Ukrajina je zanikala, da bi napadla Putinovo rezidenco, medtem ko so zahodni zavezniki izrazili dvom o trditvah Kremlja. Zelenski je razkril, da se je s Trumpom pogovarjal o morebitni prisotnosti ameriških vojakov v Ukrajini. Trump se je odzval na domnevni napad na Putinovo rezidenco in dejal, da je zaustavil Tomahavke in da je potrebno rešiti ključne probleme za dosego miru.

Iransko ministrstvo za zunanje zadeve je v torek uradno razglasilo kanadsko kraljevo mornarico za teroristično organizacijo. Odločitev Teherana predstavlja povračilni ukrep na predhodno potezo Ottawe, ki je Iransko revolucionarno gardo (IRGC) uvrstila na seznam terorističnih skupin. Iranska diplomacija je v izjavi za javnost poudarila, da je bila kanadska odločitev glede IRGC nezakonita in v nasprotju s temeljnimi načeli mednarodnega prava, saj gre za uradno vejo iranskih oboroženih sil. Napetosti med državama so se s tem dejanjem dodatno zaostrile, saj gre za neposreden diplomatski odgovor na kanadsko črno listo. Teheran trdi, da je njihova klasifikacija kanadske vojaške komponente recipročen ukrep, namenjen zaščiti nacionalnih interesov in suverenosti. Gre za redek primer, ko država uradno vojsko druge suverene države označi za teroristično, kar še dodatno zapleta mednarodne odnose na področju varnosti in pomorskega prometa.

Ameriški predsednik Donald Trump se je srečal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, kar predstavlja ključen diplomatski dogodek v luči bližnjevzhodnih napetosti. Vzporedno s tem so ameriške obveščevalne službe (CIA) izvedle operacijo z brezpilotnim letalnikom, ki je bila usmerjena na specifične tarče, čeprav podrobnosti o lokaciji in žrtvah niso bile takoj razkrite. V ameriškem gospodarskem sektorju so napovedali nova zaprtja trgovin, kar kaže na nadaljevanje prestrukturiranja maloprodajnega trga. Poleg političnih in varnostnih vprašanj so v javnosti odmevale novice iz sveta kulture in zabave, vključno s podelitvijo nagrad v Kennedyjevem centru in dejavnostmi igralca Georgea Clooneyja. Kljub temu da so naslednje predsedniške volitve v ZDA predvidene šele za leto 2028, se v političnih krogih že pojavljajo prva ugibanja o morebitnih kandidatih, ki bi se lahko potegovali za položaj v Ovalni pisarni.

Kitajska je pozvala k dialogu po ruskih obtožbah o ukrajinskem napadu z droni na Putinovo rezidenco, Kremelj pa je obtožil Zahod zanikanja napada. Kremelj se je odzval na besede Donalda Trumpa o morebitnem napadu na Iran, pri čemer se je tiskovni predstavnik Vladimirja Putina Dmitrij Peskov zavzel za iranskega zaveznika in pozval ZDA k preprečitvi stopnjevanja napetosti v regiji. Milorad Dodik je poskus napada na Putinovo rezidenco označil za teroristično dejanje. Peskov je izjavil, da Rusiji ni treba dokazovati napada na Putinovo rezidenco, saj se je ta zgodil.

Donald Trump je izjavil, da je dogovor o končanju ruske invazije na Ukrajino bližje kot kdaj koli prej, vendar ni poročal o preboju glede ozemlja. Kremelj je potrdil, da se strinja s Trumpovo oceno, da je mir v Ukrajini postal bližji, in napovedal nov telefonski pogovor med Putinom in Trumpom v bližnji prihodnosti. Svetovalec Trumpa, Burns, je posvaril pred popolnim odzivom ZDA, če mirovna pogajanja ne bodo uspela.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je z droni napadla rezidenco Vladimirja Putina, zaradi česar naj bi Moskva revidirala svoje pogajalsko stališče glede končanja vojne v Ukrajini. Ukrajina je obtožbe zanikala. Indijski premier Narendra Modi je izrazil zaskrbljenost zaradi napada in poudaril pomen diplomatske rešitve spora. Rusija je tudi sporočila, da je v Belorusijo premestila jedrski raketni sistem.

Rusija je obtožila Ukrajino poskusa napada z droni na rezidenco Vladimirja Putina, zaradi česar naj bi Moskva razmišljala o spremembi svojega pogajalskega stališča glede vojne v Ukrajini. Ukrajina je obtožbe zanikala. Indijski premier Narendra Modi je izrazil zaskrbljenost zaradi domnevnega napada na Putinovo rezidenco in poudaril diplomatsko rešitev konflikta. Rusija je trdila, da je premestila jedrski raketni sistem v Belorusijo.

