgostarnia, pomočnik ministra za medije in direktor odnosov z javnostmi, je potrdil, da so bili vsi študenti, ki so bili predhodno zaprti, izpuščeni na prostost. Poudaril je nujnost ohranjanja dostojanstva izobraževalnih ustanov in spoštovanja uradnih protokolov pri obravnavi študentskih vprašanj. Ob tem je ministrstvo izdalo stroga navodila vodstvom univerz glede ravnanja v prihodnje. Rektorji univerz so prejeli opomin, da se morajo spopadati s težavami znotraj zakonskih okvirov in se izogibati samovoljnim ali subjektivnim ukrepom proti študentom. Ministrstvo poudarja, da poljubno uveljavljanje discipline ali samovoljno posredovanje organov pregona ne more biti rešitev za univerzitetne izzive. Namesto tega se od vodstev pričakuje uporaba institucionalnih zmogljivosti za mirno reševanje sporov.