Avstralski premier Anthony Albanese je julija 2022 obiskal Ukrajino, ki jo je prizadela vojna, da bi podprl njen boj proti Rusiji. Obisk se je zgodil po nekaj dneh negotovosti glede potovanja.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je izrazil upanje, da bodo v Istanbulu potekala neposredna pogajanja med Moskvo in Kijevom o rešitvi ukrajinskega konflikta.

Kremelj je potrdil, da bo posebni odposlanec Donalda Trumpa, Steve Witkoff, v začetku decembra obiskal Moskvo. Med obiskom naj bi Witkoff Kremelju sporočil, da lahko Rusija obdrži celotno regijo Doneck v vzhodni Ukrajini. Obstaja tudi možnost, da se mu bo pridružil Jared Kushner.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da je Evropa zamudila priložnost za prispevek k rešitvi konflikta v Ukrajini in da ni izpolnila pričakovanj v zvezi z mirovnimi pogajanji. Ob tem je izrazil pričakovanja do ZDA.

Nizozemci, ki živijo v Ukrajini, so v odprtem pismu izrazili nasprotovanje pritisku na Ukrajino, da bi odstopila ozemlje Rusiji ali oslabila obrambo. Pozivajo k pritisku na Rusijo, da ustavi napade, in ne na Ukrajino.

Rusija je obtožila Evropo, da je odgovorna za uhajanje informacij o telefonskem pogovoru med Stevom Witkoffom in Jurijem Ušakovom, ki je bil povezan s pogajanji med ZDA in Rusijo o končanju vojne v Ukrajini. Ursula von der Leyen pa je opozorila, da bi normalizacija spreminjanja meja lahko odprla vrata za nove vojne.

Kremlj je potrdil, da ostaja odprt za mirovna pogajanja glede Ukrajine. Tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je ponovil, da Moskva še vedno čaka na posodobljen ameriški načrt za rešitev konflikta v Ukrajini, ki je bil skrajšan. Posebni odposlanec ZDA se je v Abu Dhabiju sestal z ruskimi uradniki, srečanja pa naj bi se udeležili tudi Ukrajinci. Evropski protipredlog je Kremelj zavrnil kot "nekonstruktiven".

Ruska zunanja obveščevalna služba (SVR) je opozorila, da Velika Britanija pripravlja načrt za diskreditacijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa in s tem spodkopavanje njegovih prizadevanj za mirno rešitev konflikta v Ukrajini. SVR trdi, da je London besen zaradi mirovniških aktivnosti ZDA, saj naj bi te ovirale britanski zaslužek na račun konflikta v Ukrajini.

Bela hiša je sporočila, da je ameriški predsednik Donald Trump optimističen glede možnosti dogovora o končanju vojne v Ukrajini po pogovorih v Ženevi. Trump naj bi izvajal pritisk za dosego hitrega dogovora, čeprav obstajajo še nerešena vprašanja.

Južnoafriška policija preiskuje obtožbe, da je Duduzile Zuma-Sambudla, hči nekdanjega predsednika Jacoba Zuma, prevarala 17 moških in jih zvabila v vojno v Ukrajini. Moški naj bi bili rekrutirani pod pretvezo, da bodo služili kot telesni stražarji njenega očeta v stranki uMkhonto weSizwe (MK). Zuma-Sambudla je obtožena, da je moške zvabila v boj v Ukrajini brez njihove privolitve, zdaj pa naj bi bili ujeti v Rusiji.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da se je po telefonu pogovarjal s kitajskim predsednikom Sijem Jinpingom o vprašanjih, povezanih z Rusijo in Ukrajino. Trump je pogovor označil za "zelo dober".

Ugotovljeno je bilo, da je Kiril Dmitrijev, vodja ruskega državnega premoženjskega sklada, ključni akter pri pripravi novega predloga za končanje vojne v Ukrajini. Čeprav ni poklicni diplomat, je Dmitrijev postal pomemben pri oblikovanju mirovnega načrta.

Predsednik ukrajinske Vrhovne Rade, Ruslan Stefančuk, je izjavil, da je vrnitev Krima v sestavo Ukrajine pogoj za končanje konflikta. Izjavo je podal med skupno tiskovno konferenco s švedskim kolegom Andreasom Norlenom. Stefančuk je dodal, da so predstavniki Evropske unije na vrhu izrazili podporo ozemeljski celovitosti, neodvisnosti in suverenosti Ukrajine. Krim se je Rusiji priključil marca 2014 po referendumu.

