Dmitrij Medvedev, podpredsednik ruskega sveta za nacionalno varnost, je ostro kritiziral francoskega predsednika Emmanuela Macrona zaradi nedavnega odstopa francoskega premierja Sébastiena Lecornuja. Medvedev je izjavil, da Macron deluje bolj kot odvetnik Kijeva kot pa kot predsednik Francije, s čimer je izrazil nezadovoljstvo z Macronovo zunanjo politiko in podporo Ukrajini.

Kreml je pozitivno sprejel komentarje ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede predloga ruskega predsednika Vladimirja Putina o podaljšanju sporazuma Novi START o jedrski oborožitvi. Medtem pa Sergiy Solodkyy v članku na Atlantic Council trdi, da Trumpova prizadevanja za mir v Ukrajini s Kremlju prijaznimi pogoji niso uspela prepričati Putina, zato poziva k pogovoru s Putinom v jeziku moči.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil prepričanje, da bo Ukrajina postala članica Evropske unije, ne glede na stališče madžarskega premierja Viktorja Orbána. Poudaril je, da verjame, da večina Madžarov podpira vstop Ukrajine v EU. Orbán se je odzval na Zelenskijeve izjave, pri čemer podrobnosti njegovega odziva niso navedene. Zelenski je Orbána ostro kritiziral v video posnetku in ga obtožil širjenja laži o Ukrajini.

Stranka BSW je povabila ruskega veleposlanika v Nemčiji na otvoritev razstave v Potsdamu, kar je sprožilo kritike in razhajanja. SPD, koalicijski partner, je izrazil drugačno stališče, medtem ko sta CDU in SPD ostro kritizirali potezo, še posebej glede na vojno v Ukrajini in nedavne ruske zračne napade.

Po intervjuju Angele Merkel so se oglasili poljski politiki. Zbigniew Rau je njene izjave označil za naivne in nerazumevajoče ruske zunanje politike. Radosław Sikorski je izjavil, da je njena izjava enako resnična, kot njena trditev, da nihče iz srednje Evrope ni protestiral proti Severnemu toku. Jarosław Kaczyński je Merklovo obtožil, da je kot »politična mati« in promotorka kariere Donalda Tuska obtožila Poljsko in baltske države za prispevek k vojni. Stranka PiS zahteva odziv Donalda Tuska na Merklove izjave.

Slovaški premier Robert Fico je v televizijskem intervjuju ponovil svoje kritike na račun Evropske unije glede njenega pristopa do Rusije in vojne v Ukrajini. Izjavil je, da vojna v Ukrajini "ni naša vojna" in da si ne želi poraza Moskve, temveč želi preprečiti nov velik vojni spopad v Evropi. Poudaril je, da bi se vojna lahko končala že po treh mesecih, a jo nekdo podpira. Fico je tudi dejal, da je cilj njegove vlade čimprejšnja končanje konflikta v Ukrajini in da EU več vlaga v konflikt kot v mir.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da Madžarska ne namerava vezati svoje prihodnosti na Ukrajino in ponovil svoje nasprotovanje integraciji Kijeva z zahodnimi bloki. Orban je poudaril, da Madžari ne želijo biti v Evropski uniji skupaj z Ukrajinci, saj naj bi bila usoda Ukrajincev, da živijo ob Rusiji in so nenehno v vojni z Rusi. Dodal je, da bi sprejem Ukrajine v EU pomenil vojno z Rusijo.

Ukrajina je prekinila diplomatske odnose z Nikaragvo zaradi podpore Rusiji in priznanja zasedenih ukrajinskih ozemelj. Rusija je izvedla največji napad na ukrajinsko plinsko infrastrukturo od začetka vojne, pri čemer so bili prizadeti objekti Naftogasa v Harkovski in Poltavski oblasti. Ukrajinski droni so napadli kemični obrat Azot v ruskem Permskem okraju, kar je začasno prekinilo proizvodnjo.

Donald Trump je s svojo izjavo o tem, da lahko Ukrajina s pomočjo Evropske unije povrne svoje ozemlje, po mnenju italijanskega časnika Il Fatto Quotidiano (IFQ) ponižal evropske države. Članek navaja, da Ukrajina in evropske države niso pravilno razumele pomena Trumpove izjave, ki jo na Zahodu razumejo kot kritiko EU.

