Rusija je obtožila Ukrajino, da je poskušala z droni napasti rezidenco Vladimirja Putina med Moskvo in Sankt Peterburgom. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dejal, da bo Moskva odgovorila in ponovno preučila svoje stališče v pogajanjih o končanju vojne v Ukrajini. Ukrajina je obtožbe zavrnila kot neutemeljene in namenjene spodkopavanju mirovnih prizadevanj. Donald Trump naj bi v tej luči igral simultano vlogo v Ukrajini in Venezueli.

Palestinsko gibanje Hamas je v ponedeljek ponovno potrdilo svoje stališče, da se ne bo odpovedalo oboroženemu odporu, dokler se ne konča izraelska okupacija Gaze. Odločitev so sporočili neposredno pred načrtovanim srečanjem ameriškega predsednika Donalda Trumpa in izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja na Floridi. Trump je razorožitev Hamasa postavil kot ključni pogoj za prehod v drugo fazo mirovnega načrta, ki ga podpirajo Združeni narodi, in opozoril, da bo brez tega dogovor hitro propadel. Izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki se je z ameriškim predsednikom sestal v rezidenci Mar-a-Lago, je prejel močno strateško podporo Washingtona. Ameriška stran vztraja, da je konec vojaškega nadzora Hamasa in umik njihovih sil nujen korak za trajno premirje. Hamas po drugi strani prek sporočil na platformi Telegram vztraja pri ohranitvi orožja kot sredstva proti okupaciji, kar dodatno otežuje pogajanja o izpustitvi talcev in popolnem umiku izraelske vojske z območja Gaze. Napetosti ostajajo visoke, saj obe strani postavljata pogoje, ki so za nasprotno stran trenutno nesprejemljivi.

Ameriški predsednik Donald Trump je v svoji rezidenci Mar-a-Lago na Floridi sprejel izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja na šestem srečanju v letošnjem letu. Glavni temi pogovorov sta bili prihodnost območja Gaze in zaostritev politike do Irana. Trump je v izjavah pred srečanjem jasno podprl morebitne izraelske vojaške posege proti Iranu, če bi Teheran nadaljeval z razvojem svojega raketnega in jedrskega programa ali zavrnil nov dogovor. Po poročanju sta voditelja obravnavala tudi podrobnosti mirovnega načrta za Gazo, pri čemer Trump vztraja pri popolni razorožitvi gibanja Hamas, kar pa je slednje vnaprej zavrnilo. Poleg varnostnih vprašanj je obisk zaznamovala Trumpova trditev, da je pomilostitev Netanjahuja glede korupcijskih obtožb v Izraelu že v postopku oziroma zagotovljena. Te navedbe je izraelski predsednik Izchak Herzog v uradnem odzivu zanikal, kar kaže na določena razhajanja med ameriškimi pričakovanji in izraelskim pravosodnim sistemom. Kljub temu srečanje potrjuje tesno zavezništvo med voditeljema, ki se usklajujeta glede strateške prevlade na Bližnjem vzhodu in stopnjevanja pritiska na iranski režim, hkrati pa skušata doseči dogovor o končanju sovražnosti v palestinski enklavi pod ameriškimi pogoji.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump in ruski predsednik Vladimir Putin sta opravila telefonski pogovor, ki ga je Bela hiša označila za pozitivnega. Osrednja tema pogovorov je bilo vprašanje končanja vojne v Ukrajini, vendar so pogovor zasenčile nove napetosti. Putin je Trumpa obvestil o domnevnem ukrajinskem napadu z droni na njegovo rezidenco, kar je tiskovni predstavnik Kremlja Jurij Ušakov opisal kot dogodek, ki je ameriškega predsednika močno pretresel. Ruska stran je ob tem opozorila, da bodo zaradi teh dejanj Kijeva prisiljeni preučiti in morebiti revidirati nekatere predhodne dogovore glede mirovnih pogajanj. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožbe o napadu na Putinovo rezidenco kategorično zavrnil in jih označil za še eno v vrsti ruskih laži, namenjenih opravičevanju prihodnjih vojaških stopnjevanj. Kljub temu je Trump kritiziral domnevne ukrajinske akcije, kar kaže na morebitno zaostritev odnosov med Washingtonom in Kijevom v luči prihajajoče ameriške administracije. Trumpova tiskovna predstavnica Karoline Leavitt je potrdila, da pogovori potekajo po njegovem srečanju z Zelenskim, a konkretnih podrobnosti o novem mirovnem načrtu Bela hiša še ni razkrila.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je Ukrajina med 28. in 29. decembrom uporabila 91 jurišnih dronov za napad na Putinovo rezidenco v Novgorodski oblasti. Ukrajinski predsednik Zelenski je obtožbe zanikal in jih označil za laž.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je obtožil Ukrajino, da je v noči na 29. december z 91 droni izvedla napad na državno rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Po navedbah Moskve so bili vsi droni uničeni, poročil o škodi ali žrtvah pa ni. Ruski predsednik Vladimir Putin je o incidentu po telefonu obvestil ameriškega predsednika Donalda Trumpa in ga opozoril, da bo Rusija zaradi tega dejanja, ki ga označujejo za »državni terorizem«, preučila svoje stališče v prihodnjih mirovnih pogajanjih. Kremelj je sporočil, da je bil Trump nad poročilom »šokiran in ogorčen«, Bela hiša pa je pogovor opisala kot pozitiven. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske navedbe kategorično zavrnil in jih označil za laž. Po njegovem mnenju Moskva s temi obtožbami pripravlja teren za lastne silovite napade na Kijev, vključno z vladnimi poslopji, ter želi spodkopati napredek v diplomatskih odnosih med Ukrajino in novo ameriško administracijo. Zelenski je poudaril, da Rusija ne želi končati vojne in da incident izkorišča za sabotažo mirovnega procesa, ki se je intenziviral po nedavnih srečanjih na Floridi.

Donald Trump je med srečanjem z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem opozoril Hamas, da ga čakajo hude posledice, če se ne bo hitro razorožil, kot je bilo dogovorjeno v okviru sporazuma o Gazi. Trump je dejal, da se Izrael drži dogovora.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je z droni napadla rezidenco Vladimirja Putina, in napovedala, da bo zaradi tega pregledala svoje pogajalsko izhodišče za končanje vojne v Ukrajini. Kremelj je dejal, da bo Rusija preučila svoje pogajalsko izhodišče zaradi domnevnih napadov ukrajinskih dronov na rusko predsedniško rezidenco. Ukrajina je te obtožbe zanikala in jih označila za neutemeljene ter namenjene spodkopavanju mirovnih prizadevanj. Strokovnjakinja Olha Košarna je komentirala izjave Donalda Trumpa o jedrski elektrarni Zaporožje.

Rusija je obtožila Ukrajino napada na rezidenco Vladimirja Putina, za katerega pa ni predložila dokazov. Ukrajina obtožbe zanika. Zaradi teh obtožb se je Rusija umaknila od predhodno dogovorjenih koncesij glede vojne, kar je povečalo napetosti in vplivalo na rast cen nafte. Donald Trump je po obtožbah izrazil jezo.

Rusija je v ponedeljek uradno obtožila Ukrajino, da je z 91 brezpilotnimi letalniki izvedla napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dogodek označil za dejanje državnega terorizma in napovedal, da bo Moskva zaradi tega dogodka resno revidirala svoja izhodišča v prihajajočih mirovnih pogajanjih. Kljub temu je Lavrov poudaril, da se Rusija ne namerava umakniti iz diplomatskih procesov z Združenimi državami Amerike, vendar bodo povračilni ukrepi vključevali napade na vnaprej določene cilje v Ukrajini. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske navedbe kategorično zavrnil in jih označil za laž, s katero želi Kremelj spodkopati nedavne diplomatske premike in pripraviti teren za nove silovite napade na Kijev ter vladna poslopja. Zelenski trdi, da Moskva namerno ustvarja izmišljene incidente, da bi opravičila nadaljevanje agresije v trenutku, ko se krepijo prizadevanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa za končanje konflikta. Ukrajinski voditelj je opozoril, da bi ti ruski očitki lahko služili kot izgovor za neposredno stopnjevanje vojne proti civilni in državni infrastrukturi. O domnevnem napadu sta se po telefonu pogovarjala tudi Donald Trump in Vladimir Putin. Svetovalec Kremlja Jurij Ušakov je sporočil, da je bil Trump nad novico šokiran in ogorčen, medtem ko je Bela hiša pogovor opisala kot pozitiven v luči iskanja mirovne rešitve. Incident se je zgodil le dan po Trumpovem srečanju z Zelenskim na Floridi, kar po mnenju ruskih analitikov kaže na poskus tretje strani, verjetno britanske, da bi preprečila mirovni proces. Razmere ostajajo napete, saj Rusija vztraja pri zaostritvi svojih pogojev za ustavitev sovražnosti.

Donald Trump je po srečanju z Benjaminom Netanjahujem ponovno zagrozil Iranu z napadom, če bo Teheran poskušal obnoviti svoj jedrski program ali se ponovno oborožiti. Iranski uradniki so odgovorili z obljubo o takojšnjem in strogem povračilnem ukrepu v primeru kakršnegakoli ameriškega ali izraelskega napada. Poleg tega naj bi Iran razvijal kemično orožje za uporabo v raketah.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je napovedal, da bo Donald Trump prejel izraelsko nagrado za mir (Israel Prize), najvišje civilno priznanje v državi, za njegov prispevek judovskemu narodu. Trump je tudi izjavil, da brez Netanjahuja Izrael morda ne bi obstajal.

Donald Trump je izjavil, da ga je Vladimir Putin obvestil o domnevnem ukrajinskem napadu na rezidenco, pri čemer je Trump izrazil nezadovoljstvo. Združeni arabski emirati so ostro obsodili domnevni poskus napada, poudarjajoč grožnjo takšnih dejanj za varnost in stabilnost. Volodimir Zelenski je izjavil, da ne zaupa Putinu in da Putin ne želi uspeha Ukrajini.

Ameriški predsednik Donald Trump je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu sporočil, da so ZDA med nedavnimi pogajanji v rezidenci Mar-a-Lago od Kijeva zahtevale konkretne korake za dokončno ureditev konflikta. Kot je pojasnil pomočnik ruskega predsednika Jurij Ušakov, so ameriški predstavniki nastopili v ofenzivnem tonu in poudarili, da se ukrajinska stran ne sme več zatekati k zahtevam po zgolj začasni prekinitvi ognja kot obliki zavlačevanja. Čeprav so pogovori med Trumpom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim potekali v luči iskanja mirovnega načrta, ameriški mediji poročajo o pomanjkanju vidnih rezultatov. Ameriška administracija naj bi spoznala, da vprašanja ukrajinske krize ni mogoče rešiti brez neposrednega sodelovanja Moskve. Trumpova ekipa vztraja pri dosegi trajnejšega dogovora, medtem ko Ukrajina ostaja pod naraščajočim pritiskom Washingtona, naj sprejme pogoje za dolgoročno stabilizacijo.

Ruski predsednik Vladimir Putin se spopada z naraščajočimi notranjimi in zunanjimi izzivi, ki bi lahko vplivali na rusko stališče v mirovnih pogajanjih o vojni v Ukrajini. Britansko ministrstvo za obrambo je opozorilo na kritično vprašanje nasilja veteranov, ki se z bojišč vračajo v civilno življenje. Po podatkih britanskih obveščevalcev so vračajoči se vojaki v Rusiji ubili približno 550 civilistov, še 465 pa jih je bilo ranjenih. Težavo dodatno stopnjuje dejstvo, da je bilo več kot pol smrti povzročenih s strani obsojencev, ki jih je Kremelj rekrutiral neposredno iz zaporniških celic v zameno za pomilostitev. Istočasno je Kremelj napovedal revizijo svojih stališč do mirovnega načrta, ki ga predlagajo ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa. Razlog za zaostritev retorike je domnevni ukrajinski napad z droni na Putinovo rezidenco, kar v Moskvi označujejo za nesprejemljivo stopnjevanje konflikta. Čeprav so se v zadnjem obdobju vrstila diplomatska srečanja med ruskimi in ameriškimi predstavniki, vključno s tajnimi pogovori v Miamiju in Moskvi, najnovejši incidenti vlivajo dvom v možnost hitrega premirja. Ruski voditelj je ob tem poudaril, da bodo cilji »posebne vojaške operacije« doseženi bodisi z diplomacijo bodisi z vojaško silo, pri čemer Rusija vztraja pri vzpostavitvi varnostnih območij na ukrajinskem ozemlju.

Ameriški predsednik Donald Trump in ruski predsednik Vladimir Putin sta opravila telefonski pogovor, ki ga je Bela hiša označila za konstruktivnega in pozitivnega. Voditelja sta v ponedeljek razpravljala o rezultatih nedavnih diplomatskih srečanj in o možnostih za rešitev konflikta v Ukrajini. Administracija Združenih držav Amerike je sporočila, da je dialog potekal v smeri iskanja skupnih točk za stabilizacijo razmer, čeprav podrobnosti o morebitnih konkretnih mirovnih predlogih niso bile javno razkrite. Ta najnovejša izmenjava mnenj sledi obdobju intenzivnih diplomatskih prizadevanj, v katerem je Trump večkrat poudaril svojo vlogo posrednika pri končanju vojne. Medtem ko Washington poudarja pozitiven ton pogovorov, Kremelj ostaja previden in opozarja na potrebo po nadaljnjem usklajevanju stališč pred morebitnim osebnim srečanjem na vrhu. Razprava je vključevala tudi širša vprašanja mednarodne varnosti in strateške stabilnosti med velesilama.

Po poročilih naj bi Ukrajina izvedla napad z droni na Putinovo rezidenco v Novgorodski regiji. Analiza satelitskih posnetkov je pokazala, da je okoli rezidence nameščenih najmanj 12 sistemov protizračne obrambe. Rusija je napad označila za akt državnega terorizma, profesorica Dragana Mitrović pa je dejala, da z Ukrajino ni več mogoče govoriti. Dmitrij Medvedev je izjavil, da se bo moral Zelenski po tem napadu skrivati do konca življenja. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha je dejal, da so ruske trditve o napadu izmišljene in služijo kot izgovor za prihodnje napade in miniranje mirovnih pogajanj.

Novi članki poročajo, da je Donald Trump izjavil, da je dogovor o končanju vojne med Rusijo in Ukrajino "95-odstotno dogovorjen", Volodimir Zelenski pa naj bi izjavil, da ima dovolj sredstev za boj.

Ameriški predsednik Donald Trump in ruski predsednik Vladimir Putin sta opravila nov telefonski pogovor, ki sta ga obe strani označili za pozitivnega in produktivnega. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da je bil pogovor osredotočen na reševanje konflikta v Ukrajini, vendar podrobnosti o vsebini niso bile razkrite. Gre za nadaljevanje intenzivnih diplomatskih prizadevanj ameriške administracije po decembrskem srečanju ekip ZDA in Ukrajine na Floridi. Po navedbah Kremlja in Trumpovih izjav sta strani dosegli znaten napredek pri oblikovanju mirovnega sporazuma. Ruska stran je ob tem poudarila, da je mir v Ukrajini zdaj bistveno bližje kot v preteklosti. Zahodni mediji ob tem poročajo o možnosti skorajšnjih neposrednih pogajanj med Moskvo in Kijevom, kar bi pomenilo prelomnico v večletnem konfliktu. Kljub optimizmu uradnih izjav ostajajo vprašanja glede konkretnih ozemeljskih koncesij in varnostnih jamstev še vedno odprta.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da je Ukrajina napadla rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti s 91 droni, zaradi česar bo Rusija preučila svojo pogajalsko pozicijo. Podpredsednik ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedev je ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega obtožil poskusa sabotiranja rešitve v Ukrajini, medtem ko je vodja frakcije »Enotna Rusija« v državni dumi Vladimir Vasiljev ocenil, da je cilj napada izzvati situacijo.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je sporočil, da je Ukrajina v noči na 29. december izvedla obsežen napad z brezpilotnimi letalniki na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Po navedbah Lavrova je v napadu sodelovalo 91 dronov dolgega dosega, ki pa naj bi jih ruska zračna obramba vse sestrelila. Moskva poroča, da v incidentu ni bilo žrtev ali materialne škode, vendar je Lavrov že napovedal, da so tarče in čas povračilnih ukrepov že določeni. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je vpletenost Kijeva v napad zanikal. Dogodek je sprožil ostre odzive v ruskem političnem vrhu. Poslanec državne dume Andrej Kolesnik je napovedal, da bo Rusija v vsakem primeru odgovorila z masovnim raketnim napadom na ukrajinsko ozemlje. Tuji mediji, vključno z agencijo Reuters, poročajo, da bi ta dogodek lahko bistveno spremenil pogajalska izhodišča Kremlja v morebitnih mirovnih pogovorih. Gre za enega najobsežnejših poskusov napada na objekte, neposredno povezane z ruskim predsednikom, kar dodatno stopnjuje napetosti v regiji in zmanjšuje možnosti za skorajšnje premirje.

Poslanec Vasiljev meni, da je bil ukrajinski napad na Putinovo rezidenco namenjen provokaciji. ZAE so ostro obsodile poskus napada in ga označile za gnusnega. Sergej Mironov je dejal, da je poskus atentata na Putina akt državnega terorizma. Nikaragva je Putinu izrazila solidarnost.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v ponedeljek, 29. decembra, uradno obtožil ukrajinske oblasti, da so s pomočjo več kot 90 brezpilotnih letalnikov dolgega dosega izvedle napad na uradno rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Po besedah Lavrova gre za prehod Kijeva k politiki "državnega terorizma", na kar se bo Moskva odločno odzvala. Čeprav Rusija po njegovih navedbah ne namerava povsem opustiti mirovnih pogajanj, bo zaradi incidenta temeljito revidirala svoje stališče v prihodnjih diplomatskih procesih. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožbe o vpletenosti Kijeva v napad na rezidenco že zavrnil. Kljub temu so ruski uradniki poudarili, da so tovrstne akcije neposredna grožnja varnosti države in bodo vplivale na nadaljnji potek vojaške ofenzive. Napad se je zgodil v času, ko so se v ozadju odvijali poskusi oživljanja mirovnih procesov, vključno s prejšnjimi tajnimi pogovori v Abu Dabiju, vendar najnovejša zaostritev znova oddaljuje možnost prekinitve ognja. Incident je povzročil tudi motnje v zračnem prometu, kar postaja vse pogostejši pojav ob stopnjevanju napadov z droni globoko na ruskem ozemlju.

Ukrajina je zanikala ruske obtožbe o napadu na Putinovo rezidenco. Ameriški predsednik Trump je dejal, da je bil o dogodku obveščen.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se sestala na Floridi, kjer sta opravila dvourni pogovor o prihodnosti ukrajinske varnosti in končanju vojne. Zelenski je po srečanju sporočil, da mu je Trump ponudil močna varnostna jamstva za obdobje 15 let z možnostjo podaljšanja. Ukrajinski predsednik je ob tem izrazil željo, da bi bila ta jamstva dolgotrajnejša, in predlagal obdobje od 30 do celo 50 let, saj se Ukrajina z rusko agresijo spopada že skoraj 15 let. Kljub dogovoru o varnostnih zagotovilih ostaja vprašanje regije Donbas na vzhodu Ukrajine nerešeno. Zelenski je poudaril, da bi bila trdna varnostna jamstva jasen signal, da se je vojna končala. Srečanje predstavlja ključen premik v pogajanjih med Kijevom in novo ameriško administracijo, vendar podrobnosti o tem, kaj natančno ta jamstva vključujejo in kako se bodo izvajala v praksi, še niso v celoti znane.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po nedeljskem srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom na Floridi izrazil pripravljenost na neposredno srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Trump je v ponedeljek ponovno opravil telefonski pogovor s Putinom, ki so ga v Beli hiši označili za pozitiven korak k doseganju miru v Ukrajini. Po navedbah virov blizu pogajanjem bi lahko ti diplomatski premiki vodili do prvega telefonskega pogovora med Zelenskim in Putinom po več kot petih letih, kar bi pomenilo pomemben preboj v zastalih mirovnih prizadevanjih. Nemška vlada je ob tem zavzela previdno stališče glede izidov Trumpovih ločenih pogovorov z obema voditeljema, medtem ko Zelenski poudarja, da mora biti Moskva dosledna v svojih dejanjih, saj Rusija kljub diplomatskim aktivnostim nadaljuje z napadi na ukrajinsko ozemlje. Pogajanja so trenutno osredotočena na najbolj sporne točke morebitnega mirovnega sporazuma, pri čemer Trump prevzema vlogo osrednjega posrednika med sprtima stranema.

Ameriški predsednik Donald Trump se je srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim na Floridi in sta se dogovorila za ustanovitev delovne skupine, ki se bo osredotočila na nerešena vprašanja, vključno z ozemeljskimi spori. Trump je izjavil, da so ZDA, Rusija in Ukrajina bližje dogovoru kot kdaj koli prej in da bi lahko v nekaj tednih prišlo do rezultata. Rusija je obtožila Ukrajino, da je napadla Putinovo rezidenco z 91 brezpilotnimi letali, Zelenski pa je te obtožbe zanikal in trdil, da Rusija išče izgovor za napad na Kijev. Ugotovljeno je bilo tudi, da ruska vojska uporablja belorusko ozemlje za obletavanje ukrajinske protizračne obrambe z droni Shahed.

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov je sporočil, da uradna Moskva ne razume vsebine izjav ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega o potrebi po pripravi »načrta B« za Rusijo. Zelenski je v nedavnem intervjuju za Fox News pojasnil, da njegov načrt A predstavlja konec sovražnosti, medtem ko načrt B predvideva zagotovitev 120 milijard dolarjev sredstev za nadaljevanje delovanja države in vojske v prihodnjem letu, če se konflikt ne konča. Obenem so mediji poročali o napetostih med Zelenskim in novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Trump je na srečanju na Floridi vprašanje ukrajinskega novinarja o vlogi ZDA pri zagotavljanju varnostnih jamstev za Ukrajino označil za »neumno«, kar nekateri analitiki pripisujejo neustrezni formulaciji vprašanja. Zelenski je medtem poudaril, da si velika večina Ukrajincev želi miru, vendar obenem nasprotujejo umiku ukrajinskih sil z območja Donbasa, kar sicer zahteva ruska stran kot pogoj za pogajanja. Moskva še naprej trdi, da nima vpogleda v podrobnosti pogovorov med Kijevom in ekipo Donalda Trumpa.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je po navedbah ruske državne tiskovne agencije Interfax sporočil, da je Ukrajina izvedla poskus napada na poletno rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Kremelj je ob tem napovedal, da bo Rusija zaradi tega incidenta ponovno preučila svoje stališče v mirovnih pogajanjih z Ukrajino. Ruska stran dogodek interpretira kot neposredno stopnjevanje napetosti, kar bi lahko dodatno otežilo že tako zastale diplomatske procese med državama. Incident se je zgodil v času, ko so bili odnosi med Kijevom in Moskvo že močno obremenjeni zaradi predhodnih vojaških dejavnosti in sabotaž. Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi poudarilo, da takšne akcije zmanjšujejo možnost za kakršen koli konstruktiven dialog v bližnji prihodnosti. Podrobnosti o naravi napada ali morebitni povzročeni škodi niso bile v celoti razkrite, vendar so ruski uradniki dogodek označili za resno grožnjo varnosti države in njenemu najvišjemu predstavniku.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v nedeljo v Mar-a-Lagu na Floridi srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o novem mirovnem načrtu za končanje skoraj štiriletne vojne z Rusijo. Zelenski je pred srečanjem izrazil optimizem in poudaril, da je mogoče veliko odločitev sprejeti še pred novim letom, vendar je uspeh odvisen od pritiska zaveznikov na Moskvo. Ukrajinska stran je predstavila načrt v 20 točkah, ki je bil pripravljen v sodelovanju z evropskimi zavezniki, da bi zagotovili varnostne garancije in hkrati ohranili možnost ruskega sprejetja. Srečanje so zaznamovale visoke napetosti na terenu, saj je Rusija tik pred pogovori izvedla enega najsilovitejših napadov z droni in raketami na Kijev v zadnjih mesecih. Trump je tik pred prihodom ukrajinskega predsednika opravil dvourni telefonski pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki ga je označil za produktivnega. Po srečanju z Zelenskim je Trump izjavil, da sta državi bližje dogovoru kot kdajkoli prej, vendar preboja glede ključnega vprašanja zasedenih ozemelj še ni bilo. Zelenski trdi, da je mirovni načrt pripravljen v 90 odstotkih, medtem ko Kremelj opozarja, da rusko stališče ostaja nepopustljivo glede korenitih vzrokov konflikta.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je v ponedeljek v rezidenci Mar-a-Lago na Floridi sestal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o prehodu v drugo fazo mirovnega načrta za območje Gaze. Ključna točka pogovorov je prihodnost krhkega premirja, ki velja od 10. oktobra, vendar se obe strani, tako Izrael kot Hamas, medsebojno obtožujeta kršitev. Druga faza načrta predvideva razorožitev Hamasa, postopen umik izraelske vojske iz enklave, vzpostavitev prehodne oblasti in namestitev mednarodnih stabilizacijskih sil. Pogoj za začetek te faze ostaja vrnitev vseh preostalih talcev, vključno s posmrtnimi ostanki ubitih. Srečanje poteka v času, ko se Netanjahu sooča s političnimi pritiski doma in v tujini, pri čemer analitiki ocenjujejo, da poskuša tesno zavezništvo s Trumpom izkoristiti kot ključni politični kapital pred morebitno volilno kampanjo leta 2026. Poleg razmer v Gazi sta voditelja obravnavala tudi širše regionalne izzive, vključno z iranskim jedrskim programom, razmerami v Siriji in razorožitvijo Hezbolaha v Libanonu. Trump je pred tem v svoji rezidenci gostil tudi ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, kar kaže na intenzivno diplomatsko dejavnost ZDA ob koncu leta. Več kot dve leti trajajoči spopadi v Gazi so doslej terjali že več kot 71.000 žrtev in povzročili hudo humanitarno krizo.

Donald Trump je gostil Volodimirja Zelenskega na svojem posestvu Mar-a-Lago na Floridi. Po srečanju sta oba voditelja izrazila prepričanje, da so pogovori o končanju vojne v Ukrajini v "zaključni fazi". To je bilo njuno prvo srečanje iz oči v oči po Trumpovi vrnitvi na položaj.

Po srečanju z Volodimirjem Zelenskim na Floridi je Donald Trump dejal, da je dosežen napredek glede mirovnih pogajanj med Rusijo in Ukrajino. Zelenski je razkril, da ZDA Ukrajini ponujajo 15-letno varnostno jamstvo kot del predlaganega mirovnega načrta. Vladimir Putin je Trumpu dejal, da bo Rusija spremenila svoje stališče v mirovnih pogajanjih po ukrajinskem napadu z droni.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da ZDA Ukrajini ponujajo 15-letno varnostno jamstvo kot del predlaganega mirovnega načrta. Hkrati je Zelenski v intervjuju za Fox News povedal, da si 87 % Ukrajincev želi miru, a jih 85 % nasprotuje umiku iz Donbasa. Ruski predsednik Vladimir Putin je ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu povedal, da bo Rusija po domnevnem ukrajinskem napadu z dronom na rusko predsedniško rezidenco pregledala svoje stališče v mirovnih pogajanjih.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in ameriški predsednik Donald Trump sta na srečanju na Floridi dosegla bistven premik pri oblikovanju mirovnega okvira za končanje vojne v Ukrajini. Trump je po pogovorih izjavil, da je usklajenih že približno 95 odstotkov mirovnega načrta, medtem ko je Zelenski potrdil 90-odstotno stopnjo soglasja o predlaganem dokumentu, ki obsega 20 točk. Ključno vprašanje ostajajo varnostna jamstva, pri čemer trenutni osnutek predvideva 15-letno ameriško jamstvo, Zelenski pa je od Trumpa zahteval podaljšanje tega obdobja na 50 let. Srečanje na posestvu Mar-a-Lago je minilo v znamenju diplomatskega optimizma, čeprav Rusija hkrati stopnjuje napade na ukrajinsko ozemlje, predvsem na območje Sumske oblasti. Trump je o napredku obvestil tudi ruskega predsednika Vladimirja Putina in evropske voditelje, s čimer se nakazuje širši mednarodni okvir za morebitno končanje spopadov. Kljub napredku v pogajanjih na terenu še vedno vladajo izredne razmere, saj so ruske sile tik pred srečanjem izvedle obsežne zračne napade na civilno infrastrukturo.

Po srečanju z Volodimirjem Zelenskim je Donald Trump opravil še en telefonski pogovor z Vladimirjem Putinom, ki ga je Bela hiša označila za "pozitivnega". Trump je dejal, da je imel s Putinom "zelo dober pogovor", a je priznal, da obstajajo "zelo pereča vprašanja". Trump je tudi komentiral domnevni poskus Kijeva, da napade Putinovo rezidenco, vendar podrobnosti ni razkril.

Donald Trump je izrazil jezo zaradi domnevnega ukrajinskega napada z droni na rezidenco Vladimirja Putina, pri čemer je podvomil o verodostojnosti informacij. Rusija trdi, da je šlo za ukrajinski napad, Ukrajina pa to zanika.

Donald Trump in Volodimir Zelenski sta zaključila pogovore o prekinitvi ognja med Rusijo in Ukrajino brez večjega preboja. Zelenski si prizadeva pridobiti podporo ameriškega predsednika za morebitni dogovor z Rusijo. Po srečanju s Trumpom je Zelenski dejal, da se bodo ameriške in ukrajinske ekipe kmalu ponovno sestale, napovedano pa je tudi srečanje voditeljev.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se sestala na posestvu Mar-a-Lago na Floridi, kjer sta opravila ključne pogovore o končanju vojne v Ukrajini. Trump je po srečanju izrazil optimizem in dejal, da sta obe strani bližje dogovoru kot kdajkoli prej, čeprav je priznal, da ostajajo vprašanja zapletena. Osrednja točka razprav so bila varnostna jamstva za Ukrajino, pri čemer so ZDA ponudile 15-letno jamstvo, medtem ko je Zelenski prvotno zahteval 50-letno obdobje s standardi, ki bi bili primerljivi s 5. členom pogodbe NATO. V pogovore so bili prek videoklica vključeni tudi ključni evropski voditelji, med njimi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, generalni sekretar zveze NATO Mark Rutte ter voditelji Nemčije, Francije in Velike Britanije. Italijanska vlada je ob tem potrdila nov paket pomoči Kijevu, ki poleg obrambnih sredstev vključuje še podporo za zdravstvo in energetiko. Kljub optimizmu nekaterih strani evropski zavezniki ostajajo previdni, saj je Trump pred srečanjem z Zelenskim opravil daljši telefonski pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, v katerem sta se strinjala o potrebi po drznih odločitvah glede Donbasa.

Donald Trump je izjavil, da bo podprl nadaljnje izraelske napade na Iran, če Teheran ne bo sprejel novega sporazuma o jedrskem programu in bo nadaljeval z razvojem balističnih izstrelkov. Prav tako je napovedal, da bo, če Hamas ne bo razorožen, več držav poskrbelo za 'izbris' te organizacije. Zelenski je v intervjuju za Fox News poudaril, da Ukrajina ne more zmagati v vojni z Rusijo brez ključne podpore ZDA.

Trump je po srečanju z Zelenskim svoje svetovalce poslal Putinu, da ga obvestijo o vsebini pogovorov. Putin je Trumpa obvestil o poskusu napada z brezpilotnimi letalniki na njegovo rezidenco. ZDA naj bi Kijevu svetovale, naj ne zahteva premirja, temveč naj se osredotoči na celovito rešitev konflikta. Leta 2025 sta Putin in Trump opravila 10 telefonskih pogovorov.

Donald Trump je izjavil, da je bil dosežen znaten napredek pri končanju vojne v Ukrajini in da so se pogovori z Zelenskim odvijali na "čudoviti ravni" ter da so blizu dogovoru. Ursula von der Leyen pa je po videokonferenci z Zelenskim, Trumpom in drugimi evropskimi voditelji pozvala k železnim jamstvom za varnost Ukrajine.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je določil pogoje, pod katerimi bi bila Ukrajina pripravljena sesti za pogajalsko mizo. Kot ključne 'rdeče linije' je izpostavil ozemeljsko celovitost države in suverenost. Kakršnokoli odstopanje od teh načel je za Ukrajino nesprejemljivo.

Volodimir Zelenski je pred odhodom v ZDA razkril, da bo njegova delegacija s Trumpom razpravljala o petih ključnih točkah za rešitev konflikta v Ukrajini. Zelenski je pojasnil, kaj pričakuje od srečanja.

Poljski predsednik Karol Nawrocki in ameriški predsednik Donald Trump sta se v petek po telefonu pogovarjala o transatlantskih odnosih in varnosti v regiji v povezavi z vojno v Ukrajini. Kancelarija predsednika Republike Poljske je sporočila, da sta voditelja razpravljala tudi o napredku pri mirovnih dogovorih.

Volodimir Zelenski je pred odhodom v ZDA razkril, da bo z Donaldom Trumpom razpravljal o petih točkah za rešitev konflikta v Ukrajini. Ukrajinska delegacija naj bi na srečanju 27. decembra z ameriško stranjo razpravljala o petih točkah, ki se nanašajo na reševanje konflikta.

Kremelj je sporočil, da je Rusija obnovila stike z Združenimi državami po pregledu revidiranega mirovnega načrta v 20 točkah, ki so ga spremenili Ukrajina in njeni evropski zavezniki. Putin se o tem dokumentu ni izrekel.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da se bo z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom srečal v nedeljo, 28. decembra, na Floridi. Kremelj je potrdil telefonski stik med Rusijo in ZDA, vendar ni razkril podrobnosti pogovora.

Viri blizu režima Julani poročajo o prekinitvi stikov in pogovorov med Damaskom in Sirskimi demokratičnimi silami (Qasad). Zanikali so tudi govorice o skorajšnjem dogovoru med stranmi.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je na božični dan "zelo dobro" pogovarjal s posebnim odposlancem ZDA, Steveom Witkoffom, in predsednikom Donaldom Trumpom o morebitnem mirovnem sporazumu.