Žozep Borrell je izjavil, da Združenih držav Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa ne moremo več šteti za zaveznice Evropske unije. Poudaril je, da bi morala Evropa priznati to spremembo v političnem usmeritvi ZDA. Izjavo je objavil v ponedeljek, 24. novembra 2025, na družbenem omrežju X.

ZDA in Ukrajina sta po intenzivnih srečanjih v Ženevi precej spremenili sporni načrt s 28 točkami za končanje vojne. Prvotni načrt, ki je bil predstavljen ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu v Kijevu, je predvideval velike koncesije Moskvi. ZDA in Ukrajina sta zdaj pripravili nov mirovni sporazum z 19 točkami, najbolj občutljive politične elemente pa sta prepustili v odločitev predsednikoma držav.

Nemški kancler Friedrich Merz je izjavil, da mirovni načrt za Ukrajino nima možnosti za uspeh brez sodelovanja Rusije. Ocenil je, da diplomatski preboj ta teden ni verjeten, kljub napredku v pogovorih v Ženevi. Merz je poudaril, da se mora Rusija vrniti za pogajalsko mizo, da bi mirovni načrt lahko uspel.

Britanska publikacija Unherd ocenjuje, da je mirovni načrt za Ukrajino, ki ga je predlagala vrsta evropskih držav, že v izhodišču obsojen na neuspeh. Analiza dokumenta naj bi pokazala, da nima realnih možnosti za uspeh.

Kremelj je zavrnil evropski protipredlog ameriškemu mirovnemu načrtu za Ukrajino, označujoč ga za nekonstruktivnega in neprimernega. Analiza kaže, da Evropa in Ukrajina s pomočjo ZDA nasprotujeta ultimatumu Trump-Kremelj glede kapitulacije Kijeva.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu ponudil posredovanje v pogajanjih med Ukrajino in Rusijo, da bi dosegel trajen mir. Putin je izjavil, da bi ameriški predlog lahko bil osnova za mirovni dogovor z Ukrajino.

Kremlj je zavrnil evropske spremembe ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino kot nesprejemljive in nekonstruktivne. Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi v telefonskem pogovoru s turškim premierjem Recepom Tayyipom Erdoganom izrazil, da je prva različica ameriškega načrta dobra osnova za pogovore, medtem ko so evropske pobude naletele na zavrnitev.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je izrazil upanje, da se bo »navlaka v Ukrajini« kmalu končala, da bi se Moskva in Minsk lahko posvetila notranjim zadevam. Njegova izjava nakazuje na pričakovanje skorajšnjega zaključka konflikta v Ukrajini.

Načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za mir v Ukrajini v bistvu pomeni kapitulacijo Kijeva, ogroža obstoj države in njeno gospodarsko suverenost ter popolnoma ignorira Evropo in NATO, poroča berlinski portal table.media.

Po kritikah Donalda Trumpa na račun Ukrajine glede hvaležnosti in sprejemanja mirovnega načrta so se ukrajinski, ameriški in evropski uradniki sestali v Ženevi, da bi razpravljali o osnutku ameriškega načrta za končanje vojne v Ukrajini. Trump je poudaril, da načrt ni dokončen predlog za Kijev. ZDA in Ukrajina sta se dogovorili, da bosta nadaljevali z delom na izboljšanem mirovnem načrtu, potem ko so zavezniki izrazili zaskrbljenost glede prvotnega predloga, ki naj bi bil preveč naklonjen Moskvi. Medtem pa je Rusija izvedla smrtonosni napad na Ukrajino.

Predlogi Donalda Trumpa glede Ukrajine so bili ostro kritizirani, saj naj bi Putinu prinesli preveč koristi in predstavljali nagrado za začeto vojno. Kratek rok za pripravo načrta je bil označen kot sramoten. Trump je bil tudi kritičen zaradi pomanjkljivega poznavanja zgodovine Ukrajine.

Ruska stevardesa je bila obsojena na sedem let zapora zaradi širjenja lažnih informacij o ruskih oboroženih silah. Obsodba je sledila njeni izjavi, da bo 'povabila na čaj' ukrajinsko vojsko, če ta pride v Moskvo.

