Nekdanji analitik ameriške obveščevalne službe CIA Larry Johnson je v oddaji na kanalu Daniel Davis opozoril, da se bo Ukrajina verjetno soočila z izjemno ostrimi povračilnimi ukrepi Rusije po domnevnem napadu z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Johnson je poudaril, da bi takšna dejanja Kijeva lahko sprožila odziv Moskve brez primere, kar bi še dodatno zaostrilo konflikt med državama. Ruska stran trdi, da je bil napad načrtovan in izveden v več fazah, medtem ko Ukrajina vpletenost uradno zanika. Incident je v mednarodni javnosti sprožil različne odzive, od skepticizma evropskih diplomatov do obsodb zaveznic Rusije. Johnsonovo opozorilo prihaja v času povečanih napetosti in vprašanj o prihodnjih korakih Rusije v vojni v Ukrajini, saj Kremelj takšne napade na svoje simbole oblasti interpretira kot neposredne teroristične grožnje državni varnosti.

Dopisnik nemške televizije Die Welt Christoph Wanner je v analizi novoletnega nagovora ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega izpostavil po njegovem mnenju neprimeren bojeviti duh. Po poročanju nemških medijev je Zelenski v svojem nagovoru deloval protislovno, saj je namesto iskanja poti do mirnega dialoga z Rusijo poudarjal vojaško naravnanost. Takšna drža je v nemških medijskih krogih sprožila kritike, da predsednik ne sledi pričakovanjem po umiritvi razmer, temveč vztraja pri retoriki spopadov. Kritika prihaja v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo razprave o morebitnih pogajanjih za končanje konflikta. Wanner je poudaril, da bi moral biti novoletni nagovor priložnost za pošiljanje sporočil o miru, medtem ko je Zelenski po njegovi oceni izkazal držo, ki ni skladna s trenutnimi diplomatskimi potrebami. Ta razkorak med pričakovanji nekaterih evropskih zaveznic in ukrajinsko uradno komunikacijo nakazuje na morebitne napetosti v dojemanju prihodnje strategije v vojni v Ukrajini.

Napad ukrajinskih oboroženih sil z 91 brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti je po mnenju nekaterih opazovalcev znak naraščajočega obupa kijevskega režima. Nekdanji svetovalec ukrajinskega predsednika Oleg Soskin je izjavil, da operacija ni imela nobene vojaške vrednosti in ne more spremeniti razmer na bojišču, hkrati pa Rusiji daje legitimno podlago za oster povračilni odgovor. Ruski viri dogodek interpretirajo kot potrditev globoke krize znotraj ukrajinske oblasti, ki se v iskanju rešitev zateka k simbolnim napadom na rusko ozemlje. Rusko obrambno ministrstvo je objavilo več posnetkov domnevno sestreljenih dronov, s katerimi dokazujejo, da je bil napad načrtovan v več fazah. Medtem ko Kijev uradno zanika vpletenost, analitiki opozarjajo, da bi takšne akcije lahko bile namenjene zaostrovanju pogojev pred morebitnimi mirovnimi pogajanji. Dogodek je sprožil ostre odzive v mednarodni skupnosti, kjer so nekatere države, kot sta Venezuela in Tadžikistan, dejanje že obsodile kot teroristični akt, medtem ko zahodni zavezniki ostajajo previdni pri ocenjevanju ruskih navedb.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom sporočil, da Rusija neomajno verjame v svojo vojaško zmago v Ukrajini, kjer se ofenziva nadaljuje že skoraj četrto leto. Putin je v govoru, namenjenem krepitvi narodne enotnosti, pozval k vsesplošni podpori ruskim silam na fronti, ki jih je označil za heroje. Hkrati je rusko vojaško vodstvo pooblastilo generala Valerija Gerasimova za vzpostavitev obsežnih "varovalnih pasov" znotraj ukrajinskih regij Sumi in Harkov. Ta poteza, ki jo Moskva utemeljuje kot obrambno nujnost za zaščito obmejnih območij, nakazuje na namero Rusije po trajnem nadzoru nad novimi ozemlji. Medtem ko Moskva zaostruje svojo vojaško držo, so se odnosi na diplomatski ravni dodatno zapletli. Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij delil mnenjski članek, ki za zastoj v mirovnih pogajanjih neposredno obtožuje Putina in njegovo retoriko. Trump je s tem nakazal dvom v iskrenost ruskih prizadevanj za mir. Razmere so se dodatno zaostrile po smrtonosnem ukrajinskem napadu z droni na naselje Horli v regiji Herson, kjer je na silvestrovo umrlo najmanj 24 civilistov. Rusko zunanje ministrstvo je napad označilo za teroristično dejanje, kar je povzročilo prekinitev tekočih mirovnih pogovorov med Kijevom in Moskvo.

Dopisnik nemškega časnika Die Welt iz Kijeva je podal ostro kritiko novoletnega nagovora ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Po mnenju dopisnika je predsednik v svojem govoru uporabil agresivno in bojevito retoriko, ki pa ni vsebovala nobenih konstruktivnih predlogov ali konkretnih korakov za vzpostavitev mirnega dialoga z Rusijo. Takšen nastop se odmika od pričakovanj o iskanju diplomatskih rešitev v času trajajočega konflikta. Kritika izpostavlja kontrast med pričakovanji mednarodne javnosti in dejansko vsebino govora, ki je bil po poročanju nemškega medija osredotočen na trdno vojaško držo namesto na ponudbo pogajalskih izhodišč. Časnik poudarja, da pomanjkanje vizije za mirno rešitev v nagovoru prvega moža Ukrajine otežuje možnosti za skorajšnje končanje sovražnosti na fronti, kar vzbuja zaskrbljenost v določenih evropskih diplomatskih krogih.