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je obtožil ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, da sabotira srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ker naj ne bi želel nadaljevati pogajanj z Rusijo. Peskov je tudi izjavil, da nezakonito prisvajanje zamrznjene ruske imovine ne bo ostalo brez odziva.

Kremlj je izjavil, da si številni prebivalci ukrajinskih regij Odesa in Mikolajev želijo povezati svojo usodo z Rusijo, vendar se bojijo to javno izraziti zaradi groženj. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je poudaril, da kljub pritiskom in nevarnostim obstajajo posamezniki, ki podpirajo povezavo z Rusijo.

Kremlj je obtožil moldavske oblasti, da so preprečile stotisočem moldavskim državljanom, ki živijo v Rusiji, da bi glasovali na parlamentarnih volitvah, saj naj bi jim bili na voljo samo dve volišči. Po podatkih ruskih uradnikov v Rusiji živi okoli 500.000 moldavskih državljanov. Opozicija v Moldaviji napoveduje pritožbe.

Nemški kancler Friedrich Merz je izjavil, da Evropa "ni v vojni, vendar tudi ni več v miru" z Rusijo. Poudaril je, da je ruska vojna "vojna proti naši demokraciji in svobodi" ter da je cilj Moskve spodkopati enotnost v bloku.

Članki s spletnih strani theduran.com in sgtreport.com poročajo o različnih temah. V Moldaviji naj bi vladala panika zaradi bližajočih se volitev. Poročajo tudi o tem, da naj bi Ukrajina zmagovala v vojni, ter o domnevnih načrtih ukrajinskega predsednika Zelenskega za izzivanje protestov zaradi lakote. Poleg tega omenjajo tudi Trumpovo posredovanje v Portlandu, ki ga opisujejo kot vojno.

V ruskem zračnem napadu na Kijev je bila poškodovana zgradba poljskega veleposlaništva, je sporočilo poljsko zunanje ministrstvo. Napad se je zgodil v noči na nedeljo med obsežnim ruskim zračnim napadom na Ukrajino.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je obtožil tako imenovane 'vojne barone', da podpihujejo konflikt v Ukrajini. Erdoğan je to izjavil na diplomatskem forumu Bosphorus, pri čemer je poudaril, da ti akterji prispevajo k eskalaciji napetosti.

Nekdanja podpredsednica ZDA, Kamala Harris, je v svojih spominih z naslovom "107 dni" razkrila, da je imela iskren pogovor z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim na Münchenski varnostni konferenci februarja 2022. V pogovoru naj bi ga prepričala o neizogibnosti konflikta z Rusijo.

Britanski mediji, med drugim Telegraph in Daily Mail, poročajo, da je srečanje nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa z britanskim kraljem Karlom III., premierjem Kirom Starmerjem in drugimi uradnimi osebami v Združenem kraljestvu morda vplivalo na spremembo njegovega stališča glede krize v Ukrajini. Mnenje Trumpa naj bi se spremenilo po pogovoru z monarhom.

Aleksander Lukašenko je po srečanju z Vladimirjem Putinom dejal, da bo ruski voditelj objavil "zelo dober predlog" za končanje vojne v Ukrajini. Poudaril je, da je s predlogom seznanjen tudi Donald Trump. Voditelja sta v Kremlju opravila pet ur trajajoče pogovore, osredotočena na atomsko energetiko in regionalna vprašanja. Lukašenko je ponovil svoje stališče, da naj Zelenski začne pogajanja z Rusijo, sicer bo izgubil Ukrajino, in opozoril pred napadi na Kremelj.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je na ministrskem srečanju G20 obtožil NATO in Evropsko unijo, da vodita »pravi rat« proti Rusiji. Kot primer je navedel krizo v Ukrajini, ki jo je po njegovih besedah izzval kolektivni Zahod. Britanska ministrica se je na Lavrovove izjave ostro odzvala, zaradi česar je ruski predstavnik zapustil srečanje.