Letalske sile Saudove Arabije so izvedle zračne napade na jemensko pristaniško mesto Mukala, da bi uničile pošiljko orožja, ki naj bi bila namenjena južnim separatistom. Po navedbah saudske vojske so bili napadi izvedeni ponoči, njihov cilj pa je bil preprečiti tujo vojaško podporo separatističnim silam na jugu Jemna. Rijad obtožuje Združene arabske emirate (ZAE), da so separatistom tajno dostavili orožje, kar je povzročilo globok razkol znotraj koalicije, ki se bori v Jemnu. Zaradi stopnjevanja napetosti in neposrednega napada na tovor, povezan z zaveznico, je bilo na prizadetih območjih razglašeno izredno stanje. Incident predstavlja resno zaostritev odnosov med Saudovo Arabijo in Združenimi arabskimi emirati, ki so sicer ključni partnerji v regionalni varnostni arhitekturi. Ta spor bi lahko dodatno destabiliziral razmere v Jemnu in otežil prihodnja diplomatska prizadevanja za mir v regiji, kjer so se interesi nekdanjih zaveznikov očitno razšli.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se sestala na posestvu Mar-a-Lago na Floridi, kjer sta razpravljala o novem mirovnem predlogu za končanje vojne v Ukrajini. Trump je po srečanju izjavil, da sta državi bližje mirovnemu sporazumu kot kdajkoli prej, čeprav konkretnega preboja glede vprašanja ozemelj še ni bilo. Zelenski je poudaril nujnost varnostnih jamstev, pri čemer ZDA menda ponujajo 15-letno jamstvo, medtem ko si Kijev želi 50-letne zaveze za odvračanje bodoče ruske agresije. Napetost so dodatno stopnjevale navedbe Moskve o domnevnem ukrajinskem napadu z droni na rezidenco Vladimirja Putina tik pred srečanjem. Ruski predsednik je v telefonskem pogovoru Trumpu sporočil, da bo Rusija zaradi tega dogodka ponovno preučila svoja stališča v pogajanjih. Kijev je obtožbe o napadu odločno zavrnil kot popolno izmišljotino, namenjeno spodkopavanju mirovnih procesov. Kljub optimističnim izjavam Trumpa ostajajo ključna vprašanja, kot so usoda jedrske elektrarne Zaporožje in umik vojaških sil, predmet zahtevnih nadaljnjih pogajanj. Zelenski je medijem pojasnil, da velika večina Ukrajincev sicer podpira mir, vendar jih kar 85 odstotkov nasprotuje ozemeljskim koncesijam v Donbasu. Po njegovih besedah Trumpov optimizem morda ne odraža realnega stanja na terenu in pripravljenosti ukrajinskega ljudstva na kapitulacijo. Medtem je ruski zunanji minister Sergej Lavrov za zastoj v mirovnih procesih obtožil evropske voditelje, ki naj bi se po njegovih besedah pripravljali na vojno z Rusijo.

V Jemnu so se zaostrile napetosti med Saudsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati (ZAE). Savdska Arabija je izvedla napad na pristanišče al-Mukalla, kjer so razkladali orožje za separatiste. Jemenski predsedniški svet je zahteval umik emiratskih sil v 24 urah. Saudska Arabija je zagrozila Jemnu z "vojaško operacijo". Razpadlo je zavezništvo s Saudsko Arabijo in ZAE proti Hutijevski milici, pri čemer ZAE podpirajo separatiste na jugu, Saudska Arabija pa podpira oslabljeno vlado.

Nekdanji ruski predsednik in sedanji namestnik predsednika varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je prek družbenega omrežja X ostro in žaljivo napadel ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Medvedjev je Zelenskega označil za "umazanega kijevskega barabo", njegov izbruh pa je neposreden odziv na domnevni ukrajinski napad z droni na eno izmed rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina. Po poročanju tujih medijev je Moskva ob tem dogodku sporočila, da se ne čuti več zavezano nobenim prejšnjim dogovorom ali omejitvam. Incident predstavlja novo zaostritev v retoriki med državama, ki sta že vpleteni v dolgotrajen oborožen spopad. Ruski politični vrh z žaljivim tonom stopnjuje napetosti v času, ko so se v mednarodni javnosti pojavila ugibanja o morebitnih mirovnih pogajanjih. Medvedjev, ki velja za enega najglasnejših zagovornikov vojaške agresije, s svojimi izjavami sistematično zapira vrata diplomaciji, hkrati pa Kremelj s tovrstnimi odzivi utrjuje svojo nepopustljivo držo do kijevskega vodstva.

Mirovna pogajanja za končanje vojne v Ukrajini so se znašla pred novo oviro, potem ko je Rusija uradno obtožila ukrajinske sile napada z brezpilotnimi letalniki na eno izmed rezidenc predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Po ruskih navedbah naj bi Ukrajina v napadu uporabila 91 dronov, kar je ruska stran označila za teroristično dejanje. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva je napovedala povračilne ukrepe in poudarila, da bo ta dogodek vplival na prihodnja pogajalska izhodišča. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožbe kategorično zavrnil in jih označil za tipično rusko laž. Po njegovih besedah gre za provokacijo Kremlja, s katero želi Rusija upravičiti nove napade na ukrajinsko ozemlje in namenoma ovirati mirovna prizadevanja, ki jih podpira tudi ameriška administracija. Incident se je zgodil v času povečanih diplomatskih aktivnosti, ko sta se o razmerah po telefonu pogovarjala tudi Vladimir Putin in Donald Trump, pri čemer naj bi slednji izrazil zaskrbljenost nad stopnjevanjem sovražnosti.

Po ruskih napadih na Ukrajino je Trump izjavil, da si Putin želi uspeh Ukrajine. Rusija je Ukrajino obtožila napada z droni na eno od Putinovih rezidenc, kar naj bi bil poskus oviranja mirovnih pogovorov, analitiki pa menijo, da je bil napad morda insceniran. Kremelj je dejal, da je napad na Putinovo rezidenco tudi agresija na Trumpa.

Jemenska vlada je uradno prekinila obrambni sporazum z Združenimi arabskimi emirati (ZAE) in zahtevala takojšen umik njihovih vojaških sil iz države. Predsednik predsedniškega sveta Rašad al Alimi je v svojem nagovoru sporočil, da zavezništvo med jemensko vlado, Savdsko Arabijo in Emirati v boju proti uporniškim Hutijem ne obstaja več. Ta nepričakovana poteza pomeni močno zaostritev odnosov med nekdanjimi ključnimi zavezniki, ki so se od leta 2015 skupaj borili proti proiranskim upornikom. Prekinitev sodelovanja razkriva globoka nesoglasja znotraj mednarodno priznane koalicije, kar bi lahko bistveno vplivalo na nadaljnji potek jemenske državljanske vojne. ZAE so v preteklosti podpirali predvsem separatistične sile na jugu države, kar je večkrat povzročilo napetosti z osrednjo vlado v Adnu. Odločitev o izgonu emiratskih enot bi lahko spremenila varnostno dinamiko v regiji, zlasti v strateško pomembnem Adenskem zalivu in ob prelivu Bab al Mandeb, kjer so Hutiji v zadnjem času stopnjevali napade na trgovske ladje.

