Ameriški predsednik Donald Trump je prek svojega družbenega omrežja Truth Social poslal oster opomin iranskim oblastem, v katerem je napovedal neposredno pomoč Združenih držav Amerike, če bodo tamkajšnje varnostne sile streljale na mirne protestnike ali jih ubijale. Trumpova administracija je s tem znova zaostrila retoriko do Teherana, pri čemer predsednik poudarja pripravljenost na intervencijo v zaščito civilnega prebivalstva. Izjave prihajajo v času povečanih napetosti v regiji in sledijo seriji Trumpovih ultimatov, uperjenih proti iranskemu režimu. Predsednik je v svojem zapisu uporabil neposreden ton, ko je izpostavil, da so ZDA "pripravljene", kar nakazuje na možnost vojaškega ali drugega logističnega posredovanja v primeru stopnjevanja represije nad iranskimi državljani, ki izražajo nezadovoljstvo z oblastjo.

V bolnišnicah v regiji Herson je po napadu ukrajinskih oboroženih sil na obmorsko naselje Horli ostalo na zdravljenju 14 oseb. Po podatkih ruskega ministrstva za zdravje, objavljenih 2. januarja, je med poškodovanimi tudi pet otrok, pri čemer je zdravstveno stanje enega otroka ocenjeno kot kritično. Napad naj bi bil izveden z brezpilotnimi letalniki, ki so zadeli civilna objekta, natančneje lokalno kavarno in hotel. Ruske oblasti poročajo, da vsi poškodovani prejemajo ustrezno zdravniško oskrbo v regionalnih ustanovah. Incident v naselju Horli, ki leži ob obali Črnega morja, predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napetosti na območjih pod ruskim nadzorom. Ukrajinska stran uradnih navedb o tarčah napada v tem času ni podala, medtem ko ruski viri poudarjajo civilno naravo prizadetih objektov in visoko število ranjenih med mladoletniki.

Število smrtnih žrtev napada z brezpilotnimi letalniki v regiji Herson se je povzpelo na 27, med katerimi sta po navedbah ruskega preiskovalnega komiteja tudi dva mladoletnika. Incident predstavlja enega najbolj smrtonosnih napadov na tem območju v zadnjem obdobju. Ruske oblasti so za napad obtožile ukrajinske sile, ki naj bi ciljale območja pod ruskim nadzorom. Hkrati je rusko ministrstvo za obrambo sporočilo, da je njihova zračna obramba ponoči sestrelila 64 ukrajinskih dronov nad desetimi ruskimi regijami. Intenzivni napadi z brezpilotniki nakazujejo na stopnjevanje zračnih operacij obeh strani, medtem ko se spopadi na tleh nadaljujejo z nespremenjeno silovitostjo. Povečana pogostost tovrstnih napadov povzroča visoko število civilnih žrtev in obsežno škodo na infrastrukturi na obeh straneh meje.

V jemenski provinci Hadramaut so poročali o hudih zračnih napadih in spopadih med silami Južnega prehodnega sveta (GGK), ki jih podpirajo Združeni arabski emirati, in jemensko vlado. Savdska Arabija naj bi izvajala zračne napade na sile GGK.

V švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah 1. januarja izbruhnil katastrofalen požar, ki je po zadnjih podatkih zahteval 47 smrtnih žrtev, 115 oseb pa je bilo poškodovanih. Ogenj je zajel priljubljen kletni bar z imenom Le Constellation, v katerem je več sto ljudi praznovalo novo leto. Po navedbah prič in videoposnetkih z družbenih omrežij naj bi nesrečo povzročila neprevidna uporaba pirotehnike, natančneje kresničk, ki so bile pritrjene na steklenice šampanjca. Te naj bi ob postrežbi vnele leseno stropno oblogo, kar je povzročilo hitro širjenje plamenov. Preiskovalci v kantonu Wallis preiskujejo natančne okoliščine tragedije, medtem ko preživeli poročajo o kaotičnih prizorih groze, ko so gostje v paniki poskušali zapustiti kletne prostore, razbijali okna in kričali. Gasilci in reševalne službe so na prizorišču delovali več ur, vendar je bil ogenj zaradi lesenih materialov in zaprtosti prostora uničujoč. Zaradi tragedije so oblasti že razglasile žalovanje, incident pa velja za eno najhujših tovrstnih nesreč v Švici v zadnjem obdobju. Tragedija poudarja nevarnosti uporabe pirotehničnih sredstev v zaprtih javnih prostorih, ki so pogosto prisotna na novoletnih praznovanjih.