Donald Trump je med srečanjem z Recepom Tayyipom Erdoğanom pozval Turčijo, naj preneha kupovati rusko nafto in plin, pri čemer je izpostavil humanitarno krizo v Ukrajini. Srečanje je bilo prvo srečanje Erdogana v Beli hiši po letu 2019.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je prispel v New York, kjer bo sodeloval na 80. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov. Njegov kabinet je sporočil, da bo Vučić udeležence nagovoril v sredo, 24. septembra, in opravil številna bilateralna srečanja.

Donald Trump je dejal, da bo uvedel nove sankcije proti Rusiji, če bo potrebno, in pozval Evropo k zaostritvi sankcij, vključno s prepovedjo nakupa ruske nafte. Priznal je, da je doseganje miru v Ukrajini težje, kot je sprva mislil, zaradi velikega sovraštva med Putinom in Zelenskim.

Od začetka vojne v Ukrajini je več kot 26.000 ukrajinskih državljanov nezakonito prečkalo romunsko mejo, večinoma preko gorskega območja Maramureš. Med njimi so bili tudi posamezniki, ki so se kasneje vrnili v Ukrajino. V nekaterih primerih so bili Ukrajinci, ki so v Romuniji dobili zaščito, aretirani zaradi pomoči drugim rojakom pri prečkanju meje.

Po poročanju različnih medijev, vključno z Adevarul.ro, Ziare.com, Zdg.md in Noi.md, so se mirovna pogajanja med Rusijo in Ukrajino znašla v zastoju. Kremelj je sporočil, da so pogajanja trenutno "v premoru" in da datum naslednjega kroga pogovorov še ni določen. Hkrati je Kremelj posvaril pred prevelikim optimizmom in naivnim pričakovanjem hitrih rezultatov v pogajalskem procesu z Ukrajino, pri čemer je namignil, da nekatere evropske države ovirajo napredek.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izrazil, da se mu potrpljenje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom glede situacije v Ukrajini hitro izteka. Trump je ponovil možnost uvedbe sankcij proti Rusiji, s čimer je okrepil pritisk na Moskvo glede konflikta.

Donald Trump je v intervjuju za Fox News ponovil, da mu zmanjkuje potrpljenja z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Zagrozil je z novimi sankcijami, s katerimi bi ZDA močno udarile Rusijo. Svetoval je tudi, naj se Rusija ne približuje Poljski.

Evropski voditelji so prepričali nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da mora pritisniti na Rusijo, da bi jo prisilili k pogajanjem o rešitvi konflikta v Ukrajini. Različni viri, vključno s Politico, poročajo, da so evropski voditelji prepričali Trumpa, da Rusija ni zainteresirana za prekinitev vojne in da je potreben pritisk za začetek pogajanj. Strani naj bi se dogovarjali o načinih pritiska in uvedbi novih omejitev proti Moskvi.

Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedev je izjavil, da je zahodna podpora Ukrajini povezana z naraščajočim političnim nasiljem v Združenih državah Amerike. Njegova izjava je sledila smrti konservativnega aktivista Charlieja Kirka, ki je bil ustreljen med govorom v kampusu univerze v Utahu. Medvedev je nakazal, da bi lahko bila Ukrajina povezana z umorom Kirka, kar je sprožilo burne odzive.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je sprva verjel, da bo hitro končal vojno v Ukrajini, a je kasneje priznal, da je bila situacija bolj zapletena, kot je pričakoval. V intervjuju je izrazil presenečenje nad potekom dogodkov. Analiza Foreign Affairs pa ocenjuje, da je Trumpovo srečanje s Putinom v Aljaski le podaljšalo vojno in povečalo Putinovo priljubljenost v Rusiji.

Portugalski premier Luís Montenegro je med svojim obiskom na Kitajskem pozval kitajskega predsednika Xi Jinpinga, naj izkoristi tesne vezi Pekinga z Rusijo za spodbujanje "pravičnega in trajnega miru" v Ukrajini. Montenegro je ob tem poudaril pomembno vlogo Kitajske pri doseganju mirovnega sporazuma in izrazil upanje, da bo "tesen odnos" med Kitajsko in Rusijo pri tem pomagal. Obisk je bil prvi obisk portugalskega predsednika vlade na Kitajskem v skoraj desetletju.

