Britanski časnik The Telegraph poroča, da je politika ameriškega predsednika Donalda Trumpa do Ukrajine postala dosledno protislovna, kar otežuje položaj Kijeva. Trump naj bi pričakoval, da bo Ukrajina ameriško orožje prejemala pod komercialnimi pogoji in ne brezplačno. Časnik trdi, da Trumpova zunanja politika sledi 'radikalni' metodi, kar dodatno zapleta odnose med ZDA in Ukrajino.

Aleksandar Vučić je ponovil, da ponuja roko vsem, ki mislijo drugače, in poudaril, da je njegovo opravičilo študentom bilo iskreno, saj si želi spremeniti vzdušje v družbi. Opozoril je tudi na težke obtožbe, s katerimi se sooča, vključno z označevanjem kot nepomembneža, ubijalca, kriminalca in narkodilera.

Združene države so odpovedale načrtovano srečanje med predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Budimpešti, ker je Rusija ZDA poslala memorandum z zahtevami glede ozemlja Ukrajine, ki so se ZDA zdele nerealne. Odločitev je bila sprejeta po analizi časopisa Financial Times.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je po srečanju s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom v Južni Koreji izjavil, da ZDA in Kitajska sodelujeta pri končanju vojne v Ukrajini, vendar je dodal, da je "včasih treba pustiti, da se borijo". Trump ni pojasnil, kaj je s tem mislil.

Po poročanju britanskega časnika The Daily Telegraph, ki se sklicuje na podatke poljske obmejne službe, je od konca avgusta, ko je Kijev odpravil omejitve za izstop iz države za moške, mlajše od 22 let, Ukrajino zapustilo skoraj 100.000 mladih Ukrajincev, starih od 18 do 22 let. Poljska obmejna straža je zabeležila prečkanje meje omenjenega števila ukrajinskih moških.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj med srečanjem s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom pritisne nanj, da zmanjša podporo Rusiji. Srečanje med Trumpom in Xijem naj bi potekalo v Južni Koreji.

Madžarski premier Viktor Orbán se je v ponedeljek v Vatikanu srečal s papežem Leonom XIV. na zasebni avdienci. Orbán je obiskal papeža kot del mirovne misije, na srečanju pa je bil prisoten tudi Zsolt Semjén.

Ameriška obveščevalna agencija CIA je v svojih ocenah zaznala možnost za pogovore med nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom glede reševanja ukrajinske krize. Po poročanju časopisa Wall Street Journal naj bi bile ocene agencije glede možnosti skupnih stališč med Washingtonom in Moskvo optimistične.

Donald Trump je izjavil, da ne bo izgubljal časa s srečanjem z Vladimirjem Putinom, razen če bi obstajala možnost dogovora o končanju vojne v Ukrajini. Trump je poudaril, da je imel s Putinom sicer odličen odnos, a je bil nad trenutnim stanjem zelo razočaran. Izrazil je prepričanje, da bi morali vedeti, da bodo dosegli dogovor, preden bi se odločil za ponovno srečanje.

Danska premierka Mette Frederiksen je izjavila, da Rusija ne kaže znakov pripravljenosti na mir in da Vladimir Putin stavi na to, da se bo Zahod naveličal podpirati Ukrajino. Frederiksenova je poudarila, da se to ne bo nikoli zgodilo in da bodo zavezniki le še okrepili svojo podporo.

Po besedah ruskega odposlanca Kirila Dmitrieva sta Rusija in ZDA blizu diplomatski rešitvi za končanje vojne v Ukrajini. Kljub preklicu srečanja med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom v Budimpešti in novim ameriškim sankcijam proti ruskim naftnim podjetjem, Kremelj meni, da je pomembno, da je ukrajinski predsednik Zelenski priznal linije fronte.