V zadnjih desetletjih so svet pretresle številne ognjene katastrofe v nočnih klubih, ki so segale od Severne Makedonije do Brazilije. Te nesreče so pogosto terjale visoko število smrtnih žrtev, preiskave pa so v večini primerov razkrile podobne vzroke za nastanek tragedij. Glavni dejavniki, ki so privedli do tolikšnega števila žrtev, vključujejo uporabo pirotehničnih sredstev v zaprtih prostorih, hitro vnetljive izolacijske materiale ter pomanjkanje ustreznih zasilnih izhodov. Analiza dogodkov kaže na sistemske pomanjkljivosti pri zagotavljanju varnostnih standardov v gostinskih objektih. V mnogih primerih so bili obiskovalci ujeti v prostorih brez možnosti varnega umika, kar je povzročilo paniko in zadušitve. Oblasti v prizadetih državah so po teh dogodkih običajno poostrile zakonodajo na področju požarne varnosti, vendar se nesreče z velikim številom žrtev še vedno pojavljajo v regijah s slabšim nadzorom nad izvajanjem predpisov.

Venezuelske oblasti so pridržale več državljanov Združenih držav Amerike, kar se dogaja v času zaostrenih diplomatskih in gospodarskih odnosov med državama. Po poročanju ameriških medijev in navedbah tamkajšnjih uradnikov so aretacije sledile stopnjevanju vojaškega in gospodarskega pritiska, ki ga Washington izvaja proti Venezueli. Dogodek odraža globoko politično krizo in nestabilnost v odnosih med Caracasom in Washingtonom. Podrobnosti o identiteti pridržanih oseb in specifičnih obtožbah trenutno še niso v celoti pojasnjene, vendar dejanje velja za nadaljevanje napetosti, kjer obe strani uporabljata različne vzvode pritiska. Ameriška administracija razmere pozorno spremlja, medtem ko venezuelska stran aretacij uradno ne komentira v kontekstu diplomatskih pogajanj.

Državno tožilstvo v Trierju je uradno zahtevalo izročitev 19-letnega nemškega državljana, ki je osumljen umora treh družinskih članov na Zelenortskih otokih med dopustovanjem. Preiskava dogodka še poteka.

Guverner regije Herson Vladimir Saldo je sporočil, da so ukrajinske oborožene sile izvedle napad na kavarno in hotel v vasi Horli, v katerem je po zadnjih podatkih življenje izgubilo 27 ljudi. Po Salidovih navedbah naj bi za napadom stala specializirana enota ukrajinskih brezpilotnih letalnikov 'Ptice Madjarja', ki naj bi jo ukrajinsko poveljstvo pred kratkim premestilo na desni breg Dnepra. Saldo trdi, da so isti akterji vpleteni tudi v napad na civilno vozilo v Tarasivki, kjer je umrl otrok. Poleg samega vojaškega udara je Saldo izpostavil obsežen kibernetski napad na spletno stran, ki je objavila seznam žrtev. Po njegovih besedah so hekerji napad izvedli s tistih delov Ukrajine, ki so pod nadzorom Kijeva, ter z ozemlja Evropske unije. Ruska federacija je zaradi dogodka od Združenih narodov že zahtevala uradno obsodbo dejanj, ki jih v Kremlju označujejo za teroristični napad na civilne cilje. V regiji so zaradi visokega števila žrtev razglasili žalovanje.

Višje sodišče v Londonu je razsodilo, da je britanska država dolžna plačati odškodnino v višini 8.600 evrov Fuadu Avaleu, ki prestaja zaporno kazen zaradi dvojnega umora. Sodišče je v svoji odločitvi ugotovilo, da so bile obsojencu med prestajanjem kazni oziroma v postopkih pridržanja kršene temeljne človekove pravice, kar je privedlo do denarne poravnave. Odločitev je v britanski javnosti in medijih sprožila razprave o pravicah zapornikov in sorazmernosti odškodnin za osebe, ki so zagrešile najhujša kazniva dejanja. Kljub naravi njegovih prvotnih zločinov je sodišče sledilo pravnim standardom, ki zagotavljajo varstvo človekovih pravic vsem posameznikom pod jurisdikcijo Združenega kraljestva, ne glede na njihovo preteklost ali status zapornika.

Iran je pozval Združene narode k obsodbi Donalda Trumpa zaradi njegovih izjav, ki so po mnenju Irana provokativne in zaostrujejo napetosti med protesti. Iransko zunanje ministrstvo je poudarilo odgovornost Varnostnega sveta ZN in generalnega sekretarja ZN. Iranski uradniki so ZDA obtožili vmešavanja in zagrozili z odgovorom, če bo Trump posredoval.