Podpredsednik poslanske skupine CDU/CSU v nemškem bundestagu Johann Wadephul se je zavzel za celovito reformo Varnostnega sveta Združenih narodov (ZN). Po njegovem mnenju je najmočnejši organ svetovne organizacije že leta ohromljen zaradi nenehnih blokad in konfrontacij med stalnimi članicami, predvsem med Združenimi državami Amerike na eni strani ter Rusijo in Kitajsko na drugi. Wadephul poudarja, da trenutna struktura ne odraža več realnosti sodobnega sveta, kar onemogoča učinkovito reševanje globalnih kriz in vzdrževanje mednarodnega miru. Nemčija namerava junija ponovno vložiti kandidaturo za dvoletni mandat nestalne članice v Varnostnem svetu, s čimer želi okrepiti svojo vlogo pri prizadevanjih za posodobitev delovanja tega organa. Nemški diplomati in politiki že dlje časa opozarjajo, da brez strukturnih sprememb, ki bi vključevale pravico do veta in razširitev kroga stalnih članic, Združeni narodi tvegajo izgubo svoje legitimnosti in operativne moči na svetovnem prizorišču.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je predstavnikom Združenih držav Amerike v Moskvi predalo dešifrirane navigacijske podatke z ukrajinskega brezpilotnega letalnika. Po navedbah Moskve ti podatki potrjujejo načrtovan napad na podeželsko rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Ruske oblasti trdijo, da tehnične analize drona jasno kažejo na vpletenost Kijeva v poskus napada na državno posestvo v Valdaju. Najnovejša poteza Kremlja sledi stopnjevanju napetosti, potem ko je Rusija pred kratkim objavila videoposnetke, ki naj bi služili kot dokaz za ukrajinsko agresijo globoko v ruskem ozemlju. Kijev je te obtožbe že pred tem označil za neutemeljene, medtem ko so ameriški strokovnjaki za nacionalno varnost izrazili dvom o verodostojnosti ruskih navedb. Diplomatski pritisk se s predajo podatkov seli na področje obveščevalnega sodelovanja in mednarodnega dokazovanja odgovornosti za napade na cilje visoke vrednosti.

Združene države Amerike so Kitajsko pozvale k zadržanosti in prekinitvi dejanj, ki po nepotrebnem stopnjujejo napetosti v regiji. Odziv Washingtona sledi obsežnim kitajskim vojaškim manevrom v okolici Tajvana, ki jih ameriška administracija označuje za nepotreben pritisk na otok. Po navedbah ameriških uradnikov kitajske vojaške aktivnosti zmanjšujejo regionalno stabilnost in ogrožajo varnost plovnih poti. Napetosti so se dodatno zaostrile po novoletnem nagovoru tajvanskega predsednika Laia Ching-teja, ki je napovedal okrepitev obrambnih zmogljivosti države. Kitajska na tovrstne izjave in tesnejše sodelovanje med Tajpejem in Washingtonom redno odgovarja z demonstracijo vojaške sile, kar sproža zaskrbljenost tudi med drugimi zavezniki v regiji, vključno z Japonsko in Avstralijo. Washington poudarja, da morajo biti vsa nesoglasja rešena po mirni poti in brez uporabe ustrahovanja.

Donald Trump je izjavil, da so Združene države uspešno izvedle operacijo v Venezueli, vključno z zajetjem predsednika Nicolása Madura in njegove žene, ter ju prepeljale iz države. Prav tako je dejal, da je bila operacija, ki so jo izvedle oborožene sile ZDA, skrbno pripravljena in uspešna. Kljub temu se je Trump izognil konkretnim vprašanjem o Venezueli in obljubil dodatna pojasnila.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom poudaril neomajno prepričanje v končno vojaško zmago v Ukrajini, kjer ruska ofenziva traja že skoraj štiri leta. V govoru je državljane pozval k enotnosti in podpori vojakom na fronti, ki jih je označil za heroje. Hkrati je vrhovni poveljnik ruskih sil, general Valerij Gerasimov, odredil nadaljevanje vzpostavljanja t. i. varnostnih pasov znotraj ukrajinskih regij Sumi in Harkov, kar Moskva utemeljuje kot nujno obrambno mero za zaščito svojih obmejnih območij pred ukrajinskimi napadi. Medtem ko Kremelj utrjuje svojo vojaško držo, je novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump na družbenih omrežjih delil uvodnik časnika New York Post, ki Rusijo neposredno obtožuje za zastoj v mirovnih pogajanjih. Trump je s tem dejanjem nakazal kritičen odnos do Putinovih trditev in namignil, da je prav ruska stran tista, ki ovira pot do končanja konflikta. Razmere na terenu ostajajo zaostrene, saj so ruski uradniki obtožili Kijev za smrtonosne napade z droni v vasi Horli, v katerih je umrlo najmanj 24 ljudi, kar je še dodatno obremenilo že tako zastale diplomatske pogovore. Ameriški obveščevalni viri so ob tem zavrnili ruske navedbe, da naj bi Ukrajina poskušala izvesti atentat na Putina v njegovi rezidenci.

Obisk ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega na Poljskem je v poljskih medijih, predvsem v publikaciji Mysl Polska, sprožil ostre kritike in razprave o diplomatskem ugledu države. Kritiki so obisk označili za ponižanje poljske diplomacije, pri čemer so poudarili, da so dejanja ukrajinskega predsednika zasenčila uradne protokole in interese države gostiteljice. V analizah so poudarili, da so določene poteze Zelenskega povzročile nezadovoljstvo v delu poljske javnosti in politike, kar bi lahko vplivalo na prihodnje odnose med sosednjima državama. Poleg neposrednih kritik na račun protokola se v ozadju pojavljajo opozorila o morebitnih dolgoročnih posledicah za poljsko zunanjo politiko znotraj Evropske unije. Časnik je poročal, da je bil obisk diplomatski neuspeh, ki je v ospredje postavil ukrajinske zahteve namesto poljskih prioritet. Dogodek je v Varšavi spodbudil širšo razpravo o naravi zavezništva med državama v času trajajočega konflikta v regiji.