Ukrajina je zanikala, da bi napadla Putinovo rezidenco, in zatrdila, da ni verjetnih dokazov za to. Zelenski je s Trumpom razpravljal o morebitni prisotnosti ameriških vojakov v Ukrajini kot del varnostnih jamstev. Putin se je o Ukrajini pogovarjal z iranskim predsednikom Pezeškiyanom.

Donald Trump je izjavil, da ga je Vladimir Putin v telefonskem pogovoru obvestil o napadu na njegovo rezidenco, kar Ukrajinci zanikajo. Ukrajinski minister Sibiga meni, da Rusija išče lažno opravičilo za oviranje mirovnega procesa. Rusija je aktivirala sistem Orešnik, ki lahko nosi jedrsko orožje. Kremlj je sporočil, da bo napad na Putinovo rezidenco zaostril stališče Rusije v mirovnih pogajanjih.

Ameriški vojaški analitik Andrej Martjanov je v intervjuju za kanal YouTube Daniela Davisa izjavil, da bi poskus ukrajinskega napada na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina lahko sprožil silovit odziv Rusije. Po mnenju Martjanova bi se ruske oblasti zaradi teh dejanj lahko odločile, da ukrajinsko vodstvo obravnavajo kot teroristično organizacijo. Martjanov trdi, da bi povračilni ukrepi Moskve lahko povzročili popolno uničenje ukrajinske infrastrukture in državo vrnili v »kameno dobo«. Analiza temelji na predpostavki, da je napad na predsedniško rezidenco v Novgorodski oblasti prestopil kritično točko v konfliktu. Moskva je napad z brezpilotnimi letalniki, ki se je zgodil konec decembra 2024, označila za neposreden poskus atentata na voditelja države. Martjanov poudarja, da bi takšne eskalacije s strani ukrajinskih oboroženih sil lahko popolnoma zaprle pot za diplomatska pogajanja in spremenile status same operacije v protiteroristično delovanje z neomejenimi sredstvi uničenja.

Ameriški predsednik Donald Trump in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta se srečala v letovišču Mar-a-Lago na Floridi, kjer sta razpravljala o ključnih varnostnih vprašanjih in prihodnosti regionalne stabilnosti. Ena izmed osrednjih tem pogovorov je bila morebitna prodaja naprednih bojnih letal F-35 Turčiji, ki je članica zveze Nato. Trump je ob tem javno zagotovil Netanjahuju, da Turčija omenjenega orožja ne bo uporabila proti Izraelu, ter poudaril svoje dobre odnose s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoğanom, ki mu je pripisal zasluge za stabilizacijo razmer v Siriji. Kljub tesnemu zavezništvu pa so se med voditeljema pojavila določena nesoglasja, predvsem glede vprašanja Zahodnega brega. Trump je priznal, da se njuna stališča glede tega območja ne ujemajo v celoti. Srečanje je potekalo v senci Trumpovih prizadevanj za končanje konfliktov v Gazi in Libanonu, pri čemer predsednik ZDA izvaja pritisk na izraelsko vlado, naj zmanjša vojaško prisotnost v regiji. Netanjahu po drugi strani od ameriške administracije pričakuje večjo podporo pri morebitnih prihodnjih operacijah proti Iranu.

Ustanovitelj spletnih portalov Megaupload in Mega, Kim Schmitz, v javnosti znan kot Kim Dotcom, je na družbenem omrežju X objavil trditve, da naj bi britanska obveščevalna služba MI6 nekdanjemu vrhovnemu poveljniku ukrajinskih oboroženih sil in sedanjemu veleposlaniku v Združenem kraljestvu Valeriju Zalužnemu naročila sklenitev navideznega mirovnega sporazuma z Rusijo. Po Dotcomovih navedbah naj bi bil cilj takšnega dogovora pridobitev časa za ponovno oborožitev in reorganizacijo ukrajinskih sil, ne pa dejanska končanje sovražnosti. Navedbe, ki jih povzemajo predvsem ruski mediji, niso podprte z uradnimi dokazi ali potrditvami s strani Londona ali Kijeva. Zalužni, ki je od odstopa z mesta načelnika generalštaba prevzel diplomatske naloge v Londonu, se na te obtožbe še ni odzval. Analitiki poudarjajo, da so tovrstne izjave del širšega informacijskega spopada, saj Kim Dotcom v zadnjem času pogosto zavzema proruskim stališčem naklonjena stališča. Incident ponovno osvetljuje napetosti med ukrajinskim vojaškim vodstvom in zahodnimi zavezniki glede strategije v vojni z Rusijo. Trditve so se pojavile v času, ko se v mednarodni javnosti vse pogosteje razpravlja o morebitnih pogajanjih za prekinitev ognja.

Podpredsednik varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je v izjavi na svojem kanalu Telegram ocenil, da je bil glavni dosežek leta 2025 vsesplošno spoznanje o neizbežnosti ruske zmage. Medvedjev je zatrdil, da se rusko gospodarstvo kljub zahodnim napovedim in sankcijam ni sesulo, temveč se je tečaj rublja okrepil, medtem ko oborožene sile nadaljujejo z bojnimi operacijami. Ruski politik se v svojem zapisu ni ustavil le pri gospodarskih in vojaških ocenah, temveč je v ostrem tonu napadel tudi neimenovanega nasprotnika, ki ga je označil za »lutko«. Ob tem je predlagal, da bi po smrti tega nasprotnika njegove posmrtne ostanke v znanstvene namene razstavili v sanktpeterburški Kunstkameri. Izjave sledijo prejšnjim zagotovilom predsednika Vladimirja Putina, da bodo vsi cilji posebne vojaške operacije v Ukrajini, zastavljeni leta 2022, zagotovo izpolnjeni.