Ukrajinski predsednik Zelenski naj bi s Trumpom razpravljal o vprašanjih glede vstopa v NATO in priznanja ruske okupacije ukrajinskih ozemelj. Finski predsednik Alexander Stubb je poudaril, da je prisotnost Donalda Trumpa ključna v mirovnem procesu za Ukrajino, saj se Rusija morda ne bo strinjala s sporazumom brez njegove vključenosti. Trump obljublja, da bo končal vojno v Ukrajini, vendar o načinu za dosego tega cilja obstaja veliko nestrinjanja, tudi znotraj Republikanske stranke.

Pomočnik ruskega predsednika je izjavil, da so evropski protinavrh k ameriškemu mirovnemu načrtu za Ukrajino nekonstruktivni in za Rusijo ne bodo delovali. Zelenski je izjavil, da je glavna ovira za mirovni sporazum, ki ga spodbujajo ZDA, ta, da Putin želi pravno priznanje ozemlja, ki ga je ukradel. Putin je o ameriškem mirovnem načrtu govoril tudi s turškim predsednikom Erdoğanom.

Ukrajinski sumo borec Aonishiki je osvojil turnir na otoku Kyushu in postal prvi Ukrajinec, ki je zmagal na profesionalnem sumo turnirju na Japonskem. Aonishiki, ki se je na Japonsko preselil leta 2022, da bi pobegnil pred vojno v Ukrajini, je s tem dosegel izjemen uspeh.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izjavil, da je mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa dobra osnova za delo, vendar ga je treba ponovno preučiti. Izjava je bila objavljena s strani Reutersa.

Nemški kancler Friedrich Mertz je na vrhu G20 v Johannesburgu izjavil, da bi se ukrajinski konflikt lahko končal s sodelovanjem Evropske unije, vendar je do zadovoljivega izida za vse strani še dolga pot.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je zanikal obtožbe, da je ameriški mirovni načrt s 28 točkami za Ukrajino seznam ruskih želja in da ZDA od Volodimirja Zelenskega zahtevajo sprejetje tega načrta. Hkrati so v Ženevi potekale intenzivne razprave med visokimi predstavniki ZDA, Ukrajine, Velike Britanije, Francije in Nemčije o ameriškem mirovnem načrtu.

Srbski režiser Emir Kusturica je konflikt v Ukrajini označil za duhovni boj, sveto vojno za resnico in pravoslavje. Na festivalu »RT.Dok: Čas naših junakov« je dejal, da se Rusija v Ukrajini bori za vero, resnico in pravoslavje, ter spomnil na podobne izkušnje Srbov v 90. letih. Poudaril je, da je to vojna kultur, kjer pravoslavna kultura združuje Rusijo in Srbijo.

Nemški kancler Fridrih Merc je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom poudaril, da mora biti Evropa del vsakega mirovnega procesa za Ukrajino. Merc je izjavil, da vojn ne morejo končati velike sile preko glav prizadetih držav in da je za konec vojne potrebno soglasje Ukrajine in Evrope. Opozoril je, da bi imel morebitni poraz in razpad Ukrajine vpliv na evropsko politiko.

Ameriški uradniki so zaveznikom v Natu sporočili, da bodo v prihodnjih dneh izvajali pritisk na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, da sprejme mirovni sporazum z Rusijo. V nasprotnem primeru naj bi Ukrajino čakal še slabši dogovor.

V Ženevi so potekali pogovori med ukrajinskimi, ameriškimi in evropskimi uradniki o Trumpovem mirovnem načrtu za Ukrajino. Trump je dejal, da je odprt za pogajanja, kar je v Kijevu sprožilo strah pred prisilno kapitulacijo. V Ženevo je prispelo vladno letalo ZDA, na katerem je bil ameriški državni sekretar Marco Rubio. Trumpov odposlanec si želi čimprejšnji zaključek ukrajinske krize. ZDA naj bi Ukrajino postavile pred usodno dejstvo.

Na vrhu G20 v Johannesburgu so voditelji pozvali k pravičnemu in trajnemu miru v Ukrajini, Sudanu, Demokratični republiki Kongo in na zasedenih palestinskih ozemljih. António Costa pa je napovedal srečanje v Luandi z evropskimi voditelji, kjer bodo razpravljali o mirovnem načrtu za Ukrajino.

Estonska zunanja ministrica Kaja Kallas je izjavila, da Rusija nima pravice pričakovati nobenih popuščanj s strani Ukrajine. Po njenih besedah so vsa pričakovanja o ruskih koncesijah neupravičena in ne bi smela biti predmet pogajanj. Kallasova zagovarja ostro stališče do Moskve in vztraja pri tem, da kompromis glede ozemeljske celovitosti Ukrajine ni mogoč.