Ruska agresija na Ukrajino je v petek dosegla 1.408. dan, pri čemer sta državi izmenjali nove obtožbe o napadih na civilno in energetsko infrastrukturo. Razmere na frontni črti ostajajo izjemno napete, saj ukrajinski generalštab poroča o več kot 130 spopadih v zadnjih 24 urah. Ruske sile so nadaljevale s silovitimi napadi na ukrajinsko energetsko omrežje, medtem ko je Kijev odgovoril s povečanim številom napadov z droni na rusko ozemlje, vključno s cilji v regiji Herson in poročili o incidentih v bližini Moskve. Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru ponovil prepričanje v končno zmago in vojake označil za junake, kar nakazuje na nadaljevanje dolgotrajnega konflikta brez jasnih znakov za diplomatsko rešitev. Ukrajinska stran medtem opozarja na naraščajočo škodo na civilni infrastrukturi in poziva zahodne zaveznice k dodatni pomoči pri zračni obrambi. Kljub mednarodnim pritiskom in poskusom pogajanj v preteklosti, obe strani vztrajata pri svojih vojaških ciljih, kar povečuje humanitarno krizo v regiji.

Po ameriškem napadu na Venezuelo so v Caracasu potekali protesti v podporo predsedniku Nicolásu Maduru. Protestniki so zahtevali njegovo izpustitev iz ameriškega pripora. Proti vojni so bili načrtovani protesti v več kot 100 mestih.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un je v svoji novoletni poslanici izpostavil "nepremogljivo zavezništvo" z Rusko federacijo in pohvalil pripadnike severnokorejskih oboroženih sil, ki se borijo v Ukrajini. Kim je vojake, ki delujejo na tujem ozemlju, označil za ponos naroda in jim ukazal, naj ostanejo pogumni, saj za njimi trdno stojita Pjongjang in Moskva. Po navedbah državnih medijev in zahodnih obveščevalnih služb je Severna Koreja v podporo ruski invaziji na Ukrajino poslala več tisoč vojakov. Analitiki poudarjajo, da Kimov poudarek na sodelovanju z Rusijo nakazuje namero Pjongjanga po nadaljnji poglobitvi vojaškega sodelovanja v letu 2026. Zanimivo je, da so severnokorejski mediji v poročanju o novoletnih voščilih tujih voditeljev vidno izpostavili sporočilo Vladimirja Putina, medtem ko so voščilo kitajskega predsednika Xi Jinpinga omenili le bežno, ne da bi neposredno navedli njegovo ime. Decembra je Kim Jong-un prvič javno potrdil prisotnost svojih enot v ruski regiji Kursk, kjer naj bi vojaki izvajali operacije razminiranja, pri čemer je priznal tudi prve smrtne žrtve.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom sporočil, da Rusija trdno verjame v končno zmago v skoraj štiri leta trajajočem konfliktu v Ukrajini. Putin je državljane pozval k enotnosti in podpori ruskim silam na fronti, ki jih je označil za heroje. Hkrati je vrhovni poveljnik ruskih sil, general Valerij Gerasimov, odredil vzpostavitev novih »varovalnih pasov« na območju Sumija in Harkova, kar Moskva utemeljuje kot nujno obrambno potezo za zaščito obmejnih ruskih regij pred ukrajinskimi napadi. Na mednarodnem političnem prizorišču je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump izrazil ostro kritiko do ravnanj Kremlja. Preko družbenih omrežij je delil uvodnik, v katerem je Vladimirja Putina obtožil, da s svojo retoriko in dejanji dejansko ovira mirovni proces, kljub nasprotnim trditvam Rusije. Trump je Putinove napovedi označil za prazno bahanje, ki podaljšuje trpljenje. Dogajanje so dodatno zaznamovali poročila o smrtonosnih napadih z droni na civilne objekte v regiji Herson, za katere Rusija obtožuje Ukrajino, medtem ko ameriški obveščevalni viri zavračajo ruske trditve o poskusih atentata na Putina.

Srečanje med novoizvoljenim predsednikom ZDA Donaldom Trumpom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v rezidenci Mar-a-Lago na Floridi je potekalo v izjemno napetem in neprijetnem tonu. Po poročanju ameriškega časnika Washington Post, ki se sklicuje na visoke uradnike, je bilo Trumpovo komuniciranje z ukrajinsko stranjo opisano kot surovo in celo žaljivo. Ta diplomatski dogodek kaže na globoka razhajanja med administracijama glede nadaljnje vojaške in finančne pomoči Ukrajini ter pogojev za morebitna mirovna pogajanja. Atmosfera na srečanju je bila po navedbah virov vse prej kot konstruktivna, kar postavlja pod vprašaj prihodnje sodelovanje med državama pod novo ameriško vlado. Trump naj bi uporabil oster jezik, ki je presenetil prisotne in nakazal, da bo njegova politika do Kijeva bistveno bolj neizprosna, kot je bila politika njegovega predhodnika. Takšen odnos sledi Trumpovim prejšnjim izjavam, v katerih je izražal dvom o zmožnosti vplivanja na Vladimirja Putina in uporabil žaljive vzdevke za ukrajinske predstavnike. Ukrajinska delegacija je rezidenco zapustila v težkem položaju, saj se država sooča z nadaljevanjem ruske agresije in negotovostjo glede strateške podpore svoje najpomembnejše zaveznice. Čeprav so bili prej prisotni nekateri signali o pripravljenosti Trumpove ekipe za poslušanje ukrajinskih predlogov, zadnji dogodki kažejo na resno zaostritev odnosov in osebne napetosti med voditeljema.

