Donald Trump je na svojem profilu Truth Social nakazal na pomemben napredek pri reševanju krize na Bližnjem vzhodu, pri čemer naj bi se prvič v zgodovini združile vse strani. Hkrati je potrdil, da FBI preiskuje množično streljanje v cerkvi v Michiganu. Madžarske novice poročajo, da tajna služba preiskuje domnevno trojno sabotažo proti Trumpu v ZN, o kateri je Trump poročal na družbenih medijih.

Moldavska policija je izdala opozorilo, da naj bi določene skupine ljudi načrtovale destabilizacijo države z organiziranjem protestov, ki naj bi se začeli po polnoči in se nadaljevali v ponedeljek. Opozorilo prihaja v času napetosti po volitvah, ko je Igor Dodon pozval svoje podpornike na ulice.

Članki pokrivajo širok spekter tem, od polemik v intelektualnih krogih glede političnih stališč do odzivov na mednarodne dogodke. V Španiji se pojavljajo kritike na račun mednarodne pozicije PP (Partido Popular). V Italiji minister Tajani odgovarja na kritike glede izbire glasbe v televizijskih programih, pri čemer poudarja pomen svobode izražanja. V Peruju je bil izpostavljen govor Dine Boluarte v Združenih narodih, ki je sprožil mešane odzive. V Združenih državah Amerike je poudarjena prisotnost nasilja v politiki in vloga orožja, medtem ko se pojavljajo predlogi za nagrade skrajnim aktivistom. Izrael se spominja tragedije 7. oktobra in obsoja dejanja Hamasa.

V Moldaviji, državi kandidatki za članstvo v EU, so parlamentarne volitve zaznamovale medsebojne obtožbe o manipulacijah in poskusih sabotiranja. Proevropske in proruske strani so druga drugo obtoževale o vmešavanju v volilni proces, ki je ključen za prihodnost države.

Nekdanji romunski predsednik Traian Băsescu je napovedal, da bo ponovno zaprosil za moldavsko državljanstvo, ki mu ga je odvzel nekdanji predsednik Igor Dodon. Băsescu je pojasnil, da je s tem počakal do konca volitev v Moldaviji. Izrazil je prepričanje, da bodo proevropske stranke zmagale na volitvah in da bi bil Ion Ceban lahko dober zaveznik Maie Sandu.

Proevropska stranka PAS je osvojila absolutno večino na parlamentarnih volitvah v Moldaviji z okoli 50,2 % glasov. Rusija je zavrnila obtožbe o vmešavanju v volitve.

V Peruju so mladi znova protestirali proti predsednici Dini Boluarte zaradi pokojninske reforme in korupcije. Protesti so se sprevrgli v spopade s policijo, v katerih je bilo ranjenih več policistov, protestnikov in novinarjev. V Italiji je prišlo do spopadov med propalestinskimi protestniki in policijo v Torinu, pri čemer je bilo ranjenih najmanj deset ljudi. Protesti so del širših demonstracij po državi pred velikim shodom, načrtovanim v Rimu.

Nemški notranji minister je napovedal neposredne pogovore s talibani v Kabulu glede deportacije kriminalcev v Afganistan. Opozicija, predvsem stranka Levica, je to potezo ostro kritizirala, češ da Nemčija sodeluje z islamističnim terorističnim režimom in ogroža življenja ljudi. Pogovori naj bi se nanašali tudi na deportacije v Sirijo.

Kitajski premier Li Qiang je na zasedanju Generalne skupščine ZN kritiziral idejo 'zakona močnejšega' in opozoril na turbulentno obdobje. V Italiji, v Toskani, stranka FdI (Fratelli d'Italia) po anketah pridobiva podporo, kar bi lahko ogrozilo položaj stranke PD (Partito Democratico) na prihajajočih regionalnih volitvah. V Španiji se nadaljuje preiskava proti Begoni Gómez, ženi premierja Pedra Sáncheza, kar jo približuje obtožnici. Poleg tega, v Mehiki, postaja očitno, da boj proti korupciji ni bil prioriteta zadnjih sedmih let. V Kataloniji pa Aliança Catalana pridobiva podporo s poudarjanjem neodvisnosti in nasprotovanjem muslimanski imigraciji. Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je kritiziral tiste, ki so napadli koncert Mogola in izjavil, da ne marajo svobode.