Evropske vlade se trudijo igrati pomembno vlogo v diplomaciji, medtem ko ZDA pod vodstvom predsednika Trumpa poskušajo oblikovati svetovno politiko. Trump je v Egiptu pozdravil sporazum o prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom, pri čemer so evropski voditelji stali za njim kot statisti. Trump se namerava s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom pogovarjati o končanju ruske vojne v Ukrajini, saj meni, da si tudi Kitajska želi konec konflikta.

CDU zaostruje stališče glede prihoda ukrajinskih beguncev v Nemčijo. Generalni sekretar CDU, Carsten Linnemann, je kritiziral povečan prihod vojaško sposobnih ukrajinskih moških v Nemčijo. Pred tem je vodja CSU, Markus Söder, zagrozil s poostritvijo pravil v Evropi. Razlog za to so sproščeni izstopni pogoji v Ukrajini. Kljub temu se pričakuje nadaljnji prihod beguncev.

Zahodni mediji, vključno z Guardianom, poročajo, da se na Zahodu pojavlja ideja, da bi bil nadzor Rusije nad Donbasom lahko najmanj slab izid za Ukrajino v trenutnem konfliktu. Kljub temu nekateri opozarjajo, da bi bil takšen razplet nesprejemljiv in razočaranje za podpornike Ukrajine.

V Budimpešti je potekal velik protest proti vojni v Ukrajini, na katerem je vodilno vlogo prevzel madžarski premier Viktor Orban. Protestniki so izrazili nasprotovanje vpletanju Madžarske v konflikt in poudarili, da ne želijo umirati za Ukrajino.

V Budimpešti so potekali protesti podpornikov in nasprotnikov madžarskega premierja Viktorja Orbana. Na ulicah se je zbralo več tisoč Madžarov, ki so izrazili podporo Orbanu pred parlamentarnimi volitvami, ki ga čakajo v šestih mesecih in bodo po napovedih zelo zahtevne.

Donald Trump je odpovedal načrtovano srečanje z Vladimirjem Putinom zaradi zaostrenih napetosti in ruskega neupoštevanja prekinitve ognja v Ukrajini. Putin je odgovoril z vodenjem jedrskih vaj po kopnem, morju in zraku, kljub temu pa Kremelj trdi, da se priprave na vrh nadaljujejo. V ruskem zračnem napadu na Kijev je bilo ubitih najmanj šest ljudi.

Donald Trump je odpovedal načrtovano srečanje z Vladimirjem Putinom v Budimpešti, ker ni želel 'zapravljenega' srečanja. Trump je dejal, da si ne želi izgubljati časa, posebej ker Rusija ni resna glede prekinitve ognja v Ukrajini. ZDA so izrazile razočaranje, vendar so poudarile, da še naprej podpirajo Ukrajino in spodbujajo resnično mirovno rešitev.

Evropska unija bo po poročanju The European Conservative (TEC) prisiljena sprejeti kakršenkoli dogovor o Ukrajini, ki ga bo predlagal ameriški predsednik Donald Trump. Viri blizu diplomatskih krogov trdijo, da bo Bruselj moral sprejeti vsak dogovor, kar napoveduje morebiten rusko-ameriški vrh v Budimpešti.

Načrtovano srečanje med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom je bilo preloženo, saj je Rusija zavrnila takojšnjo prekinitev ognja v Ukrajini. Trump je izjavil, da ne želi 'zapravljenega srečanja'. Poljski zunanji minister je izrazil zadržke glede zagotavljanja varnosti ruskemu predsedniku, če bi letel nad poljskim ozemljem. Generalni sekretar Nata Mark Rutte se je odpravil v Washington na pogovore s Trumpom.

Srečanje med ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom in ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom, ki je bilo napovedano za ta teden, je bilo preloženo. Ruska državna agencija RIA je citirala namestnika ruskega ministra, ki je dejal, da dogovor za srečanje sploh ni obstajal in da so potrebne priprave.