Stalni predstavnik Ruske federacije pri uradu Združenih narodov v Ženevi Genadij Gatilov je zahteval, da visoki komisar za človekove pravice Volker Türk javno obsodi napad ukrajinskih sil na naselje Horli v regiji Herson. Po navedbah ruskih oblasti je bilo v napadu na civilna objekta, kavarno in hotel, ubitih najmanj 24 ljudi. Gatilov je v svoji izjavi poudaril, da bi molk mednarodnih institucij pomenil soosnovalstvo pri zločinih, dogodek pa je označil za teroristično dejanje kijevskega režima. Ruska stran trdi, da Ukrajina s tovrstnimi napadi na civilno prebivalstvo poskuša odvrniti pozornost od neuspehov svojih oboroženih sil na fronti in sabotirati mirovna prizadevanja. Guverner regije Vladimir Saldo, ki ga je imenovala Moskva, je poročal, da število žrtev še vedno narašča, saj reševalne ekipe nadaljujejo z odstranjevanjem ruševin na kraju dogodka. Zahteve Gatilova sledijo širši diplomatski ofenzivi Moskve, ki želi prek mednarodnih organizacij povečati pritisk na Kijev zaradi domnevnih kršitev humanitarnega prava.

Vladimir Putin je v novoletnem nagovoru poudaril prepričanje v zmago v Ukrajini in se obrnil neposredno na vojake. Donald Trump medtem spodbuja mirovna pogajanja. Volodimir Zelenski je izjavil, da je mirovni dogovor 90% pripravljen.

Venezuelske varnostne sile so v zadnjih mesecih pridržale najmanj pet ameriških državljanov. ZDA stopnjujejo pritisk na venezuelskega predsednika Nicolása Madura.

Južni prehodni svet v Jemnu je v četrtek izdal ukaz o popolni zaustavitvi letalskega prometa na mednarodnem letališču v Adnu. Odločitev o zaprtju letališča je bila sprejeta v času naraščajočih napetosti med Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati, ki podpirajo različne frakcije znotraj države. Savdski viri navajajo, da je mednarodno priznana jemenska vlada skušala uvesti nove omejitve za lete v Združene arabske emirate in iz njih, da bi omejila stopnjevanje konfliktov, vendar se je minister za promet v okviru Južnega prehodnega sveta namesto upoštevanja pravil odločil za popolno blokado letališča. Zaradi omenjene poteze se je ministrstvo za promet odzvalo z obsodbo, saj zaprtje ključne infrastrukture hromi humanitarne in komercialne poti v državi. Ukrep vključuje tudi poostrene savdske inšpekcijske postopke, ki so sprožili dodatno nezadovoljstvo med lokalnimi oblastmi. Razmere v Adnu ostajajo nestabilne, saj se interesi regionalnih sil še naprej križajo na račun civilnega letalstva in oskrbe prebivalstva.

Severnomakedonski minister za zunanje zadeve in zunanjo trgovino Timčo Mucunski je po tragični nesreči v lokalu v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana opravil telefonski pogovor s švicarskim veleposlanikom v Skopju Casparjem Sommerjem. Mucunski je po posvetovanjih s predsednikom vlade Hristijanom Mickoskim in ministrom za zdravje ponudil konkretno pomoč pri oskrbi poškodovanih. Dogodek je sprožil aktivacijo evropskega mehanizma za civilno zaščito, kar poudarja resnost razmer v švicarskem letovišču. Skopje je švicarskim oblastem ponudilo možnost zdravljenja poškodovancev v makedonskih zdravstvenih ustanovah, prav tako pa je bila izražena pripravljenost za napotitev makedonskih zdravniških ekip neposredno v Švico. Ta gesta solidarnosti odraža prizadevanja Severne Makedonije za krepitev mednarodnega sodelovanja na področju humanitarne pomoči in civilne zaščite v okviru evropskih struktur.

Vladimir Putin se je strinjal, da je napad ukrajinskih sil na naselje Horli po okrutnosti primerljiv s tragedijo v odeškem Domu sindikatov leta 2014. Ruski predsednik je to izjavil v telefonskem pogovoru z vršilcem dolžnosti guvernerja Hersonske oblasti, Vladimirjem Saldom.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom sporočil, da Rusija verjame v vojaško zmago v Ukrajini, kjer ofenziva traja že skoraj štiri leta. Medtem ko je Putin pozival k narodni enotnosti in podpori herojem na fronti, je ruska vojska pod vodstvom generala Valerija Gerasimova začela izvajati nove ukaze o vzpostavitvi globokih varovalnih pasov v ukrajinskih regijah Sumi in Harkov. Namen teh območij naj bi bila zaščita ruskih obmejnih naselij pred ukrajinskimi napadi, kar nakazuje na namero Moskve po trajnem nadzoru nad zasedenimi ozemlji. Na mednarodnem prizorišču je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump delil kritičen zapis, ki za neuspeh mirovnih pogajanj neposredno krivi Putina in njegovo retoriko. Trumpovo stališče sovpada z informacijami ameriških varnostnih organov, ki so zavrnili ruske trditve o ukrajinskem poskusu atentata na Putina z droni. Razmere na terenu ostajajo napete, saj Rusija poroča o smrtonosnem ukrajinskem napadu z droni na civilne objekte v regiji Herson med novoletnim praznovanjem, kar je dodatno ohladilo diplomatska prizadevanja za mir.

Ameriška obveščevalna služba CIA je v najnovejšem poročilu ocenila, da Ukrajina v nedavnem napadu z brezpilotnimi letalniki ni ciljala rezidence ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Direktor agencije John Ratcliffe je te informacije predal predsedniku Donaldu Trumpu, s čimer je neposredno oporekal navedbam Kremlja, ki je Kijev obtožil poskusa atentata. Po navedbah ameriških uradnikov naj bi CIA ocenila, da ruski dokazi o vpletenosti Ukrajine v domnevni napad na Putinovo domovanje niso verodostojni, kar je spremenilo prvotno oster odziv predsednika Trumpa, ki je bil nad ruskimi trditvami sprva ogorčen. Rusija medtem vztraja pri svoji različici dogodkov in trdi, da je iz razbitin sestreljenega drona pridobila podatke, ki potrjujejo, da je bil končni cilj napada prav predsedniški objekt. Moskva je napovedala, da bo te podatke predala Washingtonu, hkrati pa opozorila, da bo incident vplival na njihovo pogajalsko izhodišče v mirovnih pogovorih. V diplomatskih krogih se medtem razpravlja tudi o nenavadnih načinih mehčanja odnosov; poročila iz Bele hiše razkrivajo, da je k sprostitvi ozračja na avgustovskem srečanju med Trumpom in Zelenskim prispeval nepričakovan telefonski klic z nekdanjo ukrajinsko misico, kar je ukrajinskega predsednika v Trumpovih očeh prikazalo v bolj človeški luči.

