Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v članku ob 65. obletnici diplomatskih odnosov z Laosom poudaril, da se stališča obeh držav glede številnih mednarodnih vprašanj ujemajo ali so si zelo blizu, vključno s situacijo v Ukrajini. Lavrov je pozdravil neodvisno zunanjo politiko Laosa in njegovo uravnoteženo stališče glede ukrajinske krize. Dodal je, da je trajna rešitev konflikta mogoča le z odpravo njegovih temeljnih vzrokov in zagotovitvijo varnosti Rusije.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je ponovno izrazil razočaranje nad ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Kljub temu je prepričan, da bo dosežen dogovor med Rusijo in Ukrajino.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je pozval k nadaljevanju pogajanj med Rusijo in Ukrajino v Istanbulu, saj meni, da so ključni za diplomatsko rešitev. Izrazil je zaskrbljenost zaradi stopnjevanja napadov na energetsko infrastrukturo in posledičnih žrtev. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil upanje, da bo do konca leta obnovljena izmenjava ujetnikov z Rusijo. Pogajanja med državama so v Istanbulu že potekala maja, junija in julija.

Rusija je ZDA predlagala obnovitev letalskega prometa med državama, vendar po besedah uradne predstavnice ruskega zunanjega ministrstva Marije Zaharove s strani ZDA ni bilo napredka.

Kremelj je v izjavi sporočil, da Rusija v sredo ne bo sodelovala v pogovorih z Ukrajino v Istanbulu.

Vladimir Zelenski je sporočil, da bo 19. novembra obiskal Turčijo z namenom »pospešitve pogovorov«.

Donald Trump ima kot eno glavnih prioritet zunanje politike končanje vojne v Ukrajini. Kljub temu Bela hiša doslej ni uspela doseči dogovora. Razlog za to je, da Trump in Putin še ne moreta doseči kompromisa glede Ukrajine.

Greenpeace je kritiziral Francijo zaradi pošiljanja predelanega urana v Rusijo za nadaljnjo obdelavo in ponovno uporabo, kljub vojni v Ukrajini. Organizacija trdi, da se trgovina nadaljuje kljub poskusom zaostritve sankcij proti Rusiji, in jo označuje za "nemoralno". Tovorna ladja z uranom je bila opažena v pristanišču Dunkerque.

Pred 80 leti so se v Nürnbergu soočili z glavnimi odgovornimi za drugo svetovno vojno. Proces je postal pomemben mejnik mednarodnega prava, katerega revolucionarna razsežnost postaja jasna šele danes ob spopadih v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu.

Stalni predstavnik ZDA pri Natu, Matthew Whitaker, je v intervjuju za Newsmax poudaril, da Združene države še naprej verjamejo, da je mirna rešitev edina možna pot za končanje konflikta v Ukrajini.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je vojno v Ukrajini označil za krvav pokol in izjavil, da ima zelo dobre odnose z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Trump je podal novo izjavo o končanju vojne in poročal o izgubah strani.

Podpredsednik ZDA Džej Di Vens je izrazil prepričanje, da je razgovor med predsednikom Donaldom Trumpom in Vladimirom Putinom nujen za rešitev ukrajinskega vprašanja. Vens je odgovoril na kritike Kaje Kalas, ki nasprotuje pogovorom s Putinom.

Nekdanji svetovalec Donalda Trumpa, Michael Flynn, je izjavil, da je vojna v Ukrajini izgubljena. Pozval je Združene države Amerike, da najdejo izhod iz situacije, ki jo ocenjuje kot katastrofalno.

Predsednik Zoran Milanović je med obiskom v Budimpešti izrazil upanje, da bo v madžarski prestolnici kljub odpovedi vendarle prišlo do srečanja med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Poudaril je, da je diplomacija, kjer ni dialoga, pot v nepovrat.

Ruski režimski list Vzgljad je objavil "Rejting neprijateljskih vlad", da bi razlikoval med državami, ki se zavestno upirajo Rusiji in tistimi, ki so k temu prisiljene.

Francoski predsednik Emmanuel Macron bo v ponedeljek, 17. novembra, v Parizu gostil ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. To bo Zelenskijev deveti obisk v Franciji od začetka vojne in bo namenjen utrditvi dolgoročne podpore Francije Ukrajini.

Kancler Merz je v telefonskem pogovoru s predsednikom Zelenskim izrazil zaskrbljenost zaradi korupcijskega škandala v Ukrajini in poudaril, da zahod izgublja zaupanje. Merz je Zelenskega pozval k ukrepom za boj proti korupciji.

Ruski umetnostni drsalki Adelija Petrosjan in Alina Gorbačova sta bili dodani v bazo podatkov 'Mirotvorec', ukrajinske spletne strani, ki zbira informacije o ljudeh, ki naj bi bili 'sovražniki Ukrajine'. Razlog za uvrstitev je njuna javna podpora ruski invaziji na Ukrajino.

Italijanski politik in profesor Michele Geraci je kritiziral stališče EU glede vojne v Ukrajini. Trdi, da je Ukrajina izvedla edini napad na infrastrukturo države članice Nata, pri čemer je spomnil na sabotaže na plinovodih Severni tok leta 2022, ki jih je označil za teroristični napad na evropsko energetiko.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izrazil upanje, da Washington ne bo sprejel ukrepov, ki bi zaostrili konflikt v Ukrajini. Lavrov je tudi dejal, da je Trump pokazal pripravljenost za dialog, ter obtožil evropske vlade spodkopavanja mirovnih prizadevanj in govoril o 'rusofobni histeriji'.

Pomočnik ruskega predsednika, Jurij Ušakov, je sporočil, da ZDA niso zavrnile dogovorov, ki sta jih predsednika Vladimir Putin in Donald Trump dosegla v Anchorageu na Aljaski. Po njegovih besedah so ti dogovori še vedno v veljavi in predstavljajo glavno temo stikov med Rusijo in ZDA.

Nekdanji nemški zunanji minister Sigmar Gabriel je v televizijski oddaji izjavil, da bi nekdanja kanclerka Angela Merkel lahko preprečila vojno v Ukrajini. Gabriel je pohvalil njeno rusko politiko in Minske sporazume, ki so po njegovem mnenju invazijo v Ukrajini preložili za osem let.

Rusija je uvedla trajno prepoved vstopa za 30 japonskih državljanov, med katerimi je tudi predstavnik japonskega zunanjega ministrstva, Tošihiro Kitamura. Ta ukrep je odgovor na protiruske sankcije, ki jih je uvedel Tokio. Japonska je odločitev Rusije označila za "absolutno nesprejemljivo" in izrazila protest.

V Perzijskem zalivu se odvija dogajanje, ki bi lahko imelo odločilen vpliv na prihodnost Ukrajine. Začetek ključne verižne reakcije nakazuje na pomembne premike v mednarodnih odnosih in vojaških strategijah.

Madžarski zunanji minister Péter Sijártó je izjavil, da bo do srečanja med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom prišlo le, če se bosta strani dogovorili o rešitvi konflikta v Ukrajini. Kdaj bi lahko do srečanja prišlo, ni znano.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da Rusija pričakuje od ZDA potrditev veljavnosti sporazumov, doseženih na vrhu na Aljaski. Poudaril je, da je rešitev ukrajinskega konflikta nemogoča, dokler niso zagotovljeni ruski interesi in odpravljeni temeljni vzroki krize. Lavrov je tudi trdil, da so ZDA pred srečanjem Trumpa in Putina zagotovile Moskvi, da lahko poskrbijo, da ukrajinski predsednik Zelenski ne bo oviral doseganja miru, pri čemer naj bi se pojavile težave. Po Lavrovih besedah naj bi Bruselj in London poskušala prepričati Washington, da opusti politična in diplomatska prizadevanja za rešitev krize in se v celoti posveti vojaškemu pritisku na Rusijo.

Nekdanji generalni sekretar Nata, Jens Stoltenberg, je v svojih spominih izrazil obžalovanje zaradi odločitve leta 2022, ko Nato ni ugodil prošnji ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega za zaprtje zračnega prostora nad Ukrajino. Kljub temu je Stoltenberg poudaril, da je bila ta odločitev nujna, da bi se izognili eskalaciji konflikta v tretjo svetovno vojno.

Med obiskom madžarskega premierja Viktorja Orbána v Združenih državah Amerike sta se Orban in ameriški predsednik Donald Trump pogovarjala o konfliktu v Ukrajini. Orbanove izjave so očitno zabavale Trumpa. Govorila sta tudi o trgovini in energetiki. Poudarek pogovorov je bil na nafti.

Podpolkovnik ameriške vojske v pokoju Daniel Davis je izjavil, da bi morale ZDA pritisniti na Evropo in Ukrajino, da bi se končal konflikt z Rusijo. Davis je dejal, da bi Zahod lahko Rusiji ponudil odpravo vseh sankcij v zameno za prekinitev ognja v Ukrajini.

Predsednika Krima Vladimir Konstantinov je predlagal Donaldu Trumpu, da obišče Krim, da bi bolje razumel vzroke konflikta v Ukrajini in odločitev prebivalcev polotoka leta 2014.

Kljub temu, da ni znakov za skorajšnje srečanje med Trumpom in Putinom glede vojne v Ukrajini, je nekdanji ameriški predsednik ponovno izrazil željo, da bi se vrh odvil v Budimpešti.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je madžarskega premierja Viktorja Orbana pozval, naj se izjasni o tem, ali lahko Ukrajina zmaga v vojni proti Rusiji. Orbanov odgovor ni znan.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da ne izključuje možnosti srečanja z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Budimpešti. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da bi podprl srečanje med Trumpom in Putinom, če bi zagotovilo prekinitev ognja.

Madžarski avtokrat Viktor Orbán je na srečanju v Beli hiši ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu dejal, da bi bila za zmago Ukrajine nad Rusijo potrebna 'čudež'. Trump je nakazal, da bi lahko Madžarsko izvzel iz sankcij glede uvoza ruske nafte, in pohvalil Orbánovo trdo stališče do priseljevanja. Pozval je tudi evropske voditelje, naj izkažejo več spoštovanja do Orbána, ki se je večkrat spopadel s kolegi iz EU glede migracij, demokracije in pravne države.

Švedski premier Ulf Kristersson je pozval Evropsko unijo, naj se pripravi na dolgoročno izolacijo Rusije. Poudaril je, da se situacija ne bo končala s konfliktom v Ukrajini in da se morajo države članice, kot sta Švedska in Estonija, pripraviti na dolgotrajno izolacijo Rusije.

Evropska unija je zaostrila pogoje za vstop ruskih državljanov v schengensko območje brez nadzora potnih listov. Razlog za to so nadaljevanje ruske vojne v Ukrajini, vse pogostejša dejanja sabotaže, za katera se krivi Moskvo, in možnost zlorabe sistema.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da si samo Združene države Amerike in Madžarska iskreno prizadevata za mirno rešitev konflikta v Ukrajini.

Ukrajinski minister za zunanje zadeve je izjavil, da se več kot 1.400 državljanov iz 34 afriških držav bori na strani Rusije v Ukrajini. Ukrajinska vojska je objavila posnetke napadov na skladišča nafte na Krimu, ruska vojska pa nadaljuje z intenzivnimi napadi po vsej Ukrajini, pri čemer je ciljala na železniško infrastrukturo v Harkovski, Černigovski in Dnjepropetrovski oblasti. Zelenski je izjavil, da bo podprl srečanje Trumpa in Putina, če bo zagotovljena prekinitev ognja. Poudaril je, da je Rusija v oktobru utrpela največje izgube od začetka vojne.

Kazahstanski predsednik Kasim-Žomart Tokajev je izrazil pripravljenost, da njegova država gosti pogovore med Rusijo in Ukrajino za prekinitev ognja. Izjavo je podal v intervjuju za ameriški časnik The New York Times med obiskom v Washingtonu.