V ruskem zračnem napadu na živalski vrt v bližini ukrajinskega mesta Harkov je bilo ubitih več deset ptic, poškodbe pa so utrpeli tudi levi. Po besedah ustanovitelja parka so ruske sile v četrtek uporabile drsne bombe, ki so popolnoma uničile voliero in povzročile opustošenje na celotnem območju parka. Napad predstavlja nov primer uničevanja civilne infrastrukture in naravnih zatočišč v regiji, ki je pod nenehnim pritiskom ruskih sil. Ustanovitelj živalskega vrta je za medij Suspilne potrdil, da je škoda nepopravljiva, saj je bila glavna ptičnica v celoti izbrisana. Poleg poginulih živali oskrbovalci poročajo o ranjenih levih, ki so trenutno pod oskrbo, a v hudem stresu. Incident znova poudarja visoko ceno, ki jo zaradi vojaških spopadov plačujejo tudi nedolžna bitja in naravni rezervati v Ukrajini.

Po požaru v Crans-Montani se pojavljajo dvomi o mitu o Švici kot popolni državi. Poleg tega ostajajo nejasnosti glede lastništva lokala Le Constellation, saj so vsi podatki o lastnikih izginili iz družbenih omrežij. Med požarom pa so nekateri obiskovalci reševali žrtve, tako da so razbijali okna.

Poleg Združenega kraljestva je zimsko vreme zajelo tudi Latvijo, kjer pričakujejo sneženje, poledico in morebiten dež, ki zmrzuje. Veliko Britanijo pa bo prizadela skandinavska nevihta s temperaturami pod ničlo, snežnimi meteži in grmenjem s snegom. Meteorološki urad je izdal nova 72-urna opozorila zaradi snežnih neviht.

Avstralsko velemeslo Sydney je vstop v leto 2026 obeležilo s tradicionalnim in spektakularnim ognjemetom nad pristaniščem, ki pa so ga letos zaznamovali poostreni varnostni ukrepi in spomin na nedavne tragične dogodke. Praznovanje ob znamenitem pristaniškem mostu in operni hiši so oblasti za kratek čas prekinile, da bi s trenutkom tišine počastile judovsko skupnost in žrtve strelskega napada na plaži Bondi, ki se je zgodil le dva tedna pred silvestrovanjem. Zaradi nedavnega nasilja so mestne oblasti v Sydneyju odredile najobsežnejšo varnostno operacijo v zgodovini mesta. Na tisoče močno oboroženih policistov je patruljiralo po mestnih ulicah, kar je za avstralsko okolje redek in nenavaden prizor. Kljub prisotnosti policije s specialnim orožjem se je v središču mesta zbrala množica ljudi, ki je spremljala svetlobno predstavo, s katero so hkrati proslavili novo leto in izkazali narodno enotnost v času žalovanja.

Po požaru v Crans-Montani so identificirali prvo žrtev, 17-letnega golfista Emanuela Galeppinija iz Genove. Med pogrešanimi je tudi Charlotte Niddam, nekdanja učenka britanske šole JFS. Policija preiskuje območje bara Le Constellation, ki je prekrit s ponjavami. Skupina 15 mladih je pripotovala iz Milana v Crans-Montano.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom izrazil neomajno prepričanje v rusko vojaško zmago v Ukrajini, kjer se ofenziva nadaljuje že skoraj četrto leto. Putin je ruske sile označil za heroje in pozval k narodni enotnosti, medtem ko je načelnik generalštaba Valerij Gerasimov ukazal vzpostavitev novih »varovalnih pasov« v regijah Sumi in Harkov. Ta poteza nakazuje namero Moskve po trajnem nadzoru nad dodatnimi ukrajinskimi ozemlji pod pretvezo zaščite ruskih obmejnih območij. Istočasno se je na dogajanje odzval ameriški predsednik Donald Trump, ki je na družbenih omrežjih delil uvodnik New York Posta. V njem je ostro kritiziral Putina in poudaril, da prav rusko vztrajanje pri vojaških ciljih predstavlja glavno oviro za sklenitev mirovnega sporazuma. Ameriški varnostni organi so ob tem zavrnili ruske obtožbe o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco, medtem ko je ruska stran poročala o smrtonosnem napadu z droni v vasi Horli, ki naj bi zahteval najmanj 24 žrtev med civilisti.

V ukrajinskem napadu z droni na novoletno zabavo v zasedenem Hersonu je bilo ubitih najmanj 24 ljudi, več kot 50 pa ranjenih. Rusija je za napad obtožila Ukrajino in obsodila molk zahodnih držav, ki po njihovem mnenju pomeni prikrito sodelovanje pri terorizmu. Ruska misija pri Združenih narodih v Ženevi je izrazila ogorčenje nad pomanjkanjem odziva Zahoda.

Švicarski preiskovalci pospešeno identificirajo žrtve požara, ki je na silvestrovo zajel bar v smučarskem središču Crans-Montana v kantonu Valais. Švica je razglasila petdnevno žalovanje. Število smrtnih žrtev se giblje med 40 in 47, poškodovanih pa je 115 ljudi.