Predsednik sudanskega suverenega sveta Abdulfettah el-Burhan se je po uradnem obisku v Turčiji javno zahvalil turškemu predsedniku Recepu Tayyipu Erdoğanu, vladi in turškemu ljudstvu za topel sprejem ter izkazano podporo. Obisk je potekal v času, ko se Sudan že več let spopada z uničujočo državljansko vojno, ki je povzročila hudo humanitarno krizo in politično nestabilnost v državi. El-Burhan je v svojih izjavah posebej poudaril pomen Turčije kot regionalne sile in izrazil hvaležnost za njeno vlogo pri prizadevanjih za stabilizacijo razmer v Sudanu. Delegaciji sta v Ankari razpravljali o krepitvi dvostranskih odnosov in možnostih za turško pomoč pri reševanju sudanskega konflikta. Turški predsednik Erdoğan je med srečanjem izpostavil pripravljenost Turčije za nadaljnje sodelovanje na področju gospodarstva in humanitarne pomoči. El-Burhanov obisk velja za pomemben diplomatski korak pri iskanju mednarodnih zaveznikov, ki bi lahko pomagali pri končanju spopadov med sudansko vojsko in paramilitarnimi silami, ki še naprej hromijo državo.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru z guvernerjem Hersonske oblasti Vladimirjem Saldom ocenil nedavni ukrajinski napad na civiliste v tej regiji. Po besedah tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova je Putin napad označil za dejanje izjemnega cinizma in nečlovečnosti. Ruski voditelj se je v pogovoru strinjal z oceno, da gre za zločin, ki je po svoji naravi primerljiv s tragičnimi dogodki v Odesi leta 2014, ko so v požaru v Domu sindikatov umrli ljudje. Napad oboroženih sil Ukrajine na civilne cilje v okupirani Hersonski oblasti po navedbah Moskve odraža stopnjevanje sovražnosti, ki neposredno prizadenejo netarčne skupine. Putin je po poročanju tiskovnih agencij poudaril, da tovrstna dejanja kažejo na pomanjkanje pripravljenosti za spoštovanje humanitarnih standardov. Ruska stran dogodek izkorišča za utrjevanje narativa o naravi ukrajinskih vojaških operacij, pri čemer se močno opira na zgodovinske primerjave z nemiri po revoluciji na Majdanu.

Ruske oblasti so sporočile, da so predstavnikom Združenih držav Amerike predale dekodirane podatke z ukrajinskega brezpilotnega letalnika, ki naj bi potrjevali načrtovan napad na rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Po navedbah Moskve so podatke pridobili iz drona, ki je bil sestreljen v začetku tedna v regiji Novgorod. Ruska stran trdi, da ti dokazi neizpodbitno potrjujejo namen Kijeva za napad na vrhovnega poveljnika ruske vojske. Kljub trditvam Kremlja je ameriška obveščevalna služba CIA navedbe zavrnila. Po njihovih analizah ukrajinski droni v zadnjem valu napadov na severu Rusije niso ciljali predsedniške rezidence. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti, ko je Rusija zaradi teh dogodkov že napovedala zaostritev svojih pogajalskih izhodišč v vojni z Ukrajino, s čimer se dodatno otežujejo možnosti za skorajšnjo diplomatsko rešitev konflikta.

Rusija in Ukrajina sta se med novoletnimi prazniki obtoževali medsebojnega napadanja civilistov. Moskva je poročala o smrtonosnem napadu na hotel na zasedenem ozemlju v južni Ukrajini, medtem ko je Kijev poročal o ruskih napadih. Ruske oblasti so sporočile, da je število smrtnih žrtev ukrajinskega napada z dronom na kavarno v vasi Horli v regiji Herson naraslo na 27. Kijev je zanikal napad.

Finski predsednik Alexander Stubb je v svojem novoletnem nagovoru ponovil, da so se odnosi med Finsko in Rusijo nepovratno spremenili. Izpostavil je, da se Helsinki ne bo vrnil na stare poti sodelovanja z Moskvo.