Izrael je v prelomni potezi uradno priznal Somaliland kot neodvisno in suvereno državo, s čimer je postal prva članica mednarodne skupnosti, ki je prekinila dolgoletni konsenz o enotni Somaliji. Izraelski premier Benjamin Netanjahu, zunanji minister Gideon Saar in predsednik Somalilanda Abdirahman Mohamed Abdullahi so podpisali skupno izjavo v duhu Abrahamovih sporazumov, ki predvideva vzpostavitev diplomatskih odnosov, imenovanje veleposlanikov in skorajšnji obisk Abdullahija v Jeruzalemu. Somaliland, ki je neodvisnost razglasil že leta 1991 po izbruhu državljanske vojne v Somaliji, je kljub delujočemu demokratičnemu sistemu in lastni valuti več kot tri desetletja ostal diplomatsko izoliran. Odločitev Izraela je takoj sprožila ostre mednarodne odzive in zaskrbljenost glede varnosti v regiji. Varnostni svet Združenih narodov se je na temo izraelskega priznanja sestal na nujni seji v New Yorku, potem ko je 21 pretežno muslimanskih držav v skupni izjavi opozorilo na resne posledice za mir na Afriškem rogu in v Rdečem morju. Medtem ko je somalijska vlada v Mogadišu potezo označila za nično in neveljavno, je Južni Sudan že napovedal, da bi lahko sledil zgledu Izraela. Priznanje predstavlja strateški premik v geopolitiki vzhodne Afrike, kjer si Izrael prizadeva okrepiti svojo prisotnost ob strateško pomembnih pomorskih poteh.

Savdska Arabija je bombardirala jemensko pristaniško mesto Mukalla zaradi pošiljke orožja iz ZAE za separatistične sile. Savdska Arabija je nato ukazala enotam ZAE, da v 24 urah zapustijo Jemen. ZAE so kasneje sporočili, da umikajo svoje sile iz Jemna in zaključujejo svojo protiteroristično misijo zaradi spremenjenih varnostnih razmer.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se sestala na Floridi, da bi dosegla preboj v pogajanjih za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne v Ukrajini. Trump je po srečanju izrazil optimizem in dejal, da sta državi bližje mirovnemu sporazumu kot kdajkoli prej, čeprav konkretnega preboja glede ozemeljskih vprašanj še ni bilo. Zelenski je na srečanje prinesel nov mirovni načrt v 20 točkah, ki vključuje tudi razpravo o varnostnih jamstvih, pri čemer naj bi ZDA ponudile 15-letno jamstvo, medtem ko si Kijev želi daljšega obdobja za odvrnitev prihodnjih ruskih agresij. Srečanje so zaznamovale nove napetosti, saj je Rusija tik pred pogovori izvedla obsežen napad z droni na Kijev, kar je Zelenski označil za jasen signal, da si Moskva ne želi miru. Hkrati je Kremelj obtožil Ukrajino domnevnega napada z droni na rezidenco Vladimirja Putina, kar so v Kijevu odločno zanikali kot poskus iztirjenja pogajanj. Trump je pred srečanjem z Zelenskim opravil daljši telefonski pogovor s Putinom, po katerem je slednji napovedal, da bo Rusija zaradi domnevnega napada na rezidenco ponovno preučila svoje pogajalsko stališče. Kljub optimističnim izjavam Trumpa ostaja ključna ovira vprašanje ozemelj; ankete v Ukrajini kažejo, da se velika večina prebivalstva protivi odstopanju Donbasa v zameno za mir.

Ruski državni mediji so poročali, da je zunanji minister Sergej Lavrov izjavil, da so ukrajinske oborožene sile napadle uradno rezidenco predsednika Putina v Novgorodski regiji. Kremelj je dejal, da je bil domnevni ukrajinski napad z dronom na rezidenco predsednika Vladimirja Putina teroristično dejanje, namenjeno spodkopavanju mirovnih prizadevanj. Kremelj je sporočil, da bo Putinovo lokacijo v prihodnje ohranil skrivno.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je med nedavnim pogovorom z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem izrazil resno zaskrbljenost glede razmer na Zahodnem bregu. Po navedbah virov, na katere se sklicuje portal Axios, je Trump Netanjahuja neposredno zaprosil, naj se Izrael vzdrži provokativnih dejanj in spremeni svojo politiko na tem območju. Ta poziv predstavlja pomemben diplomatski signal, saj Trumpova administracija v svojem prejšnjem mandatu načeloma ni močno omejevala izraelskih dejavnosti na palestinskih ozemljih. Trumpova prošnja za zadržanost naj bi bila namenjena preprečevanju dodatne destabilizacije regije pred njegovim uradnim prevzemom oblasti. Ameriška stran si prizadeva za zmanjšanje napetosti, ki bi lahko ovirale širše regionalne cilje, vključno s potencialno normalizacijo odnosov med Izraelom in arabskimi državami. Izraelska stran se na poročila o vsebini pogovora še ni uradno odzvala, vendar pa te informacije nakazujejo na morebitne nove poudarke v prihodnji ameriški bližnjevzhodni politiki.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedavnem pogovoru za ameriško televizijsko mrežo Fox News izpostavil kritično odvisnost svoje države od vojaške in finančne pomoči Združenih držav Amerike. Po njegovih besedah bi bila zmaga nad rusko agresijo brez nadaljnjega sodelovanja in podpore Washingtona praktično nemogoča. Zelenski je poudaril, da bi se Ukrajina v primeru prekinitve dobav soočila z izjemnimi težavami pri ohranjanju obrambnih linij in nadaljnjem vodenju vojaških operacij. Izjave prihajajo v času, ko se v mednarodni javnosti in znotraj ameriške politike krepijo razprave o dolgoročni vzdržnosti pomoči Kijevu. Ukrajinski predsednik je v intervjuju neposredno nagovoril ameriške odločevalce in opozoril na morebitne posledice zmanjšanja podpore, kar bi po njegovem mnenju Rusiji omogočilo strateško prednost na bojišču. Kljub lastnim prizadevanjem za krepitev domače obrambne industrije ostaja Ukrajina v ključnih segmentih, kot sta zračna obramba in daljinsko orožje, odvisna od zahodnih zaveznic.