V zabaviščnem parku Disney World na Floridi se je med priljubljeno predstavo, posvečeno filmski franšizi Indiana Jones, zgodila delovna nesreča, ki bi se lahko končala s tragedijo. Rekvizit v obliki ogromne kamnite krogle, ki tehta približno 180 kilogramov, se je nenadzorovano začel kotaliti proti obiskovalcem v prvih vrstah. Eden izmed zaposlenih se je odzval v trenutku in se postavil pred premikajoči se predmet, da bi zaščitil gledalce. Uprava zabaviščnega parka je potrdila, da se delavec po dogodku uspešno opreva, čeprav je pri dejanju utrpel telesne poškodbe. Incident so ujele kamere obiskovalcev, posnetki pa so v kratkem času postali viralni na družbenih omrežjih. Gledalci so hrabrega delavca označili za junaka, saj je s tveganim posredovanjem preprečil nalet težkega rekvizita v množico, kjer bi lahko prišlo do hujših poškodb ali celo smrtnih žrtev. Pristojne službe v parku zdaj preiskujejo tehnične vzroke, ki so privedli do odpovedi varnostnih mehanizmov pri uporabi rekvizita.

Ruske oblasti so Združenim državam Amerike predale dokumentacijo in podatke, ki naj bi dokazovali ukrajinski napad z brezpilotniki na uradno rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Po navedbah Moskve naj bi dešifrirani podatki iz določenih dronov potrjevali njihovo pot in cilj, kar Kremelj interpretira kot poskus atentata in dejanje državnega terorizma. Kljub predloženim materialom ameriška obveščevalna agencija CIA in drugi zahodni viri ostajajo izrazito skeptični, saj doslej niso odkrili nobenih neodvisnih dokazov, ki bi potrjevali, da je Kijev dejansko načrtoval ali izvedel takšen napad. Medtem ko Rusija poskuša svojo različico dogodkov podkrepiti z digitalnimi dokazi, analitiki opozarjajo, da bi lahko šlo za politično motivirano kampanjo, namenjeno opravičevanju nadaljnje eskalacije vojaških operacij v Ukrajini. Poročila hkrati navajajo, da je Rusija v okviru spopadov doslej uporabila že več kot 54.000 dronov, kar še dodatno obremenjuje rusko gospodarstvo, saj vojna za navadne državljane postaja vse dražja. Napetosti med Washingtonom in Moskvo se zaradi teh obtožb še stopnjujejo, čeprav kanali za izmenjavo obveščevalnih podatkov očitno ostajajo odprti.

Srednji zahod in severovzhodne dele Združenih držav Amerike je ob koncu tedna zajel val hladnega vremena, ki so ga spremljale občasne snežne padavine. Meteorologi so v soboto zjutraj zabeležili prve snežinke, intenzivnejše sneženje pa so napovedali za nedeljsko popoldne. Čeprav so bile padavine v primerjavi s preteklimi neurji razmeroma blage, je hladna zračna masa povzročila občuten padec temperatur po celotni regiji. Najnovejše vremenske razmere so del širšega vzorca nestabilnega zimskega vremena, ki v zadnjih mesecih pesti Severno Ameriko. Pristojne službe so prebivalce opozorile na previdnost v prometu, zlasti v nedeljo, ko se pričakuje poslabšanje vidljivosti in možnost poledenelih vozišč. Nizke temperature bodo vztrajale tudi v začetku prihodnjega tedna, kar otežuje čiščenje morebitnih snežnih nanosov iz preteklih obdobij.

Zohran Mamdani, 34-letni član Demokratske stranke, je 1. januarja uradno nastopil mandat župana New Yorka. Ob prevzemu funkcije je Mamdani poskrbel za zgodovinski mejnik, saj je postal prvi župan največjega ameriškega mesta, ki je prisego opravil na koranu. Na tem položaju je nasledil predhodnike, ki so se v preteklosti ob zaprisegi večinoma posluževali Biblije. Mamdani, ki pripada progresivnemu krilu stranke, je svojo politično pot gradil na socialdemokratskih izhodiščih, njegov nastop funkcije pa simbolizira versko in kulturno raznolikost metropole. Slovesna zaprisega je potekala ob prisotnosti njegove soproge Rame Duwaji. Mamdani je ob nastopu mandata napovedal izvajanje levičarskih politik, s katerimi želi preoblikovati mestno upravo v korist prebivalcev New Yorka, hkrati pa je poudaril pripravljenost na zagovarjanje mestnih interesov v odnosu do zvezne oblasti.

Oblasti v Hersonski regiji so sporočile, da so identificirale identitete 13 ljudi, ki so umrli v napadu v Horlih. Guverner regije Vladimir Saldo je dejal, da strokovnjaki nadaljujejo z delom na identifikaciji preostalih žrtev.