Veleposlaništvo Republike Srbije v Švicarski konfederaciji je po siloviti eksploziji in požaru v baru v ekskluzivnem smučarskem središču Crans-Montana vzpostavilo stalen stik z lokalnimi oblastmi. Po prvih uradnih podatkih srbsko diplomatsko-konzularno predstavništvo ni prejelo informacij, da bi bili med žrtvami ali poškodovanimi državljani Srbije. Srbski diplomati so poudarili, da so zaradi izjemnih razsežnosti nesreče in zahtevnosti identifikacije podatki sprva prihajali počasi. Preiskava o vzrokih za tragični dogodek v švicarskih Alpah še vedno poteka, medtem ko so švicarske službe za nujno pomoč na terenu oskrbovale večje število ljudi. Veleposlaništvo v Bernu ostaja v pripravljenosti za nudenje morebitne konzularne pomoči, vendar za zdaj ne razpolaga s podatki, ki bi kazali na vpletenost srbskih državljanov v incident. Švicarski preiskovalni organi so omejili dostop do območja tragedije, da bi ugotovili natančen vzrok eksplozije, ki je pretresla znano zimovališče.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v najnovejši izjavi izrazil optimizem glede končanja vojne z Rusijo, saj meni, da je država le še deset odstotkov oddaljena od končnega mirovnega sporazuma. Zelenski je poudaril, da je nujno doseči trajen mir, ki bo končal skoraj štiri leta trajajočo rusko agresijo. Kljub optimističnim tonom iz Kijeva pa razmere na terenu in mednarodnem diplomatskem prizorišču ostajajo zapletene. Medtem ko se krepijo upanja na diplomatsko rešitev, se pojavljajo nasprotujoče si informacije o incidentih, ki bi lahko proces ustavili. Ukrajina in Združene države Amerike so odločno zanikale navedbe o domnevnem napadu na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki so se pojavile v nekaterih poročilih. Hkrati so ukrajinske obveščevalne službe (HUR) razkrile podrobnosti o operaciji, v kateri so uprizorile smrt ruskega vodje milic, ki sedaj sodeluje z ukrajinskimi silami. Napetosti med Moskvo, Kijevom in Washingtonom se nadaljujejo tudi zaradi nenehnih napadov z droni na obeh straneh meje. Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko ti dogodki, kljub besedam Zelenskega o bližini miru, dejansko zavrli pogajalski proces. Ukrajina še naprej vztraja pri obrambi svoje suverenosti, medtem ko mednarodni zavezniki spremljajo vsako potezo Kremlja glede pripravljenosti na dejanska pogajanja.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom sporočil, da Rusija verjame v končno zmago v Ukrajini, kjer vojaška agresija traja že skoraj štiri leta. Putin je poudaril, da so ruski vojaki "heroji" in pozval narod k enotnosti. Hkrati je rusko vojaško poveljstvo pod vodstvom generala Valerija Gerasimova odredilo vzpostavitev dodatnih obrambnih pasov oziroma "tamponskih con" globoko znotraj ukrajinskih regij Sumi in Harkov. Namen teh ukrepov naj bi bila zaščita ruskih obmejnih območij pred ukrajinskimi napadi, kar dejansko pomeni namero po trajnem nadzoru nad novimi zasedenimi ozemlji. Na diplomatski ravni je ameriški predsednik Donald Trump posredno kritiziral rusko držo, ko je delil mnenjski prispevek, ki Rusijo označuje za glavno oviro pri doseganju mirovnega sporazuma. Trump je s tem podvomil v Putinove trditve o pripravljenosti na pogajanja. Medtem so ameriške obveščevalne službe zavrnile ruske obtožbe, da je Ukrajina poskušala izvesti atentat na Putina z droni nad njegovo rezidenco v Novgorodu. Razmere na terenu ostajajo zaostrene, saj so ruski mediji poročali o ukrajinskem napadu z droni na naselje Horli v regiji Herson, v katerem naj bi med novoletnim praznovanjem umrlo najmanj 24 civilistov.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij izrazil odkrito nezadovoljstvo z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, s čimer so se napovedi o hitrem mirovnem sporazumu v Ukrajini močno zamajale. Trump je delil uvodnik časnika New York Post, ki ostro kritizira Kremelj in Putina obtožuje zavajanja glede nedavnih ukrajinskih napadov. Po navedbah analitikov se je Trumpov domnevni mirovni načrt, ki naj bi bil po njegovih besedah že 95-odstotno usklajen, znašel v slepi ulici, saj Putin vztraja pri reviziji vseh predhodnih dogovorov. Nekdanji visoki uradnik Cie Rob Dannenberg je v nedavnem pogovoru opozoril, da je Putin izurjen v manipulaciji in izkoriščanju šibkosti sogovornikov, pri čemer naj bi s pridom izrabljal Trumpov ego. Zaradi neuspeha trenutnih pogajanj naj bi se v Beli hiši že pripravljali na alternativne strategije, ki vključujejo stopnjevanje pritiska na cene ruske nafte in iskanje dogovora s Kitajsko, ki bi Rusijo prisilil k miru. Trumpov odmik od prejšnje hvalevredne retorike kaže na vse večji vpliv republikanskih krogov in bližajočih se kongresnih volitev na ameriško zunanjo politiko.

CIA je ocenila, da Ukrajina ni ciljala na rezidenco Vladimirja Putina v nedavnem napadu z droni v severni Rusiji, s čimer je zanikala trditve Kremlja. Rusija je od ZDA zahtevala, da prenehajo preganjati tanker, ki je plul iz Irana v Venezuelo in je vpisan v ruski register.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so sestrelili ukrajinsko vojaško letalo. Poleg tega je župan Moskve izjavil, da je ruska zračna obramba prestregla in uničila najmanj 18 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov v zračnem prostoru Moskve.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe, Kirila Budanova, za novega vodjo svojega kabineta. Predhodni vodja kabineta je odstopil že novembra zaradi obtožb o korupciji.

V novoletnem nagovoru Vladimir Putin ni poudarjal vojne v Ukrajini ali mirovnih pogajanj z ZDA, medtem ko je Volodimir Zelenski pozival k miru. Donald Trump nadaljuje z diplomatskim pritiskom za mir, a so ga nekateri mediji in nekdanji obveščevalci obtožili, da je naiven in da ga Putin manipulira.

Londonski župan Sadiq Khan se je odzval na ostre kritike, ki so se pojavile po novoletnem ognjemetu v britanski prestolnici, kjer naj bi bila z izraelske zastave odstranjena Davidova zvezda. Med desetminutnim spektaklom na obrežju Temze, ki si ga je ogledalo okoli 100.000 ljudi, so na panoramsko kolo London Eye projektirali zastave različnih držav. Številni gledalci in komentatorji na družbenih omrežjih so opazili, da je bila izraelska zastava v prenosu vidna le kot belo polje z dvema modrima črtama, brez osrednjega judovskega simbola. Mestna uprava je navedbe o namernem posegu v simboliko ostro zavrnila in pojasnila, da je šlo za tehnično težavo oziroma naravo animacije. Poudarili so, da so podobne grafične nepravilnosti doletele tudi zastave Argentine, Hondurasa in Gvatemale. Poleg vprašanja izraelske zastave se je Khan soočil tudi s kritikami zaradi uporabe zastave Evropske unije, ki so jo nekateri označili za neprimerno postavljanje tujih simbolov pred britanske, čeprav je bila uporabljena v kontekstu športnih uspehov evropskih reprezentanc.