Na Generalni skupščini Združenih narodov (ZN) je prišlo do spora med Indijo in Pakistanom glede terorizma. Indijski minister za zunanje zadeve S. Jaishankar je obtožil Pakistan, ne da bi ga imenoval, da je središče terorizma, pri čemer je izpostavil nedavni napad v Pahalgamu v Džamu in Kašmirju, v katerem je bilo ubitih 26 turistov. Jaishankar je poudaril, da morajo države nedvoumno obsoditi državno sponzorirano terorizem.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je opravil telefonski pogovor s španskim premierjem Pedrom Sanchezom. V pogovoru sta voditelja razpravljala o dvostranskih odnosih med Turčijo in Španijo ter o regionalnih in globalnih vprašanjih. Erdoğan je izrazil prepričanje, da je treba ustaviti izraelskega premierja Netanjahuja, ker sabotira mirovni proces.

Ameriško zunanje ministrstvo je preklicalo vizum kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru po njegovem pozivu ameriškim vojakom k neposlušnosti predsedniku Trumpu med protestom v New Yorku. Hkrati pa podjetje CoreCivic, ki je povezano s politiko in je bilo tarča tožb in zvezne preiskave, zaposluje osebje za podporo Trumpovi kampanji deportacij v okolici Chicaga, s čimer izkorišča njegovo agresivno politiko priseljevanja.

Srbsko zunanje ministrstvo je izrazilo nestrinjanje in razočaranje nad izjavo zunanjega ministrstva BiH, ki kritizira domnevno vmešavanje Srbije v notranje zadeve BiH. Ministrstvo BiH je obsodilo izjave srbskega ministrstva kot nedopustno vmešavanje v suvereno državo in njeno politiko.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je ponudil pomoč ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu pri zajetju voditeljev venezuelske kriminalne združbe Tren de Aragua. Ponudba je bila posredovana ameriškemu odposlancu Richardu Grenellu v začetku tega meseca, skupaj s pismom, naslovljenim na predsednika Trumpa. Madurovo dejanje je del prizadevanj za zbližanje z ZDA, medtem ko so ZDA okrepile vojaško prisotnost v Karibih v okviru protinarkotične operacije.

Slovaški predsednik Peter Pellegrini je izrazil prepričanje, da bi morebitna izvolitev Andreja Babiša za češkega premierja na volitvah oktobra 2025 izboljšala odnose med Češko in Slovaško. Pellegrini je tudi kritiziral češkega podpredsednika vlade Víta Rakušana in dejal, da se Slovaško izkorišča v češki predvolilni kampanji. Pričakuje obnovitev medvladnih posvetovanj med državama.

Bangladeška diaspora je protestirala pred sedežem ZN v New Yorku proti Muhammadu Yunusu, obtožujoč ga povečanja zločinov nad manjšinami in spreminjanja Bangladeša v državo, podobno talibanom. Protestniki so vzklikali "Vrnite se v Pakistan". Yunus je nagovoril 80. Generalno skupščino ZN.

Sirijske oblasti so več kot devet mesecev po odstavitvi izdale arestni nalog za nekdanjega predsednika Bašarja al Asada zaradi obtožb o umorih in mučenju. Obstaja možnost, da bo sledilo mednarodno iskanje preko Interpola. Al Asad naj bi se po odstavitvi nahajal v Rusiji.

Pred parlamentarnimi volitvami v Moldaviji je bila izključena še ena proruska stranka. Predsednica Maia Sandu je ponovno opozorila na močan pritisk iz Rusije, ki po njenih besedah želi destabilizirati državo. To je že druga proruska stranka, ki je bila izključena v kratkem času.

V Teheranu so odkrili mural v čast Sajeda Hasana Nasrallaha ob prvi obletnici njegove smrti. V južnem predmestju Bejruta se je začela slovesnost v spomin na Sajeda Hasana Nasrallaha in Sajeda Hašema Safi al-Dina, kjer je šejk Qassem iz Hezbolaha pohvalil veliko udeležbo.

Madžarski premier Viktor Orban je izpolnil svojo grožnjo in uradno označil skupine, ki jih obravnava kot teroristične, pri čemer je Antifa ena izmed njih. S tem se Madžarska pridružuje Združenim državam Amerike, ki so že sprejele podoben ukrep. Ta poteza vzbuja zaskrbljenost glede omejevanja svobode izražanja in združevanja.