Ameriški predsednik Donald Trump je v izjavi za javnost zmanjšal pomen najnovejših kitajskih vojaških vaj v bližini Tajvana. Trump je dejal, da ga dejavnosti kitajske vojske ne skrbijo, saj so takšne vaje v regiji prisotne že več kot dve desetletji. Po njegovih besedah gre za rutinske operacije, o katerih ga kitajski predsednik Xi Jinping ni predhodno obvestil, vendar je Trump ob tem izpostavil njun dober osebni odnos. Do stopnjevanja napetosti prihaja le dva tedna po tem, ko so Združene države Amerike Tajvanu odobrile prodajo orožja v vrednosti 11 milijard dolarjev. Kitajska ljudska armada je v odziv na omenjeno prodajo orožja začela drugi dan vaj, ki vključujejo tudi streljanje s pravim strelivom. Kljub kitajskemu pritisku Trump vztraja, da Xi Jinping nima namena napasti otoka. Predsednik je poudaril, da so se tovrstne pomorske vaje izvajale že zadnjih 20 do 25 let, vendar jih javnost zdaj interpretira drugače. Njegove izjave so bile podane med srečanjem z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem na posestvu Mar-a-Lago.

Savdska Arabija je javno obtožila Združene Arabske Emirate "zelo nevarnih" dejanj v Jemnu in vodila "omejene" zračne napade na jemensko pristanišče Mukala, pri čemer je ciljala na tujo vojaško podporo. Jemenska vlada je prekinila obrambni pakt z Abu Dabijem in zahtevala umik sil ZAE v 24 urah. ZAE so sporočili, da umikajo svoje preostale protiteroristične enote iz Jemna.

Varnostni svet ZN je sklical izredno sejo, na kateri je velika večina članic obsodila priznanje Somalilanda s strani Izraela. Somalija je izrazila prepričanje, da je izraelsko priznanje del načrta za prisilno preselitev Palestincev. Varnostni svet ZN je opozoril, da bi poteza Izraela lahko ogrozila ozemeljsko celovitost Somalije in destabilizirala celotno Afriško regijo.

Varnostni svet ZN je skoraj soglasno obsodil priznanje Somalilanda s strani Izraela, pri čemer je Somalija opozorila na možnost prisilne preselitve Palestincev. Večina članic Varnostnega sveta ZN je kritizirala potezo Izraela. ZDA so branile pravico Izraela do priznanja Somalilanda in jo primerjale s priznanjem palestinske države.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se sestala na Floridi, kjer sta razpravljala o novem mirovnem okviru za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne v Ukrajini. Po pogovorih v Mar-a-Lagu je Trump izjavil, da sta državi bližje mirovnemu sporazumu kot kdaj koli prej, vendar je opozoril, da bi dokončna uskladitev odprtih vprašanj lahko trajala še nekaj tednov. Zelenski je poudaril nujnost odločitev pred novim letom in izpostavil, da je predlog mirovnega načrta že 90-odstotno pripravljen. Srečanje so zaznamovale napetosti zaradi intenzivnih ruskih napadov na Kijev in druge ukrajinske regije, ki so se zgodili neposredno pred pogovori. Moskva je medtem preklicala pripravljenost na takojšnja pogajanja, potem ko je Rusija obtožila Ukrajino za napad z droni na rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Trump, ki se je s Putinom slišal po telefonu tik pred srečanjem z Zelenskim, je izrazil jezo zaradi domnevnega napada, a hkrati vztrajal pri optimizmu glede sklenitve dogovora. Ključna odprta vprašanja ostajajo ozemeljske koncesije v Donbasu, varnostna jamstva ZDA, ki bi po predlogu trajala 15 let, ter usoda jedrske elektrarne Zaporožje.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v ponedeljek, 29. decembra 2025, uradno obtožil Ukrajino izvedbe terorističnega napada z 91 brezpilotnimi letalniki na državno rezidenco predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Po navedbah Kremlja so ruske obrambne sile prestregle vse drone, dogodek pa se je zgodil v času intenzivnih mirovnih pogajanj med Rusijo in Združenimi državami Amerike. Lavrov je poudaril, da to dejanje ne bo ostalo brez odgovora in da bo Rusija zaradi incidenta ponovno preučila svoja stališča v mirovnem procesu, kar neposredno spodkopava diplomatska prizadevanja za končanje konflikta. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske obtožbe odločno zavrnil in jih označil za laži, namenjene sabotiranju diplomatskih odnosov z Washingtonom. Po mnenju Kijeva gre za provokacijo, ki naj bi Moskvi služila kot izgovor za nadaljnjo vojaško eskalacijo. Na dogajanje se je odzval tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki je izrazil močno nezadovoljstvo nad domnevnim napadom in ocenil, da trenutek za takšne akcije ni primeren, medtem ko Rusija trdi, da se je o napadu neposredno pogovarjal s Putinom. Incident dodatno zaostruje že tako napete razmere na fronti in v mednarodni diplomaciji.