Črnogorski predsednik Jakov Milatović se je s soprogo Mileno na povabilo avstrijskega predsednika Alexandra Van der Bellna udeležil tradicionalnega novoletnega koncerta Dunajskih filharmonikov. Obisk na Dunaju je služil kot platforma za utrjevanje diplomatskih vezi med državama, pri čemer je Milatović izpostavil Avstrijo kot ključno podpornico Črne gore na njeni poti v Evropsko unijo. Predsednik je ob tej priložnosti podal ambiciozno napoved, da bo leto 2026 prelomno, saj naj bi država takrat zaključila vse ključne obveznosti za polnopravno članstvo v povezavi. Srečanje obeh predsedniških parov v prestižnem okolju dunajskega Musikvereina simbolizira tesno sodelovanje in prijateljstvo med Podgorico in Dunajem. Milatović se je avstrijskemu kolegu zahvalil za kontinuirano podporo in poudaril, da Črna gora ostaja trdno zavezana evropski agendi. Dogodek je bil priložnost za neformalne pogovore o prihodnosti regije Zahodnega Balkana v luči širitvenih procesov, kjer Črna gora trenutno velja za najnaprednejšo kandidatko.

Somaliland je zanikal obtožbe somalijskega predsednika, da bi v zameno za izraelsko priznanje gostil izraelske vojaške baze ali naselil Palestince iz Gaze. Somalilandski predsednik Abdirahman Mohamed Abdullahi Cirro je napovedal, da bo več držav kmalu priznalo Somaliland in da bo kmalu obiskal Izrael.

Ruske oblasti so Ukrajino obtožile izvedbe napada z brezpilotnimi letalniki na hotel in kavarno v zasedenem obmorskem kraju, pri čemer naj bi po navedbah Moskve umrlo 24 ljudi. Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru hkrati poudaril odločenost za zmago v Ukrajini in vojsko označil za heroje, medtem ko vojna vstopa v četrto oziroma peto leto po ruskem štetju. Kljub ostrim obtožbam iz Kremlja pa ameriška obveščevalna služba CIA poroča, da so prejšnje navedbe o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco v Novgorodski oblasti po vsej verjetnosti neresnične oziroma del ruske propagande. Najnovejši dogodki sledijo obdobju intenzivnih diplomatskih dejavnosti in stopnjevanja napetosti na bojišču. Medtem ko so se v preteklih mesecih vrstile novice o morebitnih mirovnih pogajanjih v Miamiju in Ženevi, Rusija na terenu nadaljuje z napadi na strateške cilje, kot je Odesa, ter krepi svojo vojaško proizvodnjo. Razhajanja med navedbami Moskve o ukrajinskih »terorističnih dejanjih« in ugotovitvami zahodnih obveščevalnih služb kažejo na močno informacijsko vojno, ki spremlja vojaške operacije na tleh.

Madžarski premier Viktor Orban je v svojem novoletnem voščilu na družbenem omrežju X izrazil pričakovanje, da se bodo evropske države v letu 2026 vrnile k »zdravi pameti«. Orban je v zapisu poudaril željo po vzpostavitvi miru in koreniti spremembi trenutne politične smeri Evrope. Njegove izjave odražajo dolgotrajno kritiko Bruslja glede zunanjepolitičnih vprašanj in upravljanja konfliktov na celini. Premier, ki je znan po svojih suverenističnih stališčih, je leto 2026 izpostavil kot prelomno obdobje za prihodnost evropske politike. Čeprav so njegove besede del prazničnega voščila, nosijo jasno politično sporočilo o potrebi po deeskalaciji napetosti in spremembi ideoloških prednostnih nalog znotraj Evropske unije. Ob tem je Orban ponovil svojo zavezo miru, kar pogosto interpretirajo kot poziv k hitremu končanju spopadov v Ukrajini pod pogoji, ki bi bili sprejemljivi tudi za Rusko federacijo.

Predstavniki ameriške Agencije za nacionalno varnost (NSA) so po poročanju časnika Wall Street Journal ugotovili, da Ukrajina ni odgovorna za napad z brezpilotnimi letali na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Valdaju. Ameriška obveščevalna služba je tako zavrnila navedbe Moskve, ki je Kijevu očitala izvedbo obsežnega napada z več kot 90 droni dolgega dosega. Čeprav je Rusija v podporo svojim trditvam objavila videoposnetke sestreljenih letalnikov, neodvisni viri in ameriška stran teh dokazov niso potrdili. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske obtožbe že pred tem označil za laž. Ameriške ugotovitve krepijo stališče Kijeva, ki je v uradnem odzivu zavrnil ruske videoposnetke kot ponaredke. Dogodek se je zgodil v času povečanih napetosti, ko je Rusija z domnevnimi napadi opravičevala stopnjevanje vojaških operacij na severovzhodu Ukrajine. Agencija Reuters je ob tem opozorila, da informacij iz obveščevalnih krogov še ni mogla neodvisno preveriti.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom sporočil, da trdno verjame v rusko zmago v vojni v Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta. Medtem ko je Putin vojno označil za eksistenčni boj proti Zahodu, so ruske sile stopnjevale napade na ukrajinsko energetsko infrastrukturo in civilna območja, predvsem v Odesi, kjer je bilo ranjenih šest oseb, vključno z otroki. Ruska vojska je prav tako prejela ukaze za vzpostavitev novih »tamponskih območij« globoko znotraj ukrajinskega ozemlja v regijah Sumi in Harkov. Hkrati so Ukrajina, Združene države Amerike in Evropska unija odločno zavrnile ruske trditve o ukrajinskem napadu z droni na Putinovo zasebno rezidenco v Novgorodski regiji. Kremelj je incident označil za teroristični poskus atentata in napovedal zaostritev svojih pogajalskih stališč, vendar zahodni obveščevalci in ukrajinski uradniki menijo, da gre za zrežirano provokacijo z namenom spodkopavanja mirovnih pogajanj. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij podprl stališče, da prav rusko vztrajanje pri vojni predstavlja glavno oviro do miru, medtem ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v svojem nagovoru poudaril, da je mirovni sporazum že 90-odstotno pripravljen, a zahteva trdna varnostna jamstva.