Številni privrženci Hezbolaha so v Libanonu obeležili prvo obletnico smrti svojega nekdanjega voditelja Hasana Nasralaha, ki je bil ubit v izraelskem napadu. Kljub opozorilom lokalnih oblasti se je več tisoč ljudi zbralo v predmestju Bejruta, da bi počastili spomin na Nasralaha. Dogodek je potrdil, da Hezbolah še vedno uživa podporo v Libanonu, kjer ga nekateri vidijo kot odpor proti Izraelu.

Sirski organi so izdali arestni nalog za nekdanjega predsednika Bašarja al Asada več kot devet mesecev po njegovem odstopu z oblasti. Aretni nalog je bil izdan na ukaz sodnika 27. septembra.

Iranski predsednik Masud Pezeškijan je izjavil, da imajo ženske v Iranu pravico izbire glede nošenja hidžaba in obsodil prisilno uveljavljanje te prakse. Prav tako je dejal, da so mednarodne sankcije in pritiski okrepili odpornost in enotnost Irana. V New Yorku je Pezeškijan označil zahtevo Združenih držav Amerike po predaji obogatenega uranija v zameno za suspenzijo sankcij za nesprejemljivo.

Ameriški State Department je napovedal razveljavitev vizuma kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru zaradi njegovih izjav na pro-palestinskem protestu v New Yorku. Petro naj bi pozval ameriške vojake, da ne upoštevajo ukazov, kar so ZDA označile za 'neodgovorno in vnetljivo dejanje'. Petro je med protestom pozval k oblikovanju globalne vojske za osvoboditev Palestine in kritiziral Izrael.

Novinar in kolumnist Nino Đula, urednik Jutarnjega lista, se bo dubrovniški publiki predstavil kot slikar na razstavi v Kazališču Marina Držića. Medtem pa direktor Skijališča Črne Gore čaka z odstopom s funkcije do novih volitev, po mnenju Agencije za preprečevanje korupcije (ASK), ker je istočasno opravljal funkcijo odbornika in člana upravnega odbora Turistične organizacije Kolašin.

Župan italijanskega mesta Terni, Stefano Bandecchi, je sprožil val ogorčenja s svojimi izjavami na družbenih omrežjih, v katerih je izrazil podporo Izraelu in zanikal smrt 20.000 otrok v Gazi. Njegove besede so ostro obsodili predstavniki strank Avs in PD, ki so jih označili za »gnusne« in »odvratne«.

Bela hiša je štiri dni po srečanju kralja Felipeja VI. z Donaldom Trumpom v New Yorku, med zasedanjem Generalne skupščine Združenih narodov, objavila fotografijo njunega srečanja. Kralj Felipe VI. se je udeležil sprejema, ki ga je organiziral predsednik Združenih držav Amerike. Med govorom na zasedanju je Felipe VI. obsodil poboj civilistov v Gazi kot »pokol«.

Egipt naj bi blokiral lastno flotiljo Sumud, ki naj bi plula v Gazo, pri čemer prostovoljci poročajo, da oblasti še niso odobrile njihovega načrta. Lastnik enega od čolnov se je umaknil zaradi varnostnih pomislekov. Medtem pa so havajski državni senatorji in poslanci zaključili obisk v Izraelu, ki ga je organiziralo in financiralo izraelsko zunanje ministrstvo. Obisk je bil deležen kritik zaradi domnevnih rasističnih politik apartheida Izraela.

Trumpova administracija očitno načrtuje ponovno pritožbo na vrhovno sodišče glede pravice do državljanstva na podlagi rojstva v ZDA. Predsednik Trump si še naprej prizadeva spremeniti to načelo, vendar so mu številni sodniki že postavili ovire. Kljub temu Bela hiša očitno išče nove možnosti za uveljavitev svoje vizije.

Predsednica Kosova, Vjosa Osmani, in predsednik Albanije, Bajram Begaj, sta se ločeno srečala z bivšim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Osmani je srečanje opisala kot "dolgo in vsebinsko", medtem ko je Begaj poudaril "nezlomljivo zavezništvo" med Albanijo in ZDA. V članku yenivatan.at pa je objavljena analiza o Trumpovem odnosu do FBI in vplivu na ameriške demokratične tradicije.

Nekdanji general Vojske Jugoslavije, Nebojša Pavković, obsojen za vojne zločine in zločine proti človečnosti na Kosovu, je bil predčasno izpuščen iz zapora na Finskem, kjer je prestajal 22-letno kazen. Odločitev o njegovi izpustitvi je sprejel Mehanizem za mednarodne kazenske sodišča v Haagu. Predsednik Srbije, Aleksandar Vučić, je izrazil zadovoljstvo ob njegovi izpustitvi in mu zaželel dolgo življenje ter boljše zdravje.

V Moldaviji potekajo parlamentarne volitve, ki so ključnega pomena za geopolitično prihodnost države. Volitve potekajo v ozračju napetosti in obtožb o ruskem vmešavanju. Izid volitev bo odločil, ali se bo država usmerila proti Vzhodu ali Zahodu. Evropska unija in Rusija se borita za vpliv v Moldaviji, pri čemer EU vidi prihodnost države kot del Evrope.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožil Madžarsko, da uporablja drone za vohunjenje na ukrajinsko-madžarski meji. Madžarski zunanji minister je odgovoril, da Zelenski zaradi svoje proti-madžarske obsedenosti izgublja razum. Incidenti z droni so se zgodili ob meji med državama, kar je zaostrilo odnose med Ukrajino in Madžarsko.

Ameriški State Department je preklical vizum kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru zaradi njegovih "nesmotrnih in vnetljivih dejanj" med obiskom v New Yorku. Petro naj bi pozival ameriške vojake, naj ne spoštujejo ukazov in spodbujajo nasilje.

Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je ostro kritiziral ukrajinskega predsednika Vladimirja Zelenskega, češ da je Kijev obseden z Budimpešto in si zamišlja grožnje, ki ne obstajajo. Szijjarto je obtožil Zelenskega, da 'vidi stvari, ki jih ni'.

Pred parlamentarnimi volitvami v Moldaviji je predsednica Maia Sandu ponovno opozorila na močan ruski vpliv in uporabo nepoštenih metod s strani Rusije. Poudarila je, da gre za ozemeljsko celovitost in neodvisnost republike, pri čemer se proruske in proevropske sile že desetletja borijo za usmeritev države.

Vrhovno sodišče ZDA je pritrdilo Trumpovi administraciji pri zadržanju 4 milijard dolarjev pomoči v tujini, ki naj bi potekla 30. septembra. Sodišče s konservativno večino je dovolilo nadaljnjo zamrznitev sredstev, pri čemer so se trije liberalni sodniki s tem niso strinjali.

Ameriški State Department je sporočil, da bo preklical vizum kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru zaradi njegovih "vnetih" in "neodgovornih" izjav na pro-palestinskem protestu v New Yorku, kjer je pozval ameriške vojake k neposlušnosti takratnemu predsedniku Donaldu Trumpu. Petro je Trumpa obtožil vojnih zločinov.

Nekdanji britanski premier Tony Blair naj bi po poročanju različnih medijev, kot sta Financial Times in Sudouest.fr, prevzel vlogo voditelja prehodne uprave v Gazi po koncu spopadov med Izraelom in Hamasom. Načrt naj bi imel podporo nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Blair pa naj bi se o tem že pogovarjal z njegovo administracijo. Cilj je, da bi Blair v okviru mirovnega načrta prevzel vlogo "guvernerja" Gaze.

Hrvaški minister za zunanje in evropske zadeve Gordan Grlić Radman je ostro kritiziral člana predsedstva Bosne in Hercegovine, Željka Komšića, zaradi njegovega govora pred Združenimi narodi. Grlić Radman je ocenil, da je Komšić s svojimi izjavami, v katerih je obtožil Hrvaško agresije na BiH in korupcije, močno poslabšal odnose med Hrvati in Bošnjaki. Poudaril je, da Komšić nadaljuje z aktivnostmi, ki ogrožajo stabilnost in napredek BiH ter sabotirajo njeno evropsko in evroatlantsko pot.

Madžarski zunanji minister Szijjártó Péter je ostro kritiziral ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Szijjártó je na družbenih omrežjih zapisal, da Zelenski "začenja noreti v svoji protimadjarskosti" in da "ima že privide". Njegova izjava je odziv na Zelenskega, ki se je skliceval na glavnega poveljnika Oleksandra Sirskega.

Bivši britanski premier Tony Blair naj bi po poročanju več medijev prevzel vodenje novega organa, »Gaza International Transitional Authority« (GITA), ki bi služil kot vrhovna politična in pravna avtoriteta v Gazi za obdobje do petih let. Bela hiša naj bi podpirala to pobudo, ki predvideva začasno upravo v Gazi po vojni.

Po navedbah virov je Iran preko diplomatskih kanalov spodbudil Hezbolah, da se je obrnil na Savdsko Arabijo. Cilj je bil zmanjšati mednarodni pritisk na Libanon glede razorožitve Hezbolaha. Vprašanje orožja Hezbolaha je v Libanonu zelo sporno.

Nekdanji britanski premier Tony Blair naj bi po poročanju več britanskih medijev vodil prihodnjo prehodno upravo v Gazi. Blair naj bi sodeloval v pogovorih s Trumpovo administracijo in drugimi uradniki o prihodnosti palestinskega ozemlja po vojni. Njegova pisarna je zanikala, da bi podpiral kakršen koli načrt, ki bi razselil palestinsko prebivalstvo.

Aleksander Lukašenko je po srečanju z Vladimirjem Putinom dejal, da bo ruski voditelj objavil "zelo dober predlog" za končanje vojne v Ukrajini. Poudaril je, da je s predlogom seznanjen tudi Donald Trump. Voditelja sta v Kremlju opravila pet ur trajajoče pogovore, osredotočena na atomsko energetiko in regionalna vprašanja. Lukašenko je ponovil svoje stališče, da naj Zelenski začne pogajanja z Rusijo, sicer bo izgubil Ukrajino, in opozoril pred napadi na Kremelj.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je v New Yorku sporočil, da je Mehanizem v Haagu odobril predčasno izpustitev generala Nebojše Pavkovića zaradi njegovega slabega zdravstvenega stanja. Vučić je razkril, da je vlada Srbije na njegovo pobudo poslala prošnjo Mehanizmu, ki je bila sprejeta.

Egipt naj bi zadrževal svojo flotiljo Sumud, ki naj bi plula proti Gazi, pri čemer prostovoljci poročajo, da oblasti še niso odobrile njihovega načrta. Lastnik enega od čolnov naj bi se umaknil zaradi varnostnih pomislekov. Medtem je kanadska radiotelevizija tarča kritik zaradi pristranskega poročanja o Gazi, kar naj bi potrjevalo Chomsky-Hermanov model propagande v množičnih medijih.

Moldavske oblasti trdijo, da je Rusija izvedla kibernetski napad na volilno komisijo pred volitvami, kar naj bi bil del širše kampanje za destabilizacijo države. Hekerji naj bi prevzeli nadzor nad Wi-Fi usmerjevalniki v napadu DDoS. Poleg tega naj bi Rusija okrepila vpliv v Moldaviji z dezinformacijami o energetski varnosti, korupciji in pravicah manjšin, s ciljem spodkopavanja pro-EU vlade.

Alžirija je zavrnila pristojnost Meddržavnega sodišča (CIJ) v primeru sestreljenega drona, ki ga je uničila njihova vojska, kar je povzročilo prekinitev postopka in ponovno zaostrilo diplomatske napetosti z Malijem. Malijska vlada je sporočila, da je CIJ prejel alžirsko zavrnitev pristojnosti 19. septembra 2025. Hkrati so v Senegalu po zaslišanju pred preiskovalno komisijo Višjega sodišča izpustili Mansourja Fayeja in ga postavili pod sodni nadzor, pri čemer naj bi pri njegovi izpustitvi imeli ključno vlogo Assome Diatta in direktor notranje trgovine.

Evropska radiodifuzna zveza (EBU) je sklicala izredno skupščino za november, kjer bodo članice glasovale o tem, ali bo Izrael smel sodelovati na Evroviziji 2026 v Avstriji. Več držav, med njimi Španija, Irska, Nizozemska in Slovenija, je zagrozilo z bojkotom tekmovanja, če bo Izrael prisoten. Točen datum glasovanja bo članicam EBU sporočen kmalu. Pobuda "Solidarnost Izrael" podpira neomejeno udeležbo Izraela.