Rusko ministrstvo za obrambo je objavilo videoposnetek, ki po njihovih trditvah prikazuje prestrezanje ukrajinskega brezpilotnega letalnika v bližini rezidence predsednika Vladimirja Putina v Valdaju v Novgorodski oblasti. Po navedbah Moskve so njihove obrambne sile nevtralizirale dron približno 360 kilometrov severno od ruske prestolnice. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti in prizadevanj za dosego mirovnega dogovora v Ukrajini. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je pred tem Ukrajino obtožil, da je v noči na 29. december 2025 izvedla obsežen napad z 91 droni, katerih tarča naj bi bila prav omenjena državna rezidenca. Ukrajinska stran je vpletenost v dogodek kategorično zanikala, predsednik Volodimir Zelenski pa je poudaril, da za ruske trditve ni nobenih dokazov. Zahodni zavezniki, vključno z ZDA, so prav tako izrazili dvome o pristnosti ruskih obtožb, medtem ko sta Kitajska in Indija pozvali k deeskalaciji razmer.

Ruske oblasti so objavile videoposnetek, ki po njihovih trditvah prikazuje napad ukrajinskih brezpilotnih letalnikov na rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Ministrstvo za obrambo Ruske federacije je domnevni udar označilo za načrtovano in stopnjevano operacijo, v kateri naj bi bilo v moskovski regiji poškodovanih več ljudi, ena oseba pa je bila ranjena. Po navedbah ruskih virov so bili napadi usmerjeni neposredno na državno rezidenco, kar Moskva interpretira kot dejanje državnega terorizma. Uradni Kijev je vse obtožbe o vpletenosti kategorično zavrnil in jih označil za laž. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je poudaril, da Ukrajina ne izvaja napadov na rusko politično vodstvo, temveč se osredotoča na obrambo lastnega ozemlja. Dogodek je povzročil dodatno zaostritev retorike, saj je ruski zunanji minister Sergej Lavrov že napovedal spremembo ruskih pogajalskih izhodišč v morebitnih mirovnih pogovorih kot neposreden odgovor na incident. Stopnjevanje napetosti med državama se tako nadaljuje v luči medsebojnih obtožb o napadih na kritično infrastrukturo in vodilne predstavnike držav.

Ukrajinski predstavniki so na tajnih pogajanjih z delegacijo Združenih držav Amerike, ki so potekala 11. marca v Rijadu, prvič izrazili pripravljenost na ozemeljske koncesije v zameno za mir. Po poročanju ameriškega časnika The New York Times, ki se sklicuje na neimenovane vire, je ukrajinska stran dopustila možnost odpovedi približno 20 odstotkom svojega ozemlja, da bi dosegli končanje oboroženega spopada z Rusijo. Ta premik v pogajalskem stališču Kijeva predstavlja pomemben odklon od dosedanje uradne politike popolne ozemeljske celovitosti. Čeprav so pogovori potekali v savdski prestolnici, so bili ključni sogovorniki ameriški uradniki, kar kaže na intenzivno usklajevanje med Ukrajino in njeno glavno zaveznico glede prihodnjih mirovnih pogojev. Informacije o pripravljenosti na ozemeljske odstopke do zdaj niso bile uradno potrjene s strani ukrajinskega ali ameriškega političnega vrha.

Vladimir Putin je v novoletnem nagovoru ponovil prepričanje, da bo Rusija zmagala v Ukrajini. Ukrajinski in evropski uradniki so zavrnili trditve Moskve, da je Ukrajina z dronom ciljala Putinovo rezidenco. Ruska zračna obramba je sestrelila pet ukrajinskih dronov, ki so bili namenjeni v Moskvo. Ukrajinski poveljnik pehote je dejal, da si Kremelj prizadeva do novega leta razglasiti popoln nadzor nad Pokrovskom v regiji Doneck.

Ruske oblasti so uradno obtožile Ukrajino za domnevni napad z brezpilotnimi letalniki na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v Valdaju, približno 400 kilometrov severozahodno od Moskve. Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek, ki prikazuje ostanke drona in vojaka na območju, vendar neodvisnih dokazov o samem napadu ali škodi na posestvu ni. Moskva trdi, da je bilo v operaciji uporabljenih 91 dronov dolgega dosega, kar je povzročilo napoved zaostritve ruskih izhodišč v mirovnih pogajanjih. Kijev je navedbe o napadu odločno zavrnil in jih označil za laž. Ukrajinske oblasti menijo, da Kremelj s takšnimi obtožbami išče izgovor za intenzivnejše napade na ukrajinsko ozemlje in za spodkopavanje mirovnega procesa, ki poteka pod okriljem Združenih držav Amerike. Tudi Evropska unija je ruske obtožbe označila za neutemeljene, medtem ko je ruski predsednik Putin dogodek omenil v svojem nagovoru državljanom ob koncu leta. Dogajanje se odvija v času povečanih napetosti glede prihodnosti mirovnih pogovorov, pri čemer ruska stran incident izkorišča za utemeljevanje ostrejših pogojev. Analitiki opozarjajo, da bi lahko šlo za provokacijo z namenom upravičevanja nadaljnje eskalacije spopadov na fronti.

Ruski droni so v nočnem napadu bombardirali stanovanjske zgradbe in električno omrežje v Odesi v Ukrajini. Ranjeni so bili tudi otroci, vključno z malčkom.

Ministrstvo za zunanje zadeve Venezuele je napad z droni na rusko rezidenco označilo za teroristično dejanje in grožnjo mednarodni varnosti.

Ruske sile so v nočnem napadu z brezpilotnimi letalniki na ukrajinsko regijo Odesa zadele stanovanjske stavbe in gospodarsko infrastrukturo. Po navedbah lokalnih oblasti so bili v napadu ranjeni štirje civilisti, med katerimi so trije otroci. Odesa, ki predstavlja ključno pristanišče ob Črnem morju, ostaja pogosta tarča ruskih zračnih operacij, ki so v skoraj štirih letih vojne večkrat ohromile energetsko in transportno omrežje mesta. Napad odraža nadaljevanje strategije stopnjevanja zračnih pritiskov na ukrajinska urbana središča. Regionalne oblasti so sporočile, da je bila v napadih povzročena precejšnja gmotna škoda na civilnih objektih, reševalne ekipe pa so bile na terenu nemudoma po dogodku. Incident potrjuje vztrajno nevarnost za civilno prebivalstvo v regijah, ki so oddaljene od neposredne frontne linije, a so strateško pomembne zaradi izvoznih poti.

V ukrajinski prestolnici Kijev so v noči na 31. december 2025 odjeknile močne eksplozije, ko je bila po celotni regiji razglašena zračna nevarnost. Po podatkih spletnega zemljevida ukrajinskega ministrstva za digitalno preobrazbo so se sirene v prestolnici sprožile okoli 2.21 po moskovskem času, nevarnost pa je bila razglašena tudi v kijevski, černigovski, sumski in poltavski regiji. Ukrajinski mediji poročajo o delovanju zračne obrambe in napadih na ključno infrastrukturo, čeprav uradnih podatkov o žrtvah ali materialni škodi v prvem poročilu še ni bilo na voljo. Napad se je zgodil v času povečanih napetosti in ponavljajočih se zračnih operacij nad ukrajinskimi mesti. Po določenem času so se sirene v večjem delu države polegle, vendar razmere ostajajo napete. Gre za nadaljevanje strateških zračnih napadov, ki se vrstijo v zadnjih tednih in so namenjeni predvsem slabljenju ukrajinske energetske in vojaške infrastrukture pred novoletnimi prazniki.

Moskovski župan Sergej Sobjanin je sporočil, da je ruska protiletalska obramba na silvestrovo sestrelila pet ukrajinskih dronov, ki so bili namenjeni proti Moskvi. Predsednik Putin je v novoletnem nagovoru ponovil prepričanje v rusko zmago v Ukrajini in izrazil zaupanje v svoje vojake.

V ruskem mestu Tuapse v Krasnodarski regiji sta bila v napadu ukrajinskih brezpilotnih letalnikov ranjena dva človeka, ki so ju prepeljali v bolnišnico. Po navedbah operativnega štaba Krasnodarskega kraja so letalniki povzročili požar v tamkajšnji rafineriji nafte (NFP) in na enem izmed pristaniških pomolov. Ogenj v rafineriji je zajel približno 300 kvadratnih metrov površine, preden so ga gasilci pogasili. Napad je povzročil tudi materialno škodo na civilni infrastrukturi, saj je bilo razbito ovetje na petih stanovanjskih objektih, poškodovana pa je bila tudi plinska cev v stanovanjskem naselju. Ruska zračna obramba je nad regijo po uradnih navedbah v večernem času uničila skupno 27 brezpilotnih letalnikov. Lokalni organi so napovedali pomoč prebivalcem pri sanaciji škode na njihovih domovih.

John Mearsheimer, ugledni profesor s čikaške univerze, je v oddaji Going Underground izrazil prepričanje, da Ukrajina kot država ne bo preživela leta 2026. Svojo oceno utemeljuje z navedbami, da so zahodne države dejansko prenehale podpirati kijevski režim v zadostni meri, kar po njegovem mnenju vodi v neizbežen poraz. Mearsheimer, ki je znan po svojem realističnem pogledu na mednarodne odnose, trdi, da trenutna dinamika pomoči ne zadošča za dolgoročno ohranitev ukrajinske suverenosti. Analitik izpostavlja, da pomanjkanje stalne in obsežne vojaške ter finančne podpore s strani Zahoda postavlja Ukrajino v nevzdržen položaj proti ruskim silam. Po njegovih besedah so znaki utrujenosti med zaveznicami Kijeva vse bolj očitni, kar bo v prihodnjih dveh letih povzročilo kritično točko, ki je država ne bo zmogla preseči. Njegove izjave so sprožile številne razprave o prihodnosti evropske varnostne arhitekture in vlogi zveze NATO v konfliktu.

Hitrost pogajanj za končanje vojne v Ukrajini se stopnjuje, saj diplomati in svetovni voditelji načrtujejo nov vrh o miru, ki naj bi se odvil v začetku prihodnjega leta. Glavni cilj srečanja je oblikovanje konkretnega okvira za prekinitev sovražnosti in določitev pogojev za trajen mir v regiji. Po navedbah diplomatov naj bi se intenzivnost diplomatskih prizadevanj povečala zaradi vse večjega pritiska mednarodne skupnosti in potrebe po stabilizaciji razmer v vzhodni Evropi. Priprave na srečanje potekajo v času, ko obe strani preučujeta možnosti za diplomatski preboj, čeprav ostajajo ključna vprašanja glede ozemeljske celovitosti in varnostnih jamstev še vedno odprta. Načrtovani vrh predstavlja pomemben korak k deeskalaciji konflikta, ki že dlje časa vpliva na svetovno energetsko in prehransko varnost.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek sestreljenega drona, za katerega trdi, da ga je Ukrajina poslala na rezidenco Vladimirja Putina v Novgorodski regiji. Ruski viri poročajo, da naj bi bil napad izveden z 91 droni.

V ruskem mestu Tuapse v Krasnodarskem kraju sta bili v napadu ukrajinskih brezpilotnih letalnikov ranjeni dve osebi. Po informacijah operativnega štaba Krasnodarskega kraja, ki so jih objavili 31. decembra 2025, sta bila oba poškodovana oskrbljena po padcu dronov na območje mesta. Napad predstavlja nadaljevanje stopnjevanja ukrajinskih operacij z brezpilotnimi letalniki na rusko ozemlje, zlasti na strateško pomembne objekte v bližini Črnega morja. Ruske oblasti so potrdile incident preko uradnih kanalov na platformi Telegram, pri čemer so poudarile, da gre za neposreden napad oboroženih sil Ukrajine. Tuapse je pomembno pristaniško in industrijsko središče, zato so tovrstni napadi usmerjeni predvsem v motenje logističnih in energetskih poti. Gre za drugi zaporedni dan incidentov z letalniki v tej regiji, kar kaže na sistematično kampanjo ukrajinske vojske proti ciljem v Krasnodarskem kraju.

Ruska prestolnica je bila prizorišče incidenta, v katerem sta po navedbah Kremlja dva ukrajinska brezpilotna letalnika poskušala napasti rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Moskva je dogodek označila za načrtovan teroristični napad in poskus atentata, čeprav dokazov za neposredno vpletenost Kijeva niso predložili. Ukrajinski uradniki so navedbe odločno zanikali in poudarili, da se njihove sile osredotočajo na osvobajanje lastnega ozemlja in ne na napade na tuje voditelje. Analitiki pri mediju BILD in ukrajinsko ministrstvo za zunanje zadeve so izpostavili, da bi lahko šlo za provokacijo z namenom upravičenja nadaljnje eskalacije agresije ali pa za notranje ruske spore. Ukrajinska diplomacija je zavrnila ruske trditve, da bodo takšni dogodki okrepili pogajalska izhodišča Moskve, in opozorila, da gre za poskus manipulacije mednarodnega javnega mnenja. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti pred napovedano ukrajinsko protiofenzivo, kar dodatno zapleta varnostne razmere v regiji.

Poljski predsednik vlade Donald Tusk je po srečanju z voditelji držav članic zveze Nato, Kanade in evropskih držav izjavil, da bi lahko Ukrajina in Rusija mir dosegli že v prihodnjih tednih. Tuskove optimistične napovedi prihajajo v času intenzivnih diplomatskih prizadevanj, čeprav Kremelj sočasno obtožuje Kijev napadov na rusko ozemlje. Poljski premier je poudaril, da so pogovori z zavezniki okrepili upanje na skorajšnji konec spopadov, ki so v zadnjih letih destabilizirali regijo. Možnost premirja se zdi vse bolj realna zaradi predhodnih diplomatskih premikov, vključno z decembrskimi pogovori v Berlinu, kjer so ZDA, Ukrajina in evropske države dosegle soglasje o petih ključnih točkah za končanje sovražnosti. Kljub Tuskovim napovedim ostajajo nekatera vprašanja, zlasti glede ozemeljske celovitosti Ukrajine, še vedno odprta, saj je Kijev v preteklosti zavračal kakršne koli koncesije na račun svojega ozemlja. Trenutna diplomatska ofenziva poljskega premierja predstavlja pomemben korak k uskladitvi zahodnih zaveznic glede pogojev za trajen mir.

Ukrajinski predsednik Volodimir Selenski je v torek prek komunikacijskega kanala Telegram napovedal nov vrh na ravni voditeljev držav, ki bo v začetku januarja potekal v Parizu. Glavni cilj srečanja, predvidenega za 6. januar, je nadaljevanje pogovorov o končanju ruske agresije v Ukrajini, pri čemer Kijev polaga upe predvsem na sodelovanje novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa in evropskih voditeljev. Pred osrednjim vrhom v Parizu se bodo 3. januarja v Ukrajini sestali tudi svetovalci za nacionalno varnost tako imenovane koalicije voljnih. Ta diplomatska prizadevanja sledijo preteklim napetostim in nejasnostim glede Trumpovega mirovnega načrta, ki je vključeval možnosti ozemeljskih koncesij. Selenski s temi srečanji poskuša utrditi podporo zaveznic in zagotoviti, da bodo morebitni mirovni pogovori potekali pod pogoji, ki so sprejemljivi za Ukrajino, hkrati pa vzpostaviti neposreden dialog s prihajajočo ameriško administracijo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je razkril, da se z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom pogovarja o možnosti napotitve ameriških vojakov v Ukrajino po morebitni prekinitvi ognja.

Ukrajinski predsednik Zelenski je razkril, da je s takratnim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom razpravljal o možnosti namestitve ameriških vojakov v Ukrajini kot del varnostnih jamstev. Medtem pa je ameriški veleposlanik pri Natu, Matthew Whitaker, izrazil dvom o verodostojnosti ruskih trditev o ukrajinskem napadu z droni na Putinovo rezidenco.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se sestala na Trumpovem posestvu Mar-a-Lago na Floridi, kjer sta razpravljala o novem mirovnem načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Srečanje je potekalo v senci stopnjevanja ruskih napadov na Kijev in napetosti po domnevnem ukrajinskem napadu z droni na rezidenco Vladimirja Putina. Trump je po pogovorih izrazil namero, da bo o mirovnih predlogih opravil telefonski pogovor z ruskim predsednikom, čeprav je Kremelj že napovedal revizijo svojega stališča do mirovnih pogajanj. Ob robu diplomatskih prizadevanj so se v Peruju zbrali jasnovidci, ki so v tradicionalnem novoletnem ritualu napovedali težko leto za svetovne voditelje. Med prerokbami so se znašle napovedi o resni bolezni Donalda Trumpa, naravnih katastrofah in nadaljnjem zaostrovanju globalnih konfliktov. Ritual, pri katerem so šamani uporabljali podobe Trumpa, Putina, Zelenskega in Xi Jinpinga, odraža visoko stopnjo negotovosti, ki trenutno vlada v mednarodni politiki predvsem zaradi nepredvidljivosti mirovnega procesa v Ukrajini.

Ruska vojska je prevzela nadzor nad vasjo Dibrova v vzhodni ukrajinski regiji Doneck, kar Moskva označuje za nov strateški napredek sredi intenzivnih spopadov na več frontah. Napredovanje ruskih sil se odvija vzporedno s stopnjevanjem diplomatskih pritiskov s strani Kremlja. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v torek izjavil, da Kijev za podpis kakršnega koli mirovnega sporazuma z Moskvo potrebuje javni mandat, ki bi ga po njegovih besedah zagotovile le nove volitve. Lavrov trdi, da mora biti nova ukrajinska vlada izvoljena na zakonitem in vključujočem glasovanju, preden se lahko formalno konča konflikt. Predsedniške in parlamentarne volitve v Ukrajini so trenutno preložene zaradi veljavnega vojnega stanja, kar Moskva uporablja kot argument za izpodbijanje legitimnosti trenutnih ukrajinskih oblasti pri sklepanju dolgoročnih mednarodnih zavez. Do teh izjav prihaja v času, ko so mirovni pogovori, ki so v preteklosti potekali v Turčiji, povsem zastali, na terenu pa se vrstijo napadi z droni in siloviti kopenski spopadi. Ruska stran s temi zahtevami še dodatno zaostruje pogoje za morebitna prihodnja pogajanja, medtem ko na bojišču nadaljuje s poskusi okupacije dodatnih ozemelj v regiji Donbas.

V ruskem mestu Krasnodar sta bila v napadu ukrajinskih brezpilotnih letalnikov 30. decembra 2025 ranjena dva moška. Po podatkih operativnega štaba Krasnodarskega kraja sta bila moška hospitalizirana z oskolčnimi ranami, potem ko so na območje padli deli sestreljenih ali strmoglavljenih letalnikov. Zdravstveno osebje poškodovancema nudi vso potrebno oskrbo, dodatnih informacij o njunem stanju pa uradni viri niso podali. Napad se je zgodil v času stopnjevanja uporabe brezpilotnih letalnikov v rusko-ukrajinskem konfliktu, pri čemer so cilji v Krasnodarski regiji postali redna tarča ukrajinskih sil. Gre za neposredno nadaljevanje podobnih incidentov v tej regiji, kjer so bili v preteklih mesecih prav tako zabeleženi napadi na stanovanjske objekte in kritično infrastrukturo. Ruska stran je ob tem sporočila, da so njihove obrambne enote delovale proti večjim skupinam dronov.

Oblasti v ukrajinski regiji Dnipropetrovsk so zaradi stopnjevanja sovražnosti in približevanja frontne črte odredile obvezno evakuacijo prebivalcev iz 45 naselij v dvanajstih občinah. Ukrep je bil sprejet zaradi neposredne nevarnosti za civilno prebivalstvo, saj se ruske sile vztrajno pomikajo proti strateško pomembnim mestom v regiji. Guverner regije je poudaril, da je prednostna naloga zaščita človeških življenj, saj so omenjena območja pod stalnim topniškim in zračnim ognjem. Lokalne službe so že začele z organizacijo prevozov in namestitev za tiste, ki nimajo lastnih možnosti za umik. Evakuacija se nanaša predvsem na družine z otroki in starejše osebe, ki so na območjih spopadov najbolj ranljivi. Odločitev odraža kritične razmere na bojišču, kjer se ukrajinske sile spopadajo z močnim pritiskom agresorja, hkrati pa poskušajo preprečiti humanitarno katastrofo v naseljih blizu frontne črte.

Ruska zračna obramba je sestrelila še tri brezpilotne zrakoplove, ki so leteli proti Moskvi. Župan Sergej Sobjanin je sporočil, da je bilo skupno uničenih že pet brezpilotnih letal.

Evropski voditelji se bodo v torek sestali na pogovorih o mirovnih prizadevanjih pod vodstvom Združenih držav Amerike, katerih cilj je končanje vojne v Ukrajini. Srečanje poteka v času povečanih napetosti med Moskvo in Kijevom ter po izjavah novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki se ni želel zavezati konkretnemu časovnemu okviru za sklenitev mirovnega sporazuma. Evropska stran si prizadeva uskladiti svoja stališča z nastajajočo ameriško zunanjepolitično strategijo, ki v ospredje postavlja hitro končanje spopadov. Diplomatska prizadevanja se stopnjujejo, medtem ko Rusija in Ukrajina ohranjata trdna in pogosto diametralno nasprotna stališča glede ozemeljskih vprašanj in prihodnje varnostne arhitekture Evrope. Trumpova administracija naj bi se pri posredovanju zanašala na ožji krog svetovalcev, vključno z Jaredom Kushnerjem, kar v evropskih prestolnicah zbuja mešane občutke glede prihodnje vloge zveze Nato in stabilnosti regije. Glavne točke razhajanj ostajajo vprašanja ukrajinskega članstva v zahodnih zavezništvih in obseg morebitnih ozemeljskih koncesij.

Kitajska in Indija sta v torek izrazili zaskrbljenost in pozvali k deeskalaciji razmer, potem ko je Moskva obtožila Ukrajino poskusa napada z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je sporočil, da je Rusija v noči z nedelje na ponedeljek prestregla 91 ukrajinskih dronov dolgega dosega, ki naj bi ciljali na predsednikovo podeželsko posestvo severno od Moskve. Po navedbah ruskih oblasti napad ni povzročil materialne škode ali žrtev. Kijev je uradno zavrnil vpletenost v incident in poudaril, da nima dokazov o kakršnem koli napadu na Putinovo rezidenco. Ukrajinska stran trdi, da gre za rusko propagando, ki bi lahko služila kot opravičilo za prihodnje stopnjevanje agresije. Dogodek se je zgodil v času povečanih napetosti glede mirovnih pogajanj, pri čemer je Rusija že napovedala morebitno revizijo svojih pogajalskih izhodišč zaradi domnevnega ogrožanja državnega vrha. Mednarodna skupnost, predvsem Peking in New Delhi, poudarjata nujnost dialoga in mirnega reševanja spora, da bi preprečili nadaljnje zaostrovanje konflikta.

Medtem ko Rusija vztraja pri ukrajinski odgovornosti za napad z droni na Putinovo rezidenco, Donald Trump izraža nezadovoljstvo, pri čemer manjkajo dokazi za obtožbe. Iranski predsednik Masud Pezeškijan je obsodil napad, Milorad Dodik pa ga je označil za teroristično dejanje. Kritike Trumpa prihajajo tudi iz njegove lastne stranke.

Ruski obrambni minister Andrej Belousov je v torek, 30. decembra 2025, uradno potrdil zavzetje naselja Boguslavka v regiji Harkov. V čestitki, naslovljeni na poveljstvo in pripadnike 15. gardnega motoriziranega polka, je Belousov izpostavil odločno delovanje enot, ki naj bi po navedbah ministrstva povzročilo znatne izgube ukrajinskim silam in preprečilo njihove operativne načrte. Poleg Boguslavke so ruski viri poročali tudi o zavzetju kraja Lukjanivske v regiji Zaporožje. Dogodek predstavlja nadaljevanje ruske ofenzive na vzhodu in severovzhodu Ukrajine, kjer ruska vojska poskuša razširiti nadzor nad ozemljem. Belousov je v svojem nagovoru vojakom poudaril zvestobo vojaškim tradicijam in izrazil prepričanje v nadaljnje izpolnjevanje vojaških dolžnosti. Operacija v Boguslavki sledi nizu podobnih premikov na frontni črti, ki so se zvrstili v zadnjih dneh leta 2025, vključno z zavzetjem strateških točk v Donecku.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedavnem intervjuju za Fox News poudaril, da Ukrajina ne more zmagati v vojni proti Rusiji brez nadaljnje podpore Združenih držav Amerike. Zelenski je neposredno opozoril, da bi ukinitev ameriške vojaške in finančne pomoči pomenila poraz Kijeva, saj lastna ukrajinska proizvodnja orožja ne zadošča za spopad z rusko agresijo. Ob tem je izrazil globoko nezaupanje do ruskega predsednika Vladimirja Putina, saj verjame, da ruski voditelj ne želi uspeha Ukrajine kot neodvisne države. Izjave prihajajo v času intenzivnih diplomatskih dejavnosti, saj se je ameriški predsednik Donald Trump 28. decembra 2025 po telefonu pogovarjal z Zelenskim, ruskim predsednikom Putinom in več evropskimi voditelji. Trump, ki zagovarja hitro končanje konflikta, se v svoji diplomaciji močno zanaša na osebne stike, kar je potrdil z izjavo, da mu je Putin osebno podal določena zagotovila. Zelenski kljub pritisku po mirovnih pogajanjih vztraja pri teritorialni celovitosti in opozarja na nevarnost popuščanja Kremlju.

Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedev je na družbenem omrežju X objavil ostro in agresivno sporočilo, v katerem je neposredno zagrozil ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu. Medvedev je Zelenskega obtožil poskusa prekinitve mirovnih pogajanj ter mu pripisal odgovornost za domneven napad z dronom na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski regiji. Po navedbah ruskih virov so grožnje sledile dogodkom, ki jih v Kremlju označujejo za neposreden napad na rusko vodstvo. Ruska stran v svojih izjavah stopnjuje retoriko, pri čemer Medvedev uporablja žaljiv in nevaren jezik, ki vključuje grožnje s smrtjo ukrajinskemu voditelju. Gre za nov primer v nizu sovražnih izjav visokih ruskih uradnikov, ki dodatno zaostrujejo napetosti med državama v času, ko mednarodna skupnost išče poti za morebitna pogajanja. Incident z dronom, ki ga navaja Medvedev, predstavlja osrednji razlog za najnovejšo eskalacijo verbalnih napadov na uradni Kijev.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zanikal ukrajinski napad z droni na Putinovo rezidenco in zatrdil, da ni nobenih dokazov za takšno trditev, kar lahko zavezniki preverijo. ZDA so izrazile dvome o ruskih trditvah glede napada. Rusija pa kljub temu namerava nadaljevati dialog o ukrajinski rešitvi, predvsem z ZDA, pri čemer napad razume kot teroristično dejanje, ki naj bi oviralo pogajanja. Vladimir Olejnik meni, da napad na Valdaju pomeni začetek konca Zelenskega.

Donald Trump je izjavil, da je dogovor o končanju ruske invazije na Ukrajino bližje kot kdaj koli prej, vendar ni poročal o preboju glede ozemlja. Kremelj je potrdil, da se strinja s Trumpovo oceno, da je mir v Ukrajini postal bližji, in napovedal nov telefonski pogovor med Putinom in Trumpom v bližnji prihodnosti. Svetovalec Trumpa, Burns, je posvaril pred popolnim odzivom ZDA, če mirovna pogajanja ne bodo uspela.

Kremelj je zavrnil objavo kakršnih koli dokazov v povezavi z domnevnim ukrajinskim napadom z droni na eno izmed rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ruska stran prav tako ni želela razkriti informacij o tem, ali se je Putin v času domnevnega incidenta nahajal v stavbi. Ukrajinske oblasti so navedbe o napadu odločno zavrnile in poudarile, da gre za rusko dezinformacijo, namenjeno spodkopavanju mirovnih pogajanj. Po mnenju Kijeva Rusija s tovrstnimi obtožbami poskuša upravičiti nadaljnje vojaško stopnjevanje in destabilizacijo regije. Dogodek se časovno ujema z zaostrovanjem ruske jedrske retorike in obtožbami na račun zahodnih obveščevalnih služb. Pomanjkanje vizualnih ali forenzičnih dokazov s strani Moskve krepi sume mednarodne javnosti o naravi incidenta. V preteklosti so podobni dogodki služili kot povod za krepitev represije znotraj države in intenziviranje napadov na ukrajinsko infrastrukturo. Trenutno stanje kaže na nadaljevanje informacijske vojne med sprtima stranema, pri čemer Rusija vztraja pri svoji različici dogodkov brez neodvisne potrditve.

Po ruskih napadih na Ukrajino je Trump izjavil, da si Putin želi uspeh Ukrajine. Rusija je Ukrajino obtožila napada z droni na eno od Putinovih rezidenc, kar naj bi bil poskus oviranja mirovnih pogovorov, analitiki pa menijo, da je bil napad morda insceniran. Kremelj je dejal, da je napad na Putinovo rezidenco tudi agresija na Trumpa.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je trdil, da je Ukrajina napadla eno od rezidenc predsednika Vladimirja Putina, in napovedal, da bo Moskva odgovorila in ponovno preučila svoje stališče v pogajanjih za končanje konflikta. Ukrajina zanika te trditve in jih označuje za provokacijo, ki naj bi spodkopala mirovna pogajanja. Rusija je tudi sporočila, da je v Belorusijo premestila jedrski raketni sistem.

Ukrajina je zanikala, da bi napadla Putinovo rezidenco, in zatrdila, da ni verjetnih dokazov za to. Zelenski je s Trumpom razpravljal o morebitni prisotnosti ameriških vojakov v Ukrajini kot del varnostnih jamstev. Putin se je o Ukrajini pogovarjal z iranskim predsednikom Pezeškiyanom.

Donald Trump je izjavil, da ga je Vladimir Putin v telefonskem pogovoru obvestil o napadu na njegovo rezidenco, kar Ukrajinci zanikajo. Ukrajinski minister Sibiga meni, da Rusija išče lažno opravičilo za oviranje mirovnega procesa. Rusija je aktivirala sistem Orešnik, ki lahko nosi jedrsko orožje. Kremlj je sporočil, da bo napad na Putinovo rezidenco zaostril stališče Rusije v mirovnih pogajanjih.

Ameriški vojaški analitik Andrej Martjanov je v intervjuju za kanal YouTube Daniela Davisa izjavil, da bi poskus ukrajinskega napada na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina lahko sprožil silovit odziv Rusije. Po mnenju Martjanova bi se ruske oblasti zaradi teh dejanj lahko odločile, da ukrajinsko vodstvo obravnavajo kot teroristično organizacijo. Martjanov trdi, da bi povračilni ukrepi Moskve lahko povzročili popolno uničenje ukrajinske infrastrukture in državo vrnili v »kameno dobo«. Analiza temelji na predpostavki, da je napad na predsedniško rezidenco v Novgorodski oblasti prestopil kritično točko v konfliktu. Moskva je napad z brezpilotnimi letalniki, ki se je zgodil konec decembra 2024, označila za neposreden poskus atentata na voditelja države. Martjanov poudarja, da bi takšne eskalacije s strani ukrajinskih oboroženih sil lahko popolnoma zaprle pot za diplomatska pogajanja in spremenile status same operacije v protiteroristično delovanje z neomejenimi sredstvi uničenja.

Podpredsednik varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je v izjavi na svojem kanalu Telegram ocenil, da je bil glavni dosežek leta 2025 vsesplošno spoznanje o neizbežnosti ruske zmage. Medvedjev je zatrdil, da se rusko gospodarstvo kljub zahodnim napovedim in sankcijam ni sesulo, temveč se je tečaj rublja okrepil, medtem ko oborožene sile nadaljujejo z bojnimi operacijami. Ruski politik se v svojem zapisu ni ustavil le pri gospodarskih in vojaških ocenah, temveč je v ostrem tonu napadel tudi neimenovanega nasprotnika, ki ga je označil za »lutko«. Ob tem je predlagal, da bi po smrti tega nasprotnika njegove posmrtne ostanke v znanstvene namene razstavili v sanktpeterburški Kunstkameri. Izjave sledijo prejšnjim zagotovilom predsednika Vladimirja Putina, da bodo vsi cilji posebne vojaške operacije v Ukrajini, zastavljeni leta 2022, zagotovo izpolnjeni.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedavnem pogovoru za ameriško televizijsko mrežo Fox News izpostavil kritično odvisnost svoje države od vojaške in finančne pomoči Združenih držav Amerike. Po njegovih besedah bi bila zmaga nad rusko agresijo brez nadaljnjega sodelovanja in podpore Washingtona praktično nemogoča. Zelenski je poudaril, da bi se Ukrajina v primeru prekinitve dobav soočila z izjemnimi težavami pri ohranjanju obrambnih linij in nadaljnjem vodenju vojaških operacij. Izjave prihajajo v času, ko se v mednarodni javnosti in znotraj ameriške politike krepijo razprave o dolgoročni vzdržnosti pomoči Kijevu. Ukrajinski predsednik je v intervjuju neposredno nagovoril ameriške odločevalce in opozoril na morebitne posledice zmanjšanja podpore, kar bi po njegovem mnenju Rusiji omogočilo strateško prednost na bojišču. Kljub lastnim prizadevanjem za krepitev domače obrambne industrije ostaja Ukrajina v ključnih segmentih, kot sta zračna obramba in daljinsko orožje, odvisna od zahodnih zaveznic.

V ukrajinskih mestih Odesa in Harkov sta ponoči v torek, 30. decembra, odjeknili eksploziji, medtem ko so po vsej državi tulile sirene za zračno nevarnost. Ukrajinski mediji, vključno s kanalom Novosti.Live, so poročali o detonacijah, vendar podrobnejših informacij o morebitnih žrtvah ali materialni škodi niso navedli. Eksplozije se dogajajo sredi okrepljenih zračnih napadov na ukrajinsko kritično infrastrukturo in urbana središča. Lokalne oblasti so prebivalce pozvale k previdnosti in zadrževanju v zakloniščih do preklica nevarnosti. Odesa na jugu države in Harkov na vzhodu ostajata ključni tarči zaradi svojega strateškega pomena. Dogodki potrjujejo nadaljevanje intenzivnih sovražnosti, ki se v zadnjih tednih stopnjujejo z novimi valovi raketnih napadov in napadov z droni na različne regije Ukrajine.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v ponedeljek, 29. decembra 2025, uradno obtožil Ukrajino izvedbe terorističnega napada z 91 brezpilotnimi letalniki na državno rezidenco predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Po navedbah Kremlja so ruske obrambne sile prestregle vse drone, dogodek pa se je zgodil v času intenzivnih mirovnih pogajanj med Rusijo in Združenimi državami Amerike. Lavrov je poudaril, da to dejanje ne bo ostalo brez odgovora in da bo Rusija zaradi incidenta ponovno preučila svoja stališča v mirovnem procesu, kar neposredno spodkopava diplomatska prizadevanja za končanje konflikta. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske obtožbe odločno zavrnil in jih označil za laži, namenjene sabotiranju diplomatskih odnosov z Washingtonom. Po mnenju Kijeva gre za provokacijo, ki naj bi Moskvi služila kot izgovor za nadaljnjo vojaško eskalacijo. Na dogajanje se je odzval tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki je izrazil močno nezadovoljstvo nad domnevnim napadom in ocenil, da trenutek za takšne akcije ni primeren, medtem ko Rusija trdi, da se je o napadu neposredno pogovarjal s Putinom. Incident dodatno zaostruje že tako napete razmere na fronti in v mednarodni diplomaciji.

Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev je ostro obsodil domnevni ukrajinski napad z droni na državno rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Medvedjev je v izjavi na družbenem omrežju X trdil, da je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski s tem dejanjem pokazal namero po nadaljevanju sovražnosti in onemogočanju morebitnih mirovnih pogajanj. Po poročanju ruskih virov naj bi zračna obramba v bližini rezidence sestrelila 91 brezpilotnih letalnikov. Ruski politik je v svojih izjavah uporabil žaljiv besedni zaklad in napovedal, da se bo moral ukrajinski predsednik zaradi incidenta do konca življenja skrivati. Medvedjev je dejanja Kijeva označil za neposreden napad na vrhovnega poveljnika Ruske federacije, kar po njegovih besedah zapira vrata diplomatskim rešitvam. Dogodek se je zgodil v času povečanih napetosti in ruskih trditev o neizogibnem propadu kijevskih oblasti. Analitiki opozarjajo, da tovrstna retorika Medvedjeva služi utrjevanju domačega javnega mnenja in upravičevanju nadaljnje vojaške agresije v Ukrajini. Gre za enega v nizu incidentov z droni na ruskem ozemlju, ki jih Moskva pripisuje ukrajinskim silam, medtem ko Kijev uradno pogosto ne prevzema neposredne odgovornosti za specifične operacije globoko v ruski notranjosti.

V ruski obmejni regiji Belgorod je bilo v najnovejših napadih ukrajinskih oboroženih sil z brezpilotnimi letalniki ranjenih pet civilistov, je sporočil guverner regije Vjačeslav Gladkov. Napadi so se osredotočili na štiri občine, pri čemer so bila glavna tarča civilna vozila na cestah. Na križišču med naseljema Bessonovka in Orlovka sta dve ženski utrpeli barotravme in poškodbe zaradi drobcev, ko je dron zadadel njun avtomobil. Podoben incident se je zgodil v vasi Zamostje, kjer sta bili v napadu na osebno vozilo prav tako ranjeni dve ženski. Poleg omenjenih dogodkov je zdravniško pomoč v bolnišnici v Grajvoronu poiskal moški, ki je bil poškodovan v napadu predhodni večer, ko je dron zadel njegovo vozilo; diagnosticirali so mu pretres možganov in minsko-eksplozivno poškodbo. Guverner Gladkov je še poročal o smrtni žrtvi v okrožju Volokonovski, kjer je FPV-dron ubil moškega. Intenzivnost napadov na obmejno infrastrukturo in civilni promet se v zadnjem obdobju stopnjuje, kar povzroča stalno nevarnost za lokalno prebivalstvo in znatno premoženjsko škodo na vozilih.

Rusija je v ponedeljek uradno obtožila Ukrajino, da je z 91 brezpilotnimi letalniki izvedla napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dogodek označil za dejanje državnega terorizma in napovedal, da bo Moskva zaradi tega dogodka resno revidirala svoja izhodišča v prihajajočih mirovnih pogajanjih. Kljub temu je Lavrov poudaril, da se Rusija ne namerava umakniti iz diplomatskih procesov z Združenimi državami Amerike, vendar bodo povračilni ukrepi vključevali napade na vnaprej določene cilje v Ukrajini. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske navedbe kategorično zavrnil in jih označil za laž, s katero želi Kremelj spodkopati nedavne diplomatske premike in pripraviti teren za nove silovite napade na Kijev ter vladna poslopja. Zelenski trdi, da Moskva namerno ustvarja izmišljene incidente, da bi opravičila nadaljevanje agresije v trenutku, ko se krepijo prizadevanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa za končanje konflikta. Ukrajinski voditelj je opozoril, da bi ti ruski očitki lahko služili kot izgovor za neposredno stopnjevanje vojne proti civilni in državni infrastrukturi. O domnevnem napadu sta se po telefonu pogovarjala tudi Donald Trump in Vladimir Putin. Svetovalec Kremlja Jurij Ušakov je sporočil, da je bil Trump nad novico šokiran in ogorčen, medtem ko je Bela hiša pogovor opisala kot pozitiven v luči iskanja mirovne rešitve. Incident se je zgodil le dan po Trumpovem srečanju z Zelenskim na Floridi, kar po mnenju ruskih analitikov kaže na poskus tretje strani, verjetno britanske, da bi preprečila mirovni proces. Razmere ostajajo napete, saj Rusija vztraja pri zaostritvi svojih pogojev za ustavitev sovražnosti.

Po poročilih naj bi Ukrajina izvedla napad z droni na Putinovo rezidenco v Novgorodski regiji. Analiza satelitskih posnetkov je pokazala, da je okoli rezidence nameščenih najmanj 12 sistemov protizračne obrambe. Rusija je napad označila za akt državnega terorizma, profesorica Dragana Mitrović pa je dejala, da z Ukrajino ni več mogoče govoriti. Dmitrij Medvedev je izjavil, da se bo moral Zelenski po tem napadu skrivati do konca življenja. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha je dejal, da so ruske trditve o napadu izmišljene in služijo kot izgovor za prihodnje napade in miniranje mirovnih pogajanj.

Ameriški predsednik Donald Trump in ruski predsednik Vladimir Putin sta opravila nov telefonski pogovor, ki sta ga obe strani označili za pozitivnega in produktivnega. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da je bil pogovor osredotočen na reševanje konflikta v Ukrajini, vendar podrobnosti o vsebini niso bile razkrite. Gre za nadaljevanje intenzivnih diplomatskih prizadevanj ameriške administracije po decembrskem srečanju ekip ZDA in Ukrajine na Floridi. Po navedbah Kremlja in Trumpovih izjav sta strani dosegli znaten napredek pri oblikovanju mirovnega sporazuma. Ruska stran je ob tem poudarila, da je mir v Ukrajini zdaj bistveno bližje kot v preteklosti. Zahodni mediji ob tem poročajo o možnosti skorajšnjih neposrednih pogajanj med Moskvo in Kijevom, kar bi pomenilo prelomnico v večletnem konfliktu. Kljub optimizmu uradnih izjav ostajajo vprašanja glede konkretnih ozemeljskih koncesij in varnostnih jamstev še vedno odprta.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da je Ukrajina napadla rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti s 91 droni, zaradi česar bo Rusija preučila svojo pogajalsko pozicijo. Podpredsednik ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedev je ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega obtožil poskusa sabotiranja rešitve v Ukrajini, medtem ko je vodja frakcije »Enotna Rusija« v državni dumi Vladimir Vasiljev ocenil, da je cilj napada izzvati situacijo.

Ruski predsednik Vladimir Putin je na ponedeljkovem sestanku o razmerah na bojišču napovedal, da so ruske sile z zavzetjem Siverska in operacijami v Kostantinovki ustvarile pogoje za zavzetje celotne aglomeracije Slovjansk-Kramatorsk. Po Putinovih besedah naj bi ti premiki omogočili ruskim silam preboj obrambne linije nasprotnika ter v sodelovanju z vojaškima skupinama Zahod in Center popolno zavzetje ozemlja Donbasa. Aglomeracija, ki vključuje tudi Družkivko, predstavlja ključno utrdbo ukrajinskih sil na vzhodu države. Istočasno je poveljnik skupine sil Dneper Mihail Teplinski poročal o zavzetju naselja Lukjanivske v regiji Zaporožje. Ruska stran te operacije interpretira kot del širše strategije za vzpostavitev popolnega nadzora nad vzhodnimi ukrajinskimi regijami, medtem ko boji na tem območju ostajajo intenzivni. Napredovanje v smeri strateško pomembnih mest v doneški regiji sledi večmesečnim prizadevanjem za obkolitev mesta Siversk s treh smeri.