Ameriška obveščevalna agencija CIA je zaključila, da Ukrajina v nedavnem napadu z droni ni ciljala na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski regiji. Medtem ko Rusija trdi, da je dekodiranje podatkov z ukrajinskega drona razkrilo, da je bil cilj objekt v Putinovi rezidenci, CIA te trditve zavrača.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij in deljenja uredniških komentarjev izrazil ostro kritiko ruskega predsednika Vladimirja Putina, kar nakazuje na novo obdobje napetosti med državama. Trump je delil uvodnik časnika New York Post, ki je bil izjemno kritičen do ravnanj Kremlja in ruskega voditelja. S tem dejanjem se je predsednik ZDA distanciral od prejšnjih bolj spravljivih tonov in neposredno podprl analizo, ki Putinu pripisuje negativno vlogo v mednarodni politiki. Obenem so ameriške obveščevalne službe po poročanju časnika Wall Street Journal ugotovile, da Ukrajina ni stala za domnevnim napadom na Putinovo rezidenco Valdaj, kar izpodbija trditve Moskve o ukrajinski agresiji na ruski državni vrh. Trumpovo dejanje deljenja kritičnega prispevka, v katerem so Putinove poteze označene za nezadostne, kaže na njegovo nezadovoljstvo s trenutnim potekom diplomatskih pogovorov glede vojne v Ukrajini in pritiske, ki jih izvaja na Kremelj.

Separatistični Južni prehodni svet (STC) v Jemnu je zavrnil popoln umik iz provinc blizu Savdske Arabije, ki jih je nedavno zasedel. Kljub pritisku Savdske Arabije, naj se umaknejo, separatisti vztrajajo pri namestitvi sil Nacionalnega ščita, ki jih podpira Savdska Arabija, vendar ne želijo zapustiti ozemlja. Savdska Arabija stopnjuje pritisk na STC, ki ga podpira ZAE, zaradi zavračanja popolnega umika iz na novo zasedenih provinc.

Ameriški obveščevalni uradniki so po poročanju tujih tiskovnih agencij uspeli prepričati Donalda Trumpa, da Ukrajina ni izvedla napada z droni na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Moskva je pred tem objavila videoposnetek mbetkov drona in vztrajala, da je bil cilj napada neposredno ruski predsednik, medtem ko Kijev takšne navedbe kategorično zavrača kot provokacijo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v odzivu na ruske trditve dejal, da gre za laži, s katerimi želi Kremelj upravičiti nadaljevanje vojne in morebitno stopnjevanje agresije. Rusko ministrstvo za obrambo je kljub temu objavilo posnetke, ki naj bi dokazovali ukrajinsko vpletenost, s čimer želi Moskva v mednarodni javnosti spodkopati prizadevanja za mir in obtožiti Zahod podpore terorističnim dejanjem. Dogajanje se odvija v času povečanih diplomatskih napetosti, ko se obe strani spopadata s pritiski glede morebitnih mirovnih pogajanj. Zelenski je poudaril, da so pogovori o miru še vedno oddaljeni, vendar ne nemogoči, medtem ko ameriška obveščevalna skupnost ocenjuje, da so ruske obtožbe o napadu na rezidenco del širše propagandne strategije za destabilizacijo mirovnih procesov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem enaindvajsetminutnem novoletnem nagovoru narodu poudaril, da si Ukrajina prizadeva za konec vojne z Rusijo, vendar ne za vsako ceno. Izpostavil je, da ne namerava podpisati šibkega mirovnega sporazuma, ki bi zgolj podaljšal konflikt ali ogrozil prihodnost države. Po njegovih besedah si Kijev želi trajnega miru in ne le konca Ukrajine kot suverene entitete. Zelenski je razkril, da je mirovni sporazum, ki nastaja ob posredovanju Združenih držav Amerike, dosegel približno 90-odstotno usklajenost. Kljub temu je opozoril, da bo preostalih 10 odstotkov ključnih vprašanj najtežje rešiti. Ti zadnji koraki bodo po njegovih navedbah odločili o usodi miru, Ukrajine in celotne Evrope. Predsednik ostaja zavezan nadaljevanju pogajanj, vendar pod pogoji, ki zagotavljajo dolgoročno varnost.

Mali in Burkina Faso sta napovedala popolno prepoved izdajanja vizumov in vstopa v državo za državljane Združenih držav Amerike. Odločitev sta v ločenih izjavah potrdili zunanji ministrstvi obeh zahodnoafriških držav, ki sta poudarili, da gre za neposreden povračilni ukrep. Ukrep je stopil v veljavo takoj in predstavlja odgovor na predhodne omejitve, ki jih je Washington uvedel proti njunim državljanom. Vojaški oblasti v Bamaku in Ouagadougouju sta se za ta korak odločili po tem, ko so Združene države Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sredi decembra omejile vstop prebivalcem teh dveh držav. Gre za zaostritev diplomatskih odnosov, pri čemer afriški državi vztrajata pri načelu vzajemnosti v mednarodnih odnosih. Napovedana prepoved vstopa bo močno omejila potovanja ameriških diplomatov, poslovnežev in turistov v to regijo.