Slovaški poslanec Tibor Gašpar, podpredsednik parlamenta in član vladajoče stranke Smer, je Ukrajino primerjal z militantno skupino Hamas. Gašpar je tudi izjavil, da je bila Rusija provocirana, da je začela invazijo na Ukrajino. Njegove izjave so sprožile številne odzive.

Čečenski voditelj Ramzan Kadirov je izjavil, da ni zagovornik prekinitve sovražnosti v Ukrajini. Mirovni pogovori bodo po njegovem mnenju mogoči šele, ko bo Ukrajina postala ruska regija ali okrožje. Kadirov je znan kot zaveznik Vladimirja Putina.

Ameriški časnik The Wall Street Journal poroča, da Rusiji koristi pomanjkanje enotne strategije med ZDA in Evropo glede reševanja konflikta v Ukrajini. Neusklajenost naj bi Rusiji omogočala ohranjanje prevlade in doseganje ciljev.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal skorajšnji pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, kar je potrdil tudi Kremelj. Medtem je Kremelj pohvalil Trumpov diplomatski pristop, hkrati pa je Putin kritiziral trgovinske ovire, ne da bi pri tem neposredno omenjal ZDA. Trump je izrazil zaskrbljenost zaradi 'izgube' Rusije in Indije, potem ko sta se njuna voditelja srečala s kitajskim predsednikom.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da ruski predsednik Vladimir Putin in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski trenutno še nista pripravljena na mirovne pogovore, vendar pričakuje, da se bo »nekaj zgodilo«. Trump je izrazil željo po srečanju obeh voditeljev in poudaril, da ni lahko pregovarjati z Rusijo. Izrazil je tudi prepričanje, da bi lahko hitro zaustavil vojno v Ukrajini, vendar se je izkazalo, da je to bolj zapleteno, kot je pričakoval.

Trumpova administracija naj bi po poročanju portala msnbc.com izkoristila Kennedy Center za promocijo krščanske evangelijske propagande in svoje kulturno konservativne svetovne nazore. Medtem pa se je Kremelj posmehoval trditvam Donalda Trumpa, da Xi Jinping, Vladimir Putin in Kim Jong-un snujejo zaroto proti ZDA, pri čemer so poudarili, da ne pripravljajo nobenih spletk.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi bil nezadovoljen z ukrajinskim voditeljem Volodimirjem Zelenskim in Evropsko unijo zaradi njunih nerealnih zahtev glede reševanja konflikta v Ukrajini, kot poroča The Atlantic. Medtem pa nekdanji ameriški odposlanec za Ukrajino, Kurt Volcker, predvideva, da bo Trump na koncu moral izvajati močan pritisk na Rusijo z ostrimi sankcijami in vojaško podporo Ukrajini.

Latvijski predsednik Edgars Rinkevics ne pričakuje skorajšnjega srečanja med ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Kot je dejal, se je v zadnjih tednih pokazalo, da Rusija ni pripravljena na takšno srečanje in najde različne izgovore, da se mu izogne.

Napad na ruski plinovod je zaostril odnose med Ukrajino in Madžarsko, pri čemer Budimpešta opozarja na grožnjo za energetsko varnost države zaradi odvisnosti od ruskega olja. Medtem so se pojavila nesoglasja glede konca vojne v Ukrajini po srečanju med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom na Aljaski. Nemčija in Kanada sta napovedali dodatne sankcije proti Rusiji, saj srečanje ni prineslo pričakovanega napredka pri reševanju konflikta.

Ukrajinske oblasti so obsodile udeležbo Woodyja Allena na Mednarodnem filmskem tednu v Moskvi, ki so ga označile za "sramoto" in "žalitev". Allen je sodeloval na dogodku preko videokonference, kjer je govoril o svojem ustvarjalnem procesu. Kljub kritikam je Allen izrazil naklonjenost ruskemu filmu in željo po snemanju filma v Rusiji, pri čemer se je distanciral od ravnanja Vladimirja Putina. Allen je dejal, da se zaveda, da se Putin moti, a želi ohraniti umetniške vezi.

S podporo Berlina je bil v Kijevu odprt nov center za protetiko, namenjen pomoči ukrajinskim vojakom in civilistom, ki so v ruski agresiji izgubili ude. Tisoči Ukrajincev so ostali brez okončin, zato je potreba po protetični oskrbi velika. Novo središče naj bi izboljšalo dostopnost in kakovost te oskrbe.

Ukrajinska vlada je ostro obsodila Woodyja Allena zaradi njegove udeležbe na Mednarodnem filmskem tednu v Moskvi, ki ga je označila za "sramoto" in "žalitev". Allen je sodeloval na dogodku preko videokonference in izrazil željo, da bi posnel film v Rusiji. Kljub kritikam, Allen vztraja, da je vedno imel rad rusko kinematografijo in se ne strinja, da njegova udeležba pomeni prikrivanje Putinovih napadov, čeprav se ne strinja z njim.

Poljski predsednik Karol Nawrocki se je znašel pod plazom kritik zaradi svojega veta na zakon o pomoči ukrajinskim državljanom. Njegova odločitev je sprožila burne odzive tako doma kot v Ukrajini, kjer so izrazili presenečenje in zaskrbljenost. Poljski vladni predstavniki, vključno z ministrom za obrambo Władysławom Kosiniak-Kamyszem in podpredsednikom vlade Krzystofom Gawkowskim, so obsodili potezo Nawrockega kot škodljivo za varnost Poljske in kot podporo ruski propagandi. Rzecznik Nawrockega je kritiziral predsednika Zveze Ukrajincev na Poljskem zaradi manipuliranja in žaljenja predsednika, medtem ko so ruski mediji pohvalili Nawrockega za veto. Vlada dela na rešitvi, ki bo urejala vprašanja pomoči vsem tujcem na Poljskem.

Ameriški podpredsednik James David Vance je izjavil, da se je Rusija "znatno umaknila", da bi končala vojno proti Ukrajini. Poročila iz različnih latvijskih virov, kot so tvnet.lv, jauns.lv in apollo.lv, povzemajo to izjavo.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je komentiral ukrajinske navedbe o ruskem napadu na tovarno Flex z ameriškim kapitalom v Mukačevem. Medtem ko je Ukrajina trdila, da tovarna proizvaja le kavne aparate, je Lavrov dejal, da bi lahko tovarna pod krinko civilne proizvodnje izvajala vojaško proizvodnjo. Po drugi strani pa je ukrajinski portal RBC.ua poročal, da je Lavrov zanikal kakršnokoli informacijo o napadu na tovarno in dejal, da Rusija ne napada civilnih objektov, kar ukrajinski vir označuje za laž.

Donald Trump si že dolgo želi prejeti Nobelovo nagrado za mir, pri čemer je njegove napore za končanje vojne v Ukrajini izpostavil kot ključne za oživitev njegove kampanje za to nagrado. Trump trdi, da je končal šest ali celo sedem vojn, vendar strokovnjaki opozarjajo na njegovo nepripravljenost in intelektualno premoč drugih voditeljev.

Minister za zunanje zadeve Antonio Tajani je ponovil, da zunanjo politiko določata predsednik vlade in minister za zunanje zadeve, s čimer se je odzval na napetosti med Italijo in Francijo, ki jih je povzročil minister Salvini s kritikami na račun predsednika Macrona. Tajani je dejal, da se v politiki zmaga z močjo idej, ne z nasiljem besed.

Emine Erdoğan je pozvala Melanio Trump, naj podpre otroke v Gazi, in jo pozvala, naj se obrne na izraelskega premierja Netanjahuja. V pismu je pozvala Trumpovo, naj pokaže enako sočutje, kot ga je pokazala do ukrajinskih otrok.

Donald Trump je Ukrajini nakazal, da bo za mirno rešitev morala pristati na pogoje Rusije. Viri blizu Trumpove administracije poudarjajo, da vojna v Ukrajini za Američane ni tako pomembna. Trump je prek objave na družbenem omrežju Truth Social poslal signal Ukrajini, da se mora uskladiti s pogoji Moskve.