Švicarske oblasti so sprožile kazensko preiskavo proti vodstvu bara v Crans-Montani, kjer je v požaru na silvestrovo umrlo 40 ljudi. Preiskovalci sumijo na nenamerno hudo telesno poškodbo. Med pogrešanimi je tudi nekdanja učenka britanske šole Charlotte Niddam. Družine žrtev še vedno čakajo na novice in identifikacijo svojih bližnjih, med njimi tudi skupina petnajstih mladih iz Milana.

V ruski regiji Murmansk so reševalne ekipe sprožile obsežno iskalno akcijo po ženski, ki jo je med izvajanjem ekstremne dejavnosti na reki Tuloma odnesel močan rečni tok. Incident se je zgodil 1. januarja v večernih urah v bližini kraja Kola, kjer se je skupina ljudi udeležila t. i. ledenega lebdenja (ice-floating). Gre za ekstremno obliko sprostitve v posebnih neoprenskih oblekah v mrzli vodi, ki pa se je v tem primeru končala tragično, saj je ena izmed udeleženk izginila pod gladino. Ruski preiskovalni odbor je po dogodku nemudoma sprožil kazenski postopek zaradi suma zagotavljanja storitev, ki ne izpolnjujejo varnostnih standardov za zdravje in življenje potrošnikov. Iskalno akcijo, ki jo ovirajo zahtevne zimske razmere in močni tokovi reke Tulome, izvajajo enote Ministrstva za izredne razmere (MČS). Preiskovalci trenutno preverjajo odgovornost organizatorjev skupinske vadbe in okoliščine, ki so privedle do tega, da je tok premagal varnostne ukrepe in udeleženko odnesel s prizorišča.

Kim Ju-ae, hči severnokorejskega voditelja Kim Jong-una, je v spremstvu staršev opravila svoj prvi uradni obisk v palači sonca Kumsusan, kjer so pokopani njeni predniki. Po poročanju severnokorejskih državnih medijev, na katere se sklicuje tiskovna agencija Reuters, se je mlada hči skupaj z očetom in materjo poklonila spominu na nekdanja voditelja države, Kim Il-sunga in Kim Jong-ila. Dogodek v Pjongjangu je pritegnil mednarodno pozornost, saj dejanje še dodatno potrjuje ugibanja tujih analitikov, da se dekle pripravlja na prevzem vodenja države v prihodnosti. Prisotnost Kim Ju-ae na tako simbolno pomembnem kraju, kot je družinski mavzolej, predstavlja močan signal o nasledstvu znotraj dinastije Kim. Državni mediji so obisk predstavili v kontekstu ohranjanja revolucionarne tradicije in kontinuitete oblasti. Čeprav Pjongjang uradno še ni potrdil, da je dekle izbrana naslednica, njeno redno pojavljanje ob očetu na ključnih državnih dogodkih in vojaških paradah krepi prepričanje, da Kim Jong-un sistematično utrjuje njen položaj v severnokorejski politični hierarhiji.

Rusko obrambno ministrstvo je uradno sporočilo, da so njihove sile zračne obrambe v zadnjih urah uničile 201 ukrajinski brezpilotni letalnik. Po navedbah Moskve se je intenzivnost ukrajinskih zračnih napadov na rusko ozemlje močno povečala, kar naj bi potrjevali tudi zadnji operativni podatki s terena. Obenem je visoki poveljnik ruske vojske ameriškemu vojaškemu atašeju v Moskvi predal materialne dokaze, ki naj bi potrjevali ukrajinski poskus napada na eno izmed rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ruska stran trdi, da ostanki sestreljenega drona nedvoumno dokazujejo vpletenost ukrajinske vojske v napad na predsedniško rezidenco, ki se je zgodil v začetku tega tedna. Moskva s to potezo stopnjuje diplomatski pritisk na Washington in opozarja na neposredno ogrožanje najvišjih državnih organov Ruske federacije.