Ameriška obveščevalna služba bo preverila ruske trditve o ukrajinskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina. Medtem pa norveška publikacija Steigan poroča, da naj Donald Trump ne bi oviral Moskve po tem napadu.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil izvedbo prvega kopenskega napada na venezuelskem ozemlju, usmerjenega proti pristaniški infrastrukturi, ki jo narkokarteli domnevno uporabljajo za pretovarjanje drog. Trump je na novinarski konferenci pojasnil, da so ameriške sile v operaciji uničile moke in pristanišča, ki po njegovih besedah ne obstajajo več. Predsednik ZDA je ob tem opozoril, da se bodo tovrstni napadi nadaljevali vse do umika venezuelskega voditelja Nicolása Madura s položaja. Operacija predstavlja neposredno stopnjevanje vojaških napetosti med državama, saj so predhodne akcije vključevale predvsem napade na plovila v mednarodnih vodah. Trump je poudaril, da je bil cilj napada uničenje logističnih točk, kjer se pripravljajo pošiljke prepovedanih substanc, čeprav konkretnih dokazov za te trditve javno ni predstavil. Akcija sledi seriji ameriških obtožb na račun Madurovega režima, ki ga Washington neposredno povezuje z organiziranim kriminalom in narkoterorizmom v regiji.

Izraelski predsednik Isaac Herzog je uradno zanikal trditve ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da je odločitev o pomilostitvi premierja Benjamina Netanjahuja že praktično sprejeta. Do odziva predsednikovega urada je prišlo po Trumpovih izjavah na srečanju z Netanjahujem na Floridi, kjer je ameriški predsednik namignil, da je pomilostitev že "na poti". Iz urada predsednika Herzoga so sporočili, da kljub Netanjahujevi prošnji za pomilostitev končna odločitev še ni bila sprejeta in da postopek poteka v skladu z zakonodajo. Benjamin Netanjahu je v Izraelu obtožen korupcije, prevare in zlorabe zaupanja, kar že dlje časa povzroča politično nestabilnost v državi. Trumpov javni pritisk na Herzoga se v Izraelu interpretira kot nenavaden diplomatski poseg v neodvisnost izraelskega pravosodja in predsedniških pooblastil. Čeprav sta se Trump in Netanjahu na srečanju osredotočala na regionalna vprašanja, je vprašanje premierjeve pravne prihodnosti močno zaznamovalo njune pogovore.

Ameriški predsednik Donald Trump se je v svojem letovišču Mar-a-Lago na Floridi sestal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, s katerim sta potrdila usklajeno politiko do Irana. Trump je Teheran ostro opozoril pred morebitnim ponovnim zagonom jedrskega programa ali obnovo zalog balističnih raket, pri čemer je dejal, da bi Združene države Amerike v takšnem primeru uporabile svoja strateška sredstva, vključno z bombarderji B-2. Voditelja sta razpravljala tudi o načinih za prekinitev zastoja pri pogajanjih o prekinitvi ognja na območju Gaze ter o varnostnih vprašanjih, povezanih z libanonskim gibanjem Hezbolah. Srečanje predstavlja nadaljevanje ameriške politike stopnjevanja pritiska na Iran, ki jo Trump zagovarja že dlje časa. Izraelska stran je izrazila zadovoljstvo nad neomajno podporo Washingtona v luči poročil o iranskih prizadevanjih za obnovo vojaške infrastrukture po nedavnih regionalnih spopadih. Trumpova retorika nakazuje pripravljenost na neposredno vojaško posredovanje, če bi Teheran prestopil določene pragove pri razvoju orožja za množično uničevanje ali raketne tehnologije, kar še dodatno zaostruje napetosti na Bližnjem vzhodu.

Benjamin Netanjahu je napovedal, da bo Donald Trump leta 2026 prejel izraelsko nagrado za mir, s čimer je prekinil dolgoletno tradicijo. Trump je izrazil presenečenje in ganjenost nad nagrado ter nakazal možnost obiska Izraela ob podelitvi. Med srečanjem na Floridi je Trump opozoril Hamas, da bo »drago plačal«, če se ne bo razorožil, in Iranu zagrozil z novim napadom. Netanjahu je Trumpa označil za »heroja«, brez katerega Izrael danes ne bi obstajal.

Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev je ostro obsodil domnevni ukrajinski napad z droni na državno rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Medvedjev je v izjavi na družbenem omrežju X trdil, da je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski s tem dejanjem pokazal namero po nadaljevanju sovražnosti in onemogočanju morebitnih mirovnih pogajanj. Po poročanju ruskih virov naj bi zračna obramba v bližini rezidence sestrelila 91 brezpilotnih letalnikov. Ruski politik je v svojih izjavah uporabil žaljiv besedni zaklad in napovedal, da se bo moral ukrajinski predsednik zaradi incidenta do konca življenja skrivati. Medvedjev je dejanja Kijeva označil za neposreden napad na vrhovnega poveljnika Ruske federacije, kar po njegovih besedah zapira vrata diplomatskim rešitvam. Dogodek se je zgodil v času povečanih napetosti in ruskih trditev o neizogibnem propadu kijevskih oblasti. Analitiki opozarjajo, da tovrstna retorika Medvedjeva služi utrjevanju domačega javnega mnenja in upravičevanju nadaljnje vojaške agresije v Ukrajini. Gre za enega v nizu incidentov z droni na ruskem ozemlju, ki jih Moskva pripisuje ukrajinskim silam, medtem ko Kijev uradno pogosto ne prevzema neposredne odgovornosti za specifične operacije globoko v ruski notranjosti.

Palestinsko gibanje Hamas je v ponedeljek ponovno potrdilo svoje stališče, da se ne bo odpovedalo oboroženemu odporu, dokler se ne konča izraelska okupacija Gaze. Odločitev so sporočili neposredno pred načrtovanim srečanjem ameriškega predsednika Donalda Trumpa in izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja na Floridi. Trump je razorožitev Hamasa postavil kot ključni pogoj za prehod v drugo fazo mirovnega načrta, ki ga podpirajo Združeni narodi, in opozoril, da bo brez tega dogovor hitro propadel. Izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki se je z ameriškim predsednikom sestal v rezidenci Mar-a-Lago, je prejel močno strateško podporo Washingtona. Ameriška stran vztraja, da je konec vojaškega nadzora Hamasa in umik njihovih sil nujen korak za trajno premirje. Hamas po drugi strani prek sporočil na platformi Telegram vztraja pri ohranitvi orožja kot sredstva proti okupaciji, kar dodatno otežuje pogajanja o izpustitvi talcev in popolnem umiku izraelske vojske z območja Gaze. Napetosti ostajajo visoke, saj obe strani postavljata pogoje, ki so za nasprotno stran trenutno nesprejemljivi.

Po srečanju Donalda Trumpa z Benjaminom Netanjahujem na Floridi je Netanjahu napovedal, da bo Trump prejel Nagrado Izraela, najvišje civilno priznanje v državi. Trump je ponovil grožnje Iranu glede jedrskega programa in raketnega arzenala ter pozval Hamas k razorožitvi, pri čemer je poudaril Netanjahujevo vlogo pri zagotavljanju izraelske varnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle prvi neposredni napad na kopenske cilje v Venezueli. Po besedah predsednika Trumpa je bila tarča operacije, ki se je zgodila 24. decembra, velika infrastruktura, ki jo je režim Nicolása Madura domnevno uporabljal kot umschlagplatz za pretovarjanje prepovedanih drog na hitre čolne. Trump je ob potrditvi napada poudaril, da so ameriške sile s tem dejanjem uničile pomembno vozlišče narkokartelov, ki delujejo pod okriljem venezuelskih oblasti. Operacija predstavlja kritično zaostritev dosedanjih napetosti, saj gre za prvi potrjen kopenski napad ameriške vojske na venezuelskem ozemlju. Do zdaj so se ameriške dejavnosti omejevale na prestrezanje plovil v mednarodnih vodah Karibskega morja in izvajanje sankcij. Rusija je v Varnostnem svetu Združenih narodov že kritizirala ameriško delovanje in Washington obtožila »kavbojskega« obnašanja v regiji. Odločitev za neposredno vojaško posredovanje na tleh suverene države močno povečuje tveganje za širši regionalni konflikt in nadaljnjo destabilizacijo Latinske Amerike.

Kitajska, Južna Afrika, Švedska in jemensko gibanje Ansarullah so se pridružili valu mednarodnih obsodb po tem, ko je Izrael uradno priznal odcepljeno regijo Somaliland kot neodvisno državo. Kitajsko zunanje ministrstvo je poudarilo svojo neomajno podporo suverenosti, enotnosti in ozemeljski celovitosti Somalije, pri čemer je tiskovni predstavnik Lin Jian opozoril, da nobena država ne bi smela podpirati separatističnih sil zaradi lastnih interesov. Kitajske oblasti so somalilandske voditelje pozvale k prenehanju separatističnih dejavnosti in prenehanju sodelovanja z zunanjimi silami. Južna Afrika je v uradni izjavi opozorila, da izraelska poteza predstavlja neposredno grožnjo miru in stabilnosti na Afriškem rogu, saj krši mednarodno pravo. Podobno stališče je zavzela Švedska, ki je izrazila solidarnost z uradnim Mogadišem. Odzivi prihajajo po tem, ko je Izrael postal prva država, ki je priznala neodvisnost Somalilanda, kar je sprožilo ostre odzive v Somaliji, kjer je tamkajšnji parlament potezo že razglasil za nično in neveljavno. Mednarodna skupnost se spopada z zaskrbljenostjo, da bi takšna dejanja lahko povzročila dodatno regionalno nestabilnost.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Beli hiši komentiral nedavni napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Trump je incident opisal kot dogodek, ki se je zgodil v posebej občutljivem oziroma delikatnem trenutku za mednarodne odnose. Kljub napetostim, ki jih takšni dogodki sprožajo, je ameriški predsednik v ponedeljek opravil telefonski pogovor s Putinom, ki so ga v Washingtonu označili za pozitiven. Podrobnosti o vsebini pogovora ostajajo skope, vendar gre za nadaljevanje diplomatske komunikacije med državama v času, ko se odnosi med velesilama nenehno spreminjajo. Napad na rezidenco ruskega voditelja predstavlja resno varnostno vprašanje, ki bi lahko dodatno zapletlo prizadevanja za stabilizacijo razmer. Trumpova administracija sicer uradno vzdržuje stike s Kremljem, čeprav so v preteklosti nastajala neskladja glede pogostosti in vsebine njunih pogovorov, kar potrjujejo tudi predhodna poročila o srečanjih in napovedanih sankcijah.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump in ruski predsednik Vladimir Putin sta opravila telefonski pogovor, ki ga je Bela hiša označila za pozitivnega. Osrednja tema pogovorov je bilo vprašanje končanja vojne v Ukrajini, vendar so pogovor zasenčile nove napetosti. Putin je Trumpa obvestil o domnevnem ukrajinskem napadu z droni na njegovo rezidenco, kar je tiskovni predstavnik Kremlja Jurij Ušakov opisal kot dogodek, ki je ameriškega predsednika močno pretresel. Ruska stran je ob tem opozorila, da bodo zaradi teh dejanj Kijeva prisiljeni preučiti in morebiti revidirati nekatere predhodne dogovore glede mirovnih pogajanj. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožbe o napadu na Putinovo rezidenco kategorično zavrnil in jih označil za še eno v vrsti ruskih laži, namenjenih opravičevanju prihodnjih vojaških stopnjevanj. Kljub temu je Trump kritiziral domnevne ukrajinske akcije, kar kaže na morebitno zaostritev odnosov med Washingtonom in Kijevom v luči prihajajoče ameriške administracije. Trumpova tiskovna predstavnica Karoline Leavitt je potrdila, da pogovori potekajo po njegovem srečanju z Zelenskim, a konkretnih podrobnosti o novem mirovnem načrtu Bela hiša še ni razkrila.