Donald Trump je izjavil, da se bo moral Volodimir Zelenski v primeru zavrnitve miru boriti do raztrganja svojega "majhnega srca". Pozval ga je, naj sprejme mirovni načrt ZDA ali pa naj se bori do konca.

Aleksander Lukašenko je pomilostil 31 ukrajinskih državljanov in dva katoliška duhovnika. Odločitev je bila sprejeta na podlagi dogovorov med beloruskim in ameriškim predsednikom, Donaldom Trumpom.

Posebni predstavnik ruskega predsednika, Kiril Dmitrijev, je izjavil, da naj bi načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa rešil Ukrajino pred še večjimi ozemeljskimi izgubami in smrtmi. Dmitrijev je to zapisal na družbenem omrežju X.

Donald Trump je ponovil, da ameriški mirovni načrt za Ukrajino ni dokončen predlog in poudaril, da si ZDA prizadevajo za mir na kakršen koli način. Opozoril je, da bo imela Ukrajina težave, če bo zavrnila njegov predlog. Evropski voditelji naj bi prihodnji teden odpotovali v Washington na pogovore o načrtu. Bolgarija je pozdravila prizadevanja ZDA in Trumpa za prekinitev ognja in vzpostavitev trajnega miru v Ukrajini.

Namestnik slovaškega ministra za obrambo Igor Melicher je v televizijski razpravi izjavil, da bi bilo za Slovaško najboljše, če bi Ukrajina prišla pod popoln vpliv Rusije. Njegova izjava je sprožila kritike opozicije. Ukrajina se od februarja 2022 brani pred rusko agresijo.

Ruski veleposlanik pri ZN, Vasilij Nebenzja, je na zasedanju Varnostnega sveta ZN izjavil, da je ukrajinski režim v Kijevu navadna koruptivna združba, ki izkorišča vojno za lastno bogatenje s pomočjo denarja zahodnih držav. Ob tem je opozoril na korupcijski škandal, v katerega so vpleteni najvišji ukrajinski uradniki.

Rusko zunanje ministrstvo je izjavilo, da bi se lahko konflikt v Ukrajini končal v treh mesecih, če bi Zahod to želel.

Posebni odposlanec predsednika Trumpa za Ukrajino, Keith Kellogg, je sporočil Beli hiši, da bo januarja zapustil svoj položaj. Ta poteza prihaja, ko Bela hiša pripravlja nov mirovni načrt, katerega cilj je končati rusko vojno v Ukrajini, ki jo večinoma usklajujeta Trumpov odposlanec Steve Witkoff in Kirill Dmitriev, svetovalec ruskega predsednika Vladimirja Putina. Načrt predvideva velike koncesije Kijeva, vključno z odstopom ozemlja Rusiji in opustitvijo določenega orožja.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump naj bi pripravljal mirovni načrt za Ukrajino, ki bi med drugim vključeval odpravo sankcij proti Rusiji in ponovno vključitev države v skupino G7. Načrt naj bi temeljil na prepuščanju ozemelj Rusiji. Ukrajina naj bi morala prepustiti Krim in Donbas Rusiji.

Kabinet ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega je sporočil, da so od ZDA prejeli načrt za končanje vojne z Rusijo in izrazil pripravljenost za konstruktivno sodelovanje z Washingtonom. Zelenski je po srečanju z visokim ameriškim uradnikom, ki mu je predstavil načrt, dejal, da išče dostojanstveno mirovno rešitev.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi si prizadeval za uspeh mirovnega načrta ZDA in Rusije, ki od Ukrajine zahteva velike koncesije. Čeprav Zelenski načrta ni takoj zavrnil, podrobnosti o naravi koncesij niso bile razkrite.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi od ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega zahteval takojšnjo sprejem ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino, ki naj bi bil za Zelenskega ponižujoč. Ameriška administracija naj bi delala v "agresivnem" načinu, da bi dosegli dogovor.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v članku ob 65. obletnici diplomatskih odnosov z Laosom poudaril, da se stališča obeh držav glede številnih mednarodnih vprašanj ujemajo ali so si zelo blizu, vključno s situacijo v Ukrajini. Lavrov je pozdravil neodvisno zunanjo politiko Laosa in njegovo uravnoteženo stališče glede ukrajinske krize. Dodal je, da je trajna rešitev konflikta mogoča le z odpravo njegovih temeljnih vzrokov in zagotovitvijo varnosti Rusije.