Ruske oborožene sile so v letu 2025 v Ukrajini zavzele 4.336 kvadratnih kilometrov ozemlja, kar predstavlja manj kot en odstotek celotne površine države, so sporočili analitiki ukrajinskega projekta DeepState. Kljub nenehnim ofenzivnim prizadevanjem Moskve Rusija trenutno nadzoruje približno 20 odstotkov ukrajinskega ozemlja. Poročilo prihaja v času povečanih napetosti, ko so se pojavile nove obtožbe o napadih na civiliste v regiji Herson in domnevnih ukrajinskih operacijah z droni proti ruskim državnim rezidencam. Poleg dogajanja na bojišču je javnost razburila tudi novica o dezinformacijski operaciji ukrajinskih obveščevalnih služb. Denis Kapustin, ruski borec, ki se bori na strani Ukrajine, je bil namreč razglašen za mrtvega v okviru taktične manipulacije, katere namen je bil zavesti ruske agente in identificirati njihove vire. Ta primer osvetljuje kompleksnost informacijske vojne, kjer obe strani uporabljata strateško zavajanje za dosego obveščevalnih prednosti, čeprav kritiki opozarjajo, da bi Kapustinov kontroverzni sloves lahko služil ruski propagandi. Medtem se nadaljujejo ruski pritiski na kritično infrastrukturo, Moskva pa za domnevne napade na svoje ozemlje obtožuje tudi tuje obveščevalne službe.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo izjavo ujetega ukrajinskega vojaka Vladimirja Litkina, ki trdi, da so njegovega soborca med predajo ruskim silam ubili ukrajinski operaterji brezpilotnih letalnikov. Incident naj bi se zgodil na območju Krasnoarmejska (Pokrovsk), ko so se ukrajinski vojaki predali skupini ruskih sil Center. Po Litkinovih navedbah je ukrajinski dron napadel njegovega soborca v trenutku, ko so bili ti že neoboroženi in povezani pod ruskim nadzorom. Litkin je v svojem pričanju kritiziral ukrajinsko vojaško poveljstvo, ki naj bi po njegovih besedah pogosto zavajalo in kaznovalo svoje vojake. Poleg tega je opozoril na izjemno težke razmere na bojišču in poudaril, da se ne namerava vrniti v Ukrajino, saj meni, da oblasti v Kijevu pošiljajo svoje državljane v gotovo smrt. Ruski mediji ob tem poročajo tudi o drugih domnevnih nepravilnostih v ukrajinski vojski, vključno z razširjenim alkoholizmom, izsiljevanjem denarja s strani poveljnikov ter mučenjem podrejenih. Ti dogodki kažejo na nadaljevanje trenda naraščajoče demoralizacije v ukrajinskih vrstah, o čemer pričajo tudi predhodna poročila o dezerterstvu in notranjih sporih. Ruska stran te izjave uporablja kot dokaz za trditve o brutalnosti ukrajinskega režima do lastnih vojakov, ki se odločijo za predajo. Avtentičnosti Litkinovih izjav, podanih v ujetništvu, sicer neodvisni viri še niso potrdili.

Ruska federacija je uradno pozvala Združene narode (ZN), naj javno obsodijo domnevni ukrajinski napad z droni na območju regije Herson, ki je pod nadzorom Moskve. Po navedbah ruskih oblasti je v napadu življenje izgubilo najmanj 24 ljudi, še 50 oseb pa je bilo ranjenih. Stalni predstavnik Rusije pri ZN v Ženevi je opozoril, da bi bilo prikrivanje te tragedije enakovredno sostorilstvu pri zločinu. Ukrajinske oblasti se na te obtožbe še niso uradno odzvale. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja sovražnosti med državama, ki sta v zadnjem obdobju okrepili uporabo brezpilotnih letal za napade na cilje v bližini frontnih črt in na zasedenih ozemljih. Dogodek se je odvil v času povečanih diplomatskih napetosti v mednarodnih institucijah glede kršitev zračnega prostora in novih vojaških operacij na Krimu.

Švicarske oblasti so odprle kazensko preiskavo proti upraviteljem bara v Crans-Montani, kjer je v požaru na novoletni zabavi umrlo 40 ljudi. Policija je identificirala 24 žrtev, med njimi 11 mladoletnikov in 6 tujih državljanov, ter dodatnih 16 trupel. Med umrlimi so bili tudi najstniki, stari 14 in 15 let.

Nekdanji analitik ameriške obveščevalne službe CIA Larry Johnson je v oddaji na kanalu Daniel Davis opozoril, da se bo Ukrajina verjetno soočila z izjemno ostrimi povračilnimi ukrepi Rusije po domnevnem napadu z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Johnson je poudaril, da bi takšna dejanja Kijeva lahko sprožila odziv Moskve brez primere, kar bi še dodatno zaostrilo konflikt med državama. Ruska stran trdi, da je bil napad načrtovan in izveden v več fazah, medtem ko Ukrajina vpletenost uradno zanika. Incident je v mednarodni javnosti sprožil različne odzive, od skepticizma evropskih diplomatov do obsodb zaveznic Rusije. Johnsonovo opozorilo prihaja v času povečanih napetosti in vprašanj o prihodnjih korakih Rusije v vojni v Ukrajini, saj Kremelj takšne napade na svoje simbole oblasti interpretira kot neposredne teroristične grožnje državni varnosti.