Izraelska vlada pod vodstvom premierja Benjamina Netanjahuja je z uradnim priznanjem neodvisnosti odcepljene regije Somaliland sprožila obsežno diplomatsko krizo v strateško pomembnem Afriškem rogu. Odločitev Izraela, ki želi s prisotnostjo v regiji oslabiti jemenske upornike in omejiti turški vpliv, je naletela na oster odpor mednarodne skupnosti. Somalijski predsednik se je po razglasitvi nemudoma odpravil v Turčijo, ki velja za ključno zaveznico Mogadiša, medtem ko je somalijski parlament izraelsko potezo razglasil za nično in jo označil za neposreden napad na suverenost države. Napetosti so se hitro stopnjevale tudi na vojaški ravni, saj je vodja jemenskih Hutijev, Abdul-Malik al-Huti, napovedal, da bo vsaka izraelska prisotnost v Somalilandu postala legitimna vojaška tarča. Gibanje Ansaralah trdi, da gre za izraelsko agresijo, ki ogroža varnost v Rdečem morju. Izrael s to potezo tvega izolacijo v regiji, saj so poleg Turčije dejanje obsodile tudi številne arabske države in Evropska unija, medtem ko potniki v regijo še vedno potrebujejo somalijske vizume, saj nobena druga država razen Izraela ne priznava neodvisnosti Hargeise.

Uradna tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je v nastopih na televizijskih kanalih Solovjov Live in Rusija-1 izjavila, da zahodne države neposredno sponzorirajo in opravičujejo teroristična dejanja kijevskega režima. Po njenih besedah je Zahod prešel pot od molčečega dopuščanja do aktivnega podeljevanja odpustkov za napade, ki jih izvaja Ukrajina. Zaharova je poudarila, da se bo kijevski režim zaradi svojih dejanj moral spopasti z ostrim odgovorom Ruske federacije. Ruska diplomacija s temi izjavami stopnjuje retoriko proti zahodnim zaveznicam Ukrajine, ki jih obtožuje sokrivde pri napadih na rusko ozemlje in infrastrukturo. Izjave so sledile nedavnim incidentom, ki jih Moskva označuje za teroristične operacije podprte s strani tujih obveščevalnih služb in finančnih sredstev. Zaharova je ob tem opozorila, da tovrstna dejanja resno ogrožajo mednarodno stabilnost in varnost.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je obtožil Ukrajino, da je v noči na 29. december z 91 droni izvedla napad na državno rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Po navedbah Moskve so bili vsi droni uničeni, poročil o škodi ali žrtvah pa ni. Ruski predsednik Vladimir Putin je o incidentu po telefonu obvestil ameriškega predsednika Donalda Trumpa in ga opozoril, da bo Rusija zaradi tega dejanja, ki ga označujejo za »državni terorizem«, preučila svoje stališče v prihodnjih mirovnih pogajanjih. Kremelj je sporočil, da je bil Trump nad poročilom »šokiran in ogorčen«, Bela hiša pa je pogovor opisala kot pozitiven. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske navedbe kategorično zavrnil in jih označil za laž. Po njegovem mnenju Moskva s temi obtožbami pripravlja teren za lastne silovite napade na Kijev, vključno z vladnimi poslopji, ter želi spodkopati napredek v diplomatskih odnosih med Ukrajino in novo ameriško administracijo. Zelenski je poudaril, da Rusija ne želi končati vojne in da incident izkorišča za sabotažo mirovnega procesa, ki se je intenziviral po nedavnih srečanjih na Floridi.

Donald Trump je med srečanjem z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem opozoril Hamas, da ga čakajo hude posledice, če se ne bo hitro razorožil, kot je bilo dogovorjeno v okviru sporazuma o Gazi. Trump je dejal, da se Izrael drži dogovora.

Nekdanji diplomat Vladimir Fedorovski je pozval k izogibanju eskalaciji po napadu na rezidenco Vladimirja Putina. Minister za zunanje zadeve Sergej Lavrov je napovedal odgovor Kremlja na napad in spremembo stališča v mirovnih pogajanjih s Kijevom. Dmitrij Medvedev je izjavil, da se bo moral Volodimir Zelenski po napadu skrivati do konca življenja. Srečanje med Zelenskim in Trumpom ni prineslo preobrata.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je z droni napadla rezidenco Vladimirja Putina, in napovedala, da bo zaradi tega pregledala svoje pogajalsko izhodišče za končanje vojne v Ukrajini. Kremelj je dejal, da bo Rusija preučila svoje pogajalsko izhodišče zaradi domnevnih napadov ukrajinskih dronov na rusko predsedniško rezidenco. Ukrajina je te obtožbe zanikala in jih označila za neutemeljene ter namenjene spodkopavanju mirovnih prizadevanj. Strokovnjakinja Olha Košarna je komentirala izjave Donalda Trumpa o jedrski elektrarni Zaporožje.