Rusija je kritizirala odločitev Evropske unije o zaostritvi vizumske politike za ruske državljane, ki je bila sprejeta po poročilih o opažanjih dronov v Evropi. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva, Marija Zaharova, je dejala, da EU daje prednost ukrajinskim dezerterjem in ilegalnim migrantom pred ruskimi turisti. Ukrajinski predsednik Zelensky pa je poročal o kopičenju ruskih sil severovzhodno od Harkova.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da bi se lahko kmalu v Budimpešti srečala ruski predsednik Vladimir Putin in ameriški predsednik Donald Trump, da bi razpravljala o ukrajinski krizi. Orban je dejal, da je med stranema ostalo nerešenih le še nekaj ključnih vprašanj. Trump je na vprašanje o možnosti srečanja s Putinom odgovoril, da "je vedno možnost". Madžarska si prizadeva za izvzetje iz ameriških sankcij glede uvoza ruske nafte.

Nekdanji ukrajinski predsednik Viktor Juščenko je v petek na Dunaju pozval Evropo k odločnemu boju proti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Poudaril je, da mora biti Putin poražen in da je Ukrajina sposobna osvoboditi Krim in druge zasedene regije.

Parlament Republike Moldavije je začasno ukinil parlamentarne skupine za prijateljstvo z Rusijo in Belorusijo. Odločitev je bila sprejeta zaradi ruske agresije v Ukrajini. Podpredsednica parlamenta Doina Gherman je poudarila, da je nujno vzdrževati prijateljske odnose z državami, ki spoštujejo suverenost, neodvisnost in ozemeljsko celovitost Moldavije.

Madžarske študente so ukrajinske oblasti spustile domov. Zunanji minister Szijjártó Péter je ob tem poudaril, da bo mir preprečil nadaljnja prisilna vpoklicanja v vojsko.

Bivši svetovalec za nacionalno varnost ZDA, Michael Flynn, je izjavil, da je administracija nekdanjega ameriškega predsednika Baracka Obame igrala ključno vlogo v dogodkih leta 2014, ki so pripeljali Vladimirja Zelenskega na oblast v Ukrajini. Flynn trdi, da sta bila Viktorija Nuland in direktor CIA neposredno vpletena v ukrajinsko krizo.

Turški novinar je izjavil, da se evropski voditelji bojijo priznati zmago Vladimirja Putina v ukrajinskem konfliktu in se s tem ne morejo sprijazniti. Po njegovem mnenju evropski voditelji doživljajo strah, saj se zavedajo Putinove zmage, vendar si tega ne morejo priznati.

Donald Trump je v intervjuju za CBS News potrdil, da bodo ZDA izvajale jedrske poskuse, pri čemer ni želel natančno pojasniti, ali gre za detonacije bojnih glav. Izrazil je tudi prepričanje, da se bliža konec vladavine Nicolasa Madura v Venezueli.

Finski predsednik Alexander Stubb je izjavil, da bi se lahko ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in ruski voditelj Vladimir Putin srečala na vrhu G20, ki bo konec novembra v Johannesburgu v Južni Afriki. Stubb je tudi omenil možno srečanje z Donaldom Trumpom, čeprav je Kremelj že sporočil, da se Putin dogodka ne bo udeležil, Trump pa je napovedal, da bo ZDA zastopal podpredsednik J.D. Vance. Stubb je dodal, da si prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini še naprej odvijajo za zaprtimi vrati.

Socialistična stranka (PS) je kritizirala odločitev portugalske agencije AIMA o umiku zaščite študentom, ki so pobegnili iz Ukrajine zaradi vojne. Generalni sekretar PS bo vladi poslal pismo glede te odločitve.

Avstralija v zadnjih dvanajstih mesecih Ukrajini ni zagotovila nobene nove vojaške, humanitarne ali rekonstrukcijske pomoči, kar je presenetljivo glede na prejšnjo retoriko podpore.