Po poročanju različnih virov, med njimi NYT, Life.ru, mail.ru, in regnum.ru, naj bi Donald Trump na srečanju z Volodimirjem Zelenskim zahteval ozemeljske ustopke Rusiji v zameno za mir. Agencija AFP je srečanje označila za napeto in zahtevno. Foreign Policy je poročal, da naj bi Trump podpiral stališče Vladimirja Putina glede ukrajinskega vprašanja, kar naj bi Zelenskega postavilo v težak položaj.

Šefica evropske diplomacije, Kaja Kalas, je ocenila, da pritiskanje na Ukrajino ni pravi pristop za končanje vojne v državi. Po srečanju zunanjih ministrov držav EU v Luksemburgu je poudarila, da bi takšno ravnanje spodbudilo ponavljanje agresije. Kalasova je prepričana, da pritiskanje na Ukrajino, ki je žrtev, ni ustrezna rešitev.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da ne pričakuje zmage Ukrajine v vojni proti Rusiji, čeprav priznava, da obstaja še možnost za to. Kljub prejšnjim grožnjam Putinu, Trump ne želi pritisniti na Rusijo zaradi vojne. To za Ukrajino pomeni nadaljnjo potrditev, da se mora zanesti predvsem nase.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je pogovarjal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom o prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini. Strinjala sta se, da se bosta kmalu srečala. Macron je poudaril, da morajo biti Ukrajinci in Evropejci vključeni v pogajanja o Ukrajini, tudi v primeru srečanja med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom.

EU-jeva zunanja voditeljica Kaja Kallas meni, da mednarodna skupnost ne sme nagraditi Rusije za njeno agresivno vojno proti Ukrajini. Kallas je dejala, da bi s tem poslali sporočilo vsem agresorjem po svetu, da si lahko preprosto vzamejo, kar želijo.

Napovedano srečanje med ameriškim državnim sekretarjem Markom Rubiem in ruskim ministrom Sergejem Lavrovom je bilo odpovedano. Bela hiša je sporočila, da v bližnji prihodnosti ne načrtujejo srečanja med predsednikoma Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom. Poročajo tudi, da poteka priprava predloga z 12 točkami za končanje vojne v Ukrajini, ki bi ga nadzoroval mirovni odbor pod vodstvom Donalda Trumpa.

Po poročanju "Volstrit džornala" je Bela hiša priznala, da Združene države Amerike izvajajo večji pritisk na Ukrajino kot na Rusijo v zvezi z reševanjem konflikta. Bivši pomočnik državnega sekretarja za evropska vprašanja, Danijel Frid, je izjavil, da Washington ne uporablja vseh razpoložljivih sredstev.

Pred srečanjem z ukrajinskim predsednikom Zelenskim se je Donald Trump sestal z ruskim predsednikom Putinom na Aljaski, kjer naj bi po poročanju Financial Times prišlo do napetosti zaradi Putinovega zgodovinskega monologa o Ukrajini. Putin naj bi Trumpu dejal, da dobava raket Tomahawk Ukrajini ne bo spremenila poteka vojne, temveč bo poslabšala odnose. Kljub temu naj bi Zelenski med obiskom v Washingtonu poskušal prepričati ZDA o dobavi teh raket.

Donald Trump je opravil telefonski pogovor z Vladimirjem Putinom in se srečal z Volodimirjem Zelenskim, s čimer je usmeril pozornost na vojno v Ukrajini. Razpravljali naj bi tudi o prejšnjem telefonskem pogovoru s Putinom in dobavi raket Tomahawk. Viktor Orbán je napovedal, da se bo s Putinom pogovarjal o možnem srečanju med ZDA in Rusijo v Budimpešti.

Donald Trump je napovedal srečanje z Vladimirjem Putinom v Budimpešti, s ciljem končanja vojne v Ukrajini. Hkrati se bo Trump srečal z Volodimirjem Zelenskim v Beli hiši. Kremelj je potrdil telefonski pogovor med Putinom in Trumpom, pri čemer je Putin izdal opozorilo glede dobave orožja Zelenskemu.