Ruska protizračna obramba naj bi sestrelila 64 ukrajinskih dronov nad desetimi regijami, vključno z 20 nad Samaro ter osmimi nad Voroneško in Saratovsko oblastjo. Nad moskovsko regijo naj bi sestrelili sedem dronov. Ukrajina pa trdi, da je sestrelila 86 od 116 ruskih dronov, ki so bili usmerjeni na njeno ozemlje.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro je bil v četrtek odpušćen iz bolnišnice in prepeljan nazaj v prostore zvezne policije, kjer prestaja pripor. Sedemdesetletni politik je v zdravstveni oskrbi prestal operacijo kile ter poseg za odpravo kroničnega kolcanja, ki mu je povzročalo precejšnje zdravstvene težave. Kljub prizadevanjem njegove obrambe, da bi mu zaradi zdravstvenega stanja omogočili prestajanje kazni v hišnem priporu, je vrhovno sodišče takšno zahtevo zavrnilo. Bolsonaro se je po končanem posegu in kratkotrajnem okrevanju vrnil v celico brazilske zvezne policije. Zdravniki so njegovo stanje ocenili kot stabilno in primerno za vrnitev v zaporno okolje. Politična situacija v državi ostaja napeta, saj njegovi privrženci ostro kritizirajo odločitve pravosodnih organov, medtem ko vlada vztraja pri doslednem izvajanju sodnih odločb brez izjem za nekdanje visoke funkcionarje.

V zdravstvenih ustanovah v regiji Herson in na polotoku Krim se po napadu ukrajinskih sil na naselje Horli še vedno zdravi 14 oseb, med katerimi je pet otrok. Pomočnik ruskega ministra za zdravje Aleksej Kuznecov je pojasnil, da zdravniki bijejo bitko za življenje enega otroka, čigar stanje je opredeljeno kot kritično. Poleg njega so še štirje poškodovanci v težkem stanju, medtem ko so preostali utrpeli srednje hude poškodbe. Ruske oblasti so po dogodku, v katerem je po zadnjih podatkih preiskovalcev življenje izgubilo najmanj sedem oseb, v regiji razglasile žalovanje. Napad, ki so ga ruski uradniki označili za teroristično dejanje, je povzročil precejšnje civilne žrtve in gmotno škodo. Za oskrbo ranjenih je bil aktiviran ruski zvezni center za medicino katastrof, ki prek telemedicinskih posvetov z vrhunskimi specialisti usklajuje zdravljenje vseh hospitaliziranih bolnikov.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro se je v četrtek vrnil v zaporedno prestajanje kazni v zaporu v Brasilii, potem ko je zapustil bolnišnico po operaciji ingvinalne kile. Brazilsko vrhovno sodišče je pred tem zavrnilo zahtevo njegovih odvetnikov za premestitev v hišni pripor, ki so jo utemeljevali s slabšanjem zdravstvenega stanja 70-letnega nekdanjega voditelja. Sodnik Alexandre de Moraes je v odločitvi pojasnil, da zdravstveno stanje Bolsonara ne kaže znakov poslabšanja, ki bi opravičevali takšen ukrep. Bolsonaro v zaporu prestaja 27-letno zaporno kazen zaradi vpletenosti v poskus državnega udara leta 2022. Iz zapora je bil začasno izpuščen 24. decembra zaradi nujnega operativnega posega, vendar se mora po oceni sodišča kljub trditvam obrambe o domnevnem tveganju za nenadno poslabšanje zdravja vrniti v strožji režim prestajanja kazni. Odvetniki so odločitev sodišča označili za neustrezno, vendar njihova prizadevanja za milejšo obliko odvzema prostosti niso bila uspešna.

V švicarskem turističnem središču Crans-Montana je prišlo do tragičnega požara, v katerem je več kot dvajset oseb utrpelo življenjsko nevarne poškodbe. Zdravnik iz univerzitetne klinike v Lozani je za švicarsko televizijo RTS potrdil, da ima približno 13 odraslih in osem mladoletnikov opekline na več kot 60 odstotkih telesne površine. Vsi hudo poškodovani so bili prepeljani v specializirano kliniko, kjer se borijo za njihova življenja. Oblasti in zdravstveno osebje so izrazili posebno zaskrbljenost za mlajše žrtve, saj je med hudo opečenimi najmanj osem mladoletnih oseb. Preiskava o vzrokih za izbruh smrtonosnega ognja v tem priljubljenem gorskem letovišču še poteka. Švicarske reševalne službe so se hitro odzvale, vendar so obsežne poškodbe zahtevale takojšnjo premestitev v univerzitetni klinični center v Lozani, kjer razpolagajo z najsodobnejšo opremo za oskrbo opeklin.

V švicarskem smučarskem središču Crans-Montana so oblasti v petek pričele z zahtevnim postopkom identifikacije žrtev katastrofalnega požara, v katerem je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj 40 ljudi. Identifikacija poteka počasi, saj so trupla zaradi izjemno visokih temperatur močno ožgana, kar onemogoča hitro prepoznavo. Strokovnjaki si pri delu pomagajo z analizo zobovja in vzorcev DNK, da bi zagotovili popolno natančnost podatkov pred uradnim obveščanjem svojcev. Župan občine Crans-Montana Nicolas Feraud je poudaril, da je prednostna naloga vseh vpletenih služb dodelitev imen vsem najdenim žrtvam, vendar opozarja, da bo postopek zaradi narave poškodb trajal več dni. Preiskovalci hkrati nadaljujejo z delom na kraju dogodka, da bi razjasnili okoliščine eksplozije in požara, ki sta povzročila eno najhujših tragedij v tem delu Švice v zadnjih letih.

Spletna stran uprave guvernerja in vlade regije Herson, na kateri so bili objavljeni seznami žrtev ukrajinskega napada na naselje Horli, je postala tarča obsežnega hekerskega napada. Guverner Vladimir Saldo je 2. januarja sporočil, da so zaradi napada onemogočili dostop do vira, s čimer so sorodniki žrtev in poškodovanih izgubili možnost pridobivanja informacij o svojih bližnjih. Po navedbah guvernerja naj bi za napadom stala skupina zahodnih hekerjev, ki so izvedli napad za zavrnitev storitve (DoS). Napad se je zgodil neposredno po tem, ko so ukrajinske oborožene sile v novoletni noči zadele civilne objekte, vključno s kavarno in hotelom v Horlih, kar je povzročilo smrtne žrtve in ranjene med lokalnim prebivalstvom. Saldo je poudaril, da so tovrstna dejanja usmerjena v prikrivanje informacij in stopnjevanje pritiska na prebivalce regije, ki je pod ruskim nadzorom. Tehnične službe naj bi si prizadevale za ponovno vzpostavitev delovanja spletne strani, vendar so podatki o žrtvah trenutno nedosegljivi.

V hudem požaru, ki je izbruhnil na enem izmed smučišč v Švici, je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj 40 oseb, 115 ljudi pa je bilo ranjenih. Ognjeni zublji so se hitro razširili po turističnem kompleksu, kar je povzročilo kaos med obiskovalci in osebjem. Reševalne ekipe so nemudoma začele z evakuacijo in oskrbo poškodovanih, vendar so bile zaradi razsežnosti požara številne žrtve neizbežne. Lokalne oblasti še vedno preiskujejo vzrok katastrofalnega dogodka, medtem ko bolnišnice v regiji sprejemajo ranjene, med katerimi jih je več v kritičnem stanju. Gre za eno najhujših nesreč v švicarskih Alpah v zadnjih desetletjih, ki je sprožila vprašanja o varnostnih protokolih in protipožarni zaščiti v gorskih letoviščih. Identifikacija žrtev še poteka, uradne številke pa bi se glede na resnost poškodb nekaterih preživelih lahko še spremenile.

Dopisnik nemške televizije Die Welt Christoph Wanner je v analizi novoletnega nagovora ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega izpostavil po njegovem mnenju neprimeren bojeviti duh. Po poročanju nemških medijev je Zelenski v svojem nagovoru deloval protislovno, saj je namesto iskanja poti do mirnega dialoga z Rusijo poudarjal vojaško naravnanost. Takšna drža je v nemških medijskih krogih sprožila kritike, da predsednik ne sledi pričakovanjem po umiritvi razmer, temveč vztraja pri retoriki spopadov. Kritika prihaja v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo razprave o morebitnih pogajanjih za končanje konflikta. Wanner je poudaril, da bi moral biti novoletni nagovor priložnost za pošiljanje sporočil o miru, medtem ko je Zelenski po njegovi oceni izkazal držo, ki ni skladna s trenutnimi diplomatskimi potrebami. Ta razkorak med pričakovanji nekaterih evropskih zaveznic in ukrajinsko uradno komunikacijo nakazuje na morebitne napetosti v dojemanju prihodnje strategije v vojni v Ukrajini.

Napad ukrajinskih oboroženih sil z 91 brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti je po mnenju nekaterih opazovalcev znak naraščajočega obupa kijevskega režima. Nekdanji svetovalec ukrajinskega predsednika Oleg Soskin je izjavil, da operacija ni imela nobene vojaške vrednosti in ne more spremeniti razmer na bojišču, hkrati pa Rusiji daje legitimno podlago za oster povračilni odgovor. Ruski viri dogodek interpretirajo kot potrditev globoke krize znotraj ukrajinske oblasti, ki se v iskanju rešitev zateka k simbolnim napadom na rusko ozemlje. Rusko obrambno ministrstvo je objavilo več posnetkov domnevno sestreljenih dronov, s katerimi dokazujejo, da je bil napad načrