Srbski zunanji minister Marko Đurić se je v Beogradu pogovarjal z ruskim veleposlanikom Aleksandrom Bocan-Harčenkom o bilateralnem sodelovanju, regionalnih in geopolitičnih izzivih, s poudarkom na Kosovu in Metohiji ter pravicah Srbov v regiji. Lavrov se je Đuriću zahvalil za srbsko udeležbo na Interviziji. Poudarili so intenzivno sodelovanje med Srbijo in Rusijo na vseh področjih skupnega interesa.

Nekdanjega sirskega predsednika Bašarja al-Asada, ki naj bi bil v izgnanstvu v Rusiji od decembra lani, so po navedbah Sirskega observatorija za človekove pravice (OSDH) hospitalizirali v kritičnem stanju zaradi zastrupitve. Ruski viri blizu observatorija trdijo, da ne gre za preprosto zastrupitev s hrano, temveč za namerno zastrupitev.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil prepričanje, da bo Ukrajina postala članica Evropske unije, ne glede na stališče madžarskega premierja Viktorja Orbána. Poudaril je, da verjame, da večina Madžarov podpira vstop Ukrajine v EU. Orbán se je odzval na Zelenskijeve izjave, pri čemer podrobnosti njegovega odziva niso navedene. Zelenski je Orbána ostro kritiziral v video posnetku in ga obtožil širjenja laži o Ukrajini.

V Londonu se je kljub pozivom k preklicu zbralo na stotine ljudi na protestu proti vojni v Gazi. V Bostonu je prišlo do spopadov med policijo in pro-palestinskimi protestniki, pri čemer so bili poškodovani štirje policisti in aretiranih trinajst protestnikov. Keir Starmer je zagrozil z zatrtjem vzklikov na pro-palestinskih protestih v Angliji.

Nemčija je izrazila pomembnost stabilnosti v Franciji za celotno Evropo, potem ko je francoski premier odstopil. Tiskovni predstavnik nemške vlade, Stefan Kornelius, je poudaril, da je stabilna Francija ključnega pomena za evropsko stabilnost, še posebej v luči politične krize v Parizu in predstavitve nove vlade v parlamentu.

Iran je izrazil zaskrbljenost glede možnosti, da bi ZDA zavrnile izdajo vizumov iranskim nogometašem za udeležbo na svetovnem prvenstvu leta 2026, ki bo potekalo v Združenih državah Amerike, Mehiki in Kanadi. Iranski uradniki upajo, da ameriška vlada ne bo politično vplivala na izdajo vizumov.

Člani Zelene stranke Anglije in Walesa so glasovali za predlog, ki poziva k označitvi izraelske vojske za teroristično organizacijo. Predlog poudarja, da bi se morala Velika Britanija opravičiti za Balfourjevo deklaracijo iz leta 1917. Pobudo je podprl tudi vodja stranke, Zack Polanski.

V Beogradu so se zbrali protestniki pod sloganom "Lustracija - seznam obstaja". Protest se je začel pred Agencijo za preprečevanje korupcije, nadaljeval pa proti tožilstvu za organizirani kriminal.

Črnogorski predsednik Jakov Milatović je zaprosil hrvaškega predsednika Zorana Milanovića, da se zavzame za ukinitev prepovedi vstopa v Hrvaško za Andrio Mandića, Aleksa Bečića in Milana Kneževića. Milatović, čeprav se ne strinja z Mandićem glede številnih vprašanj, meni, da je pomembno omogočiti dialog.

Na vrhu Brdo-Brioni v Draču v Albaniji je prišlo do spora med srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem in kosovsko predsednico Vioso Osmani. Osmani je Vučića obtožila, da je poskušal pokvariti srečanje, in ga označila za "žaljivega in arogantnega". Vučić je dejal, da se mu "želodec obrne", ko Osmani govori o ozemeljski celovitosti, in dodal, da si vsak razlaga ozemeljsko celovitost po svoje.

Pro-palestinska aktivistka, ki je študirala v ZDA, je pobegnila iz države zaradi strahu pred deportacijo, saj meni, da ustreza profilu, ki ga iščejo imigracijske oblasti. Hkrati se je 27 grških državljanov, ki so bili pridržani na floti pomoči za Gazo, vrnilo iz Izraela v Grčijo, medtem ko so potekali protesti v Atenah. Članek v katalonskem El Nacional pa potegne vzporednice med trenutno politiko Izraela in nekdanjo južnoafriško politiko apartheida.