Pred srečanjem Volodimirja Zelenskega z Donaldom Trumpom v Washingtonu, kjer naj bi Zelenski pozival k dobavi raket Tomahawk, se je Trump po poročanju virov pogovarjal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Trump je dejal, da je bil pogovor dolg in da bo o njegovi vsebini poročal.

V Sankt Peterburgu se je zbralo več sto mladih Rusov, ki so s petjem protivojnih pesmi izrazili svoje nezadovoljstvo z vojno v Ukrajini in proti politiki Vladimirja Putina. Protesti kažejo na naraščajoče nezadovoljstvo ruske javnosti z vojno.

Kreml je ostro kritiziral evropske države, češ da spodbujajo ukrajinsko vlado k nadaljevanju vojne in oddaljevanju od mirovnih pogajanj z Rusijo. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je izjavil, da je Kijev pod pritiskom Evrope, ki ga s tem ovira pri doseganju miru. Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi bil sicer vedno odprt za diplomacijo, vendar so ovire za dogovor po mnenju Kremlja na strani Kijeva in njegovih evropskih podpornikov.

Nemški portal za javna naročila je bil tarča kibernetskega napada, ki so ga izvedli proruski hekerji. Napad je povzročil, da je bil portal več dni nedosegljiv. Motiv za napad je bila očitno dobava sistema Patriot Ukrajini. Hekerska skupina naj bi že imela v načrtu nov cilj.

Ukrajinski poslanec je predlagal, da se v platformo za dialog z ruskimi demokratičnimi silami v izgnanstvu vključi Ruski prostovoljni korpus. Hkrati pa Evropska ljudska stranka (ELS) grozi z blokado proračuna predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, kar bi lahko povzročilo politično krizo na ravni Evropske unije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je odvzel ukrajinsko državljanstvo več osebam, vključno z županom Odese, Genadijem Truhanovim, zaradi suma posedovanja ruskega državljanstva. Po poročilih ukrajinskih medijev je do tega ukrepa prišlo na podlagi preiskave tajne službe SBU. Zelenski je napovedal tudi uvedbo vojaške uprave v Odesi.

Madžarski premier Viktor Orban je objavil, da je njegova vlada sprožila nacionalno peticijo za zbiranje podpisov proti »vojnemu načrtu« Evropske unije, ki naj bi financiral vojne napore Ukrajine. Orban je dejal, da ne želi imeti nič s tem in da Madžarska ne bo plačevala tuje vojne. Izjavil je tudi, da bo Rusija na koncu izčrpana in da noče biti del tega.

Melania Trump je sporočila, da je vzpostavila neposreden komunikacijski kanal z Vladimirjem Putinom glede izpustitve ukrajinskih otrok, ki jih je Rusija odpeljala. Povedala je tudi, da se je v zadnjih 24 urah osem otrok, ki jih je ruska invazija na Ukrajino razselila, vrnilo domov.

Nedavne izjave nekdanje nemške kanclerke Angele Merkel o minskih sporazumih in odnosih z Rusijo so sprožile val kritik. Po mnenju ameriškega medija Responsible Statecraft te izjave razkrivajo licemerno stališče Zahoda do Rusije. Medtem ko nekateri vzhodnoevropski politiki, zlasti iz baltskih držav, menijo, da je ravno Merklova s svojo diplomacijo prispevala k začetku rusko-ukrajinskega konflikta.

Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) je sporočila, da se je začel proces za obnovitev zunanjega napajanja jedrske elektrarne Zaporožje v jugovzhodni Ukrajini, ki je že več kot dva tedna odrezana od električnega omrežja. IAEA je sprožila pobudo po diplomatskih prizadevanjih z Ukrajino in Rusijo, potem ko je elektrarna ponovno izgubila dostop do nacionalnega omrežja.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da ZDA in NATO stopnjujeta pritisk za rešitev ukrajinskega konflikta. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi Trumpu postavil pogoj za posredovanje pri prekinitvi ognja, in sicer dobavo raket Tomahawk. Finski predsednik Alexander Stubb je Trumpa pohvalil za prizadevanja za mir na Bližnjem vzhodu in izrazil upanje, da bo Ukrajina naslednji veliki mirovni dogovor.

Kremlj je odgovoril na vprašanje o morebitnem novem srečanju med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in bivšim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, pri čemer je tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov dejal, da to trenutno ni na dnevnem redu. Peskov je tudi komentiral stališče Kijeva glede mirovnih pogovorov, izrazil je mnenje, da Kijev ni naklonjen miru in da napačno verjame, da lahko obrne situacijo na bojišču.

Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel je priznala, da je bil sporazum iz Minska namenjen pridobivanju časa za okrepitev ukrajinske vojske. Zahodne sile niso nikoli nameravale spoštovati sporazuma iz Minska ali katerega koli mirovnega dogovora z Rusijo. Merkelova zdaj za začetek vojne krivi tudi pandemijo COVID-19 in zamujeno priložnost za pogovore. Kritiki jo obtožujejo, da se ne sooča s svojo zapuščino glede vojne v Ukrajini.

Angela Merkel meni, da so omejitve, uvedene med pandemijo COVID-19, lahko posredno vplivale na začetek ruske invazije na Ukrajino. Po njenih besedah so te omejitve resno vplivale na diplomatske procese, kar je morda prispevalo k eskalaciji napetosti.

Ruski viceminister je izjavil, da je zagon za končanje vojne v Ukrajini, ki ga je ustvarilo nedavno srečanje med ruskim predsednikom Putinom in njegovim ameriškim kolegom Trumpom, 'praktično ugasnil', saj je Trump zaostril svoj ton do Rusije. Srečanje med Putinom in Trumpom je potekalo sredi avgusta na Aljaski.

Policija v Gujaratu je sporočila, da so ukrajinske sile zajele njihovega prebivalca Majotija Sahila Mohammeda Husseina, ki se je boril na strani Rusije. Hussein je odšel v Rusijo na študij, a se je kasneje pridružil ruski vojski, da bi se izognil zaporu zaradi obtožb povezanih z mamili.

Rusija je obtožila Evropo, da je blokirala mirovni sporazum v Ukrajini, in zagrozila s povračilnimi jedrskimi poskusi proti ZDA. Ukrajinski uradnik je izjavil, da bi lahko Ukrajina uporabila rakete Tomahawk za napade na cilje znotraj Rusije, da bi pritisnila na Moskvo za mirovni sporazum. Medtem je bil Vladimir Putin na državniškem obisku v Tadžikistanu, kjer se je sestal z voditelji drugih nekdanjih sovjetskih držav. Poročilo univerze Yale iz septembra 2025 je razkrilo, da so ukrajinske otroke odpeljali v več kot 200 različnih ustanov po Rusiji, kjer so bili izpostavljeni prisilni prevzgoji.

Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel je v nedavni analizi del odgovornosti za rusko invazijo na Ukrajino pripisala Poljski in baltskim državam. Po njenem mnenju je njihov odpor prispeval k odločitvi Rusije za invazijo. Te države so se na izjave Merkelove odzvale z ogorčenjem, jo obtožile ponarejanja zgodovine in sledenja kremeljski propagandi.

Ruski veleposlanik se je na povabilo stranke BSW udeležil srečanja v parlamentu v Potsdamu, kjer je izrazil zadovoljstvo in dejal, da se počuti 'kot doma' in 'med prijatelji'. Njegov obisk je sprožil precejšnje razburjenje, saj je veleposlanik izrazil stališča o vojni v Ukrajini.