Predsednik Črne gore, Jakov Milatović, je med srečanjem voditeljev procesa Brdo-Brioni v Albaniji predlagal postavitev spominske plošče v spomin na skoraj 400 ameriških prostovoljcev, ki so pred 110 leti dali življenja za svobodo Črne gore v prvi svetovni vojni. O tem je razpravljal s predsednikom Albanije, Bajramom Begajem. Poleg tega je Milatović pozval k prenehanju s politikami proglašanja 'persona non grata', saj meni, da to nepotrebno obremenjuje dialog.

Sébastien Lecornu je odstopil s položaja francoskega premierja le 14 ur po imenovanju, s čimer je postal premier z najkrajšim mandatom v peti republiki. Ministri njegove kratkotrajne vlade bodo prejeli 28.000 evrov odpravnine, kar predstavlja tri mesečne plače. Razlog za odstop so bile grožnje z rušenjem vlade s strani zaveznikov in nasprotnikov.

Predsedniki Kazahstana, Kirgizistana in Uzbekistana, Kasım-Jomart Tokajev, Sadır Japarov in Šavkat Mirzijojev, so 6. oktobra prispeli v Azerbajdžan, da bi se udeležili 12. vrha Sveta voditeljev držav Organizacije turških držav (TDT). Na srečanju v Qəbələju so se jim pridružili tudi predsednik Severne Ciprske turške republike Ersin Tatar in madžarski premier Viktor Orban.

Izrael naj bi plačal do 4,1 milijona dolarjev ameriškemu podjetju za razvoj VR programa »Izkušnja 7. oktobra«, namenjenega vplivanju na ameriške kristjane. Program naj bi ciljal na to skupino prebivalstva preko »geofencing« oglasov v cerkvah in na univerzah.

Gruzijski premier Irakli Kobakhidze je obtožil protestnike, ki so poskušali vdreti v predsedniško palačo, poskusa strmoglavljenja vlade. Obenem je Evropsko unijo obtožil vmešavanja v notranje zadeve države in napovedal nadaljnje aretacije protestnikov.

Izraelci za nekaj več kot evro lahko z velikimi daljnogledi opazujejo ruševine v Gazi. Novinar Gilad Perez je obiskal znameniti hrib v Sderotu, ki je postal turistična atrakcija. Mnogi obiskovalci izražajo dvom o možnosti doseganja miru.

Združene države so v afriško kraljestvo Esvatini deportirale več skupin migrantov iz jugovzhodne Azije. Od julija je bilo v Esvatini poslanih že več kot 40 deportirancev, kar je posledica dogovorov Trumpove administracije. Ta praksa je sprožila kritike pravnikov in nevladnih organizacij, ki izražajo zaskrbljenost glede človekovih pravic. Vlada Esvatinija je sporočila, da bodo migranti nameščeni v varovanem območju in vrnjeni v svoje matične države.

V Gruziji so se nadaljevali protesti zaradi spornih lokalnih volitev, protestniki so poskušali vdreti v predsedniško palačo, pri čemer je bilo aretiranih pet ljudi. Premier Irakli Kobakhidze je obtožil EU vmešavanja v notranje zadeve države in dejal, da so protestniki poskušali strmoglaviti vlado. Vladajoča stranka je protestnike obtožila poskusa rušenja ustavne ureditve in za proteste okrivila Bruselj. Govornik parlamenta je izjavil, da gruzijsko ljudstvo pričakuje opravičilo EU zaradi podpiranja nasilja med protesti. Konzervativna stranka Gruzijske sanje je obtožila globaliste in EU, da skušajo strmoglaviti izvoljeno vlado.

Varšavsko okrožno sodišče je podaljšalo pripor za 40 dni Volodimirju Z., ukrajinskemu državljanu, ki ga sumijo sodelovanja v sabotaži na plinovodu Severni tok leta 2022. Nemčija prav tako sumi Volodimirja Z. vpletenosti v eksplozijo plinovoda. Osumljenec krivdo zanika.

Evropski parlament je z minimalno razliko enega glasu potrdil imuniteto evropske poslanke Ilarie Salis iz vrst Zelenih in Levice. Odločitev je bila sprejeta s 306 glasovi za in 305 proti. Matteo Salvini je dejal, da bi se morala za to zahvaliti desnosredinski politični opciji.

Donald Trump, star 79 let, je razkril načrte za svojo rojstnodnevno praznovanje. Medtem pa se sooča z možno novo preiskavo. V članku na ots.at pa razpravljajo o zamujenih priložnostih Evropske unije v povezavi z njim.

Relatorka Združenih narodov za palestinska ozemlja, Francesca Albanese, je zapustila studio med televizijsko oddajo In Onda na La7, zaradi nestrinjanja z ostalimi gosti o opredelitvi dogajanja v Gazi kot genocida. Albanese je pojasnila, da ne more razpravljati s posamezniki, ki nimajo strokovnega znanja o Gazi. Do spora je prišlo, ko je Francesco Giubilei omenil Liliano Segre, kar je Albanese označila za nesprejemljivo, saj po njenem mnenju bolečina Segrejeve ne upravičuje njene presoje o dogajanju v Gazi.

Predsednik Republike Kazahstan Kasim-Žomart Tokajev in predsednik Republike Uzbekistan Šavkat Mirzijojev sta 6. oktobra prispela v Azerbajdžan, da bi sodelovala na 12. vrhu Sveta voditeljev držav Organizacije turških držav. Predsednik Azerbajdžana Ilham Alijev se je srečal s predsednikom Turške republike Severni Ciper Ersinom Tatarjem v Gabali.

Zvezni sodnik je začasno prepovedal predsedniku Trumpu, da bi v Portland poslal 200 pripadnikov Nacionalne garde. Trump pa je odobril napotitev Nacionalne garde v Chicago, kjer so prav tako izbruhnili protesti po posredovanju Ministrstva za domovinsko varnost. V Chicagu je bil v napadu z vozilom tarča tudi ICE. Svetovalec Trumpove administracije, Stephen Miller, je bil obtožen širjenja "propagande" v zvezi s sodnikom, ki je prepovedal napotitev garde v Portland.

Po vsej Evropi potekajo množični protesti proti izraelski vojni v Gazi, pri čemer so se v Amsterdamu zbrale četrt milijona ljudi. V Londonu je bilo aretiranih skoraj 500 protestnikov, britanska vlada pa napoveduje strožje omejitve za ponavljajoče se proteste. Medtem se pojavljajo obtožbe o zlorabah in poniževanju aktivistov, ki so poskušali doseči Gazo s pomorsko floto, s strani izraelskih varnostnih sil. V Veliki Britaniji se razpravlja o pravici do protesta v povezavi z napadom na sinagogo v Manchestru in obtožbami o antisemitizmu na pro-palestinskih protestih.

Petnajst tunizijskih državljanov, ki so sodelovali v Flotilji Al Sumud, naj bi se v torek, 7. oktobra 2025, vrnilo v Tunizijo po več dneh pridržanja. Deset drugih Tunizijcev, ki so bili del iste flotilje, pa se je v Tunis vrnilo že v nedeljo, 5. oktobra 2025. Flotilja Al Sumud je mednarodna iniciativa, katere cilj je prebiti blokado Gaze.

Francoski premier Sébastien Lecornu je odstopil le nekaj ur po tem, ko je imenoval novo vlado. To se je zgodilo po grožnjah o strmoglavljenju njegove vlade in poglablja politično krizo v Franciji. Njegov odstop je že peti premierski odstop v dveh letih pod vodstvom predsednika Macrona.

Družine izraelskih talcev so pozvale norveški Nobelov komite, naj ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu podeli Nobelovo nagrado za mir za leto 2025. Poudarile so, da je Trump omogočil, kar se je zdelo nemogoče, in pohvalile njegova prizadevanja za zagotovitev njihove izpustitve v pogajanjih o Gazi.

Po zmagi na parlamentarnih volitvah na Češkem je Andrej Babiš obljubil, da bo njegova vlada proevropska in pro-NATO. Babiš je zagotovil zvestobo Evropi in napovedal pogovore za oblikovanje nove vlade. Kljub temu se pojavljajo vprašanja o morebitnem evroskeptičnem obratu, čeprav se je zavezal k pro-zahodni politiki.

V Antananarivu so varnostne sile uporabile solzivec za razpršitev protestnikov, pri čemer je bil najmanj eden poškodovan. Predsednik Andry Rajoelina je proteste označil za poskus državnega udara in v poskusu umiritve razmer imenoval generala vojske za novega premierja.

Kemi Badenoch je obsodila 'toleranco' do radikalnega islamizma in trdila, da je treba končati 'karneval sovraštva' na britanskih ulicah. Poudarila je, da so protesti proti Izraelu, ki so se prelevili v 'karnevale sovraštva', dovoljeni na britanskih ulicah. Znanci napadalca na sinagogo v Manchestru so razkrili, da je delil videoposnetke ISIS-a. Prijatelj, znan samo kot Qas, je razkril, da je Al-Shamie začel uporabljati Telegram in iskati ISIS.

Predsednik Romunije, Nicusor Dan, je imenoval nove predsedniške svetovalce, državne svetovalce in častne svetovalce. Med imenovanimi so tudi Orban in Lazurca. Novi svetovalci bodo svoje dolžnosti prevzeli v oktobru in novembru 2025. Imenovanja so sledila štiri mesece po Danovi izvolitvi na mesto predsednika.

V Tbilisiju so izbruhnili protesti, med katerimi so zamaskirani protestniki s simboli EU in Ukrajine trčili s policijo v bližini predsedniške palače. Gruzijski premier Irakli Kobakhidze je protestnike obtožil poskusa strmoglavljenja vlade in Evropsko unijo vmešavanja v gruzijsko politiko. Protesti so vključevali tudi sežiganje pohištva.

V Draču je potekal vrh procesa Brdo-Brioni, ki so ga organizirali predsedniki Slovenije, Hrvaške in Albanije. Hrvaški predsednik Zoran Milanović je izjavil, da Hrvaška in Slovenija nista mentorici državam Zahodnega Balkana, temveč podpora na njihovi poti v EU.

Med protesti v Rimu proti dogajanju v Gazi so opazili zastave Hamasa in Hezbolaha. V Španiji pa je opozicijska stranka PP ponovno uporabila teme ETA in 11M v političnem boju, kar je sprožilo ogorčenje žrtev terorizma, ki menijo, da se njihova bolečina izkorišča za politične cilje.

Po terorističnem napadu na sinagogo v Manchestru med Yom Kippurjem so se v Združenem kraljestvu pojavile pro-palestinske demonstracije, kar je sprožilo zaskrbljenost glede družbene razdeljenosti. Nigel Farage, vodja Reform UK, je izrazil zaskrbljenost zaradi stanja "zlomljenega" Britanije. Hkrati se je v Londonu zbralo na tisoče ljudi, da bi obeležili drugo obletnico napadov z 7. oktobra v Izraelu, le nekaj ur po aretacijah protestnikov Palestine Action.

V Palermu umetnost izpodbija Trumpovo retoriko o migracijah, ki jo je izrazil na zasedanju OZN. Trump je izjavil, da bo država propadla, če ne bodo ustavili ljudi, ki jih še niso videli in z njimi nimajo nič skupnega. Medtem pa v ZDA politični triler, ki ga je napisal Mišel Golberg za New York Times, prikazuje protimigrantsko miselnost skozi lik vojaka Stivena Lokdžouja, kar odraža trenutno družbeno klimo.

UNESCO je za novega generalnega direktorja izvolil Khaleda el-Enanyja, egiptovskega strokovnjaka za egiptologijo in nekdanjega ministra za turizem in starine. S tem je postal prvi Arabec na čelu te organizacije. Izvoljen je bil z veliko večino glasov.

Stranka BSW je povabila ruskega veleposlanika v Nemčiji na otvoritev razstave v Potsdamu, kar je sprožilo kritike in razhajanja. SPD, koalicijski partner, je izrazil drugačno stališče, medtem ko sta CDU in SPD ostro kritizirali potezo, še posebej glede na vojno v Ukrajini in nedavne ruske zračne napade.

Po intervjuju Angele Merkel so se oglasili poljski politiki. Zbigniew Rau je njene izjave označil za naivne in nerazumevajoče ruske zunanje politike. Radosław Sikorski je izjavil, da je njena izjava enako resnična, kot njena trditev, da nihče iz srednje Evrope ni protestiral proti Severnemu toku. Jarosław Kaczyński je Merklovo obtožil, da je kot »politična mati« in promotorka kariere Donalda Tuska obtožila Poljsko in baltske države za prispevek k vojni. Stranka PiS zahteva odziv Donalda Tuska na Merklove izjave.

Nemški kancler Friedrich Merz je izjavil, da bo Nemčija bojkotirala Evrovizijo, če Izraelu ne bo dovoljeno sodelovati. V intervjuju za televizijo ARD je Merz dejal, da je "škandalozno", da je udeležba Izraela na tekmovanju sploh pod vprašajem, in dodal, da "Izrael preprosto sodi zraven".

Obisk pakistanskega premierja Šebaza Šarifa v Maleziji je bil uradno potrjen s slovesnim sprejemom, ki ga je gostil malezijski premier Anwar Ibrahim. Tridnevni obisk odraža tesne odnose med državama in odpira možnosti za nadaljnje sodelovanje na različnih področjih. Poudarek je na krepitvi dvostranskih vezi in iskanju obojestransko koristnih možnosti sodelovanja.

Mariana Mortágua, Miguel Duarte, Sofia Aparício in Diogo Chaves, portugalski aktivisti, ki so bili pridržani v Izraelu zaradi sodelovanja v flotilji 'Global Sumud', so prispeli v Lizbono, kjer jih je pričakala množica podpornikov. Aktivisti so poročali o težkih razmerah v izraelskem priporu, vključno z nasiljem nad drugimi aktivisti in večurnim vklenjenjem. Poudarili so tudi razliko v obravnavi med evropskimi in palestinskimi aktivisti. Po postanku v Madridu so aktivisti nadaljevali pot v Lizbono, kjer so jih pričakali z navdušenjem.

Po strmoglavljenju Bašarja al-Assada so v Siriji potekale prve parlamentarne volitve, katerih rezultati so bili objavljeni. Kot zmagovalci so se izkazale sunitske in konservativno-sunitske sile. Nemška vlada je volitve označila za 'prvi korak', vendar so prisotne tudi kritične ocene. Izvoljenih je bilo 140 od 210 poslancev, vendar ni jasno, kakšno vlogo in moč bo imel parlament v prihodnje. Opaženo je, da je bilo izvoljenih malo žensk in pripadnikov manjšin.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je evropskim voditeljem očital šibkost v boju proti islamističnemu terorizmu in dejal, da je Evropa postala nepomembna. To izjavo je podal ob omembi mirovnega načrta ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Gazo in po tem, ko so vodilne zahodne države priznale palestinsko državo.

V Amsterdamu je na protestu proti vojni v Gazi sodelovalo več sto tisoč ljudi, ki so pozivali nizozemsko vlado k ostrejšemu stališču do Izraela. V Barceloni se je protest proti izraelski politiki sprevrgel v nasilje, pri čemer je bilo ranjenih 20 policistov in aretiranih več ljudi. V Tel Avivu so potekali protesti podpornikov družin izraelskih talcev, ki jih zadržuje Hamas, s pozivi k ustavitvi vojne in izpustitvi talcev. V Manchestru pa so se pojavila pisma glede napada na sinagogo in pravice do protesta, ki opozarjajo na napačno enačenje sionizma z judovstvom.

Izrael je v Grčijo in Slovaško deportiral dodatnih 171 aktivistov flotile za Gazo, vključno z Greto Thunberg. Po prihodu v Atene je Thunberg pozvala države, naj prenehajo sodelovati pri domnevnem genocidu v Gazi. Skupno je bilo aretiranih več kot 470 ljudi, ki so poskušali prebiti izraelsko blokado Gaze z namenom dostave humanitarne pomoči.

Slovaški premier Robert Fico je v televizijskem intervjuju ponovil svoje kritike na račun Evropske unije glede njenega pristopa do Rusije in vojne v Ukrajini. Izjavil je, da vojna v Ukrajini "ni naša vojna" in da si ne želi poraza Moskve, temveč želi preprečiti nov velik vojni spopad v Evropi. Poudaril je, da bi se vojna lahko končala že po treh mesecih, a jo nekdo podpira. Fico je tudi dejal, da je cilj njegove vlade čimprejšnja končanje konflikta v Ukrajini in da EU več vlaga v konflikt kot v mir.

V Italiji je propalestinski shod v San Giovanni in Laterano bil kritiziran zaradi antisemitskih elementov in pomanjkanja izraelskih simbolov. Medtem v Izraelu, desničarska ministra Ben-Gvir in Smotrich nasprotujeta Netanjahujevi privolitvi v Trumpov predlog premirja v Gazi. Ben-Gvir je celo zagrozil z izstopom iz koalicije, če Hamas ne bo uničen po izpustitvi talcev. Po vsej državi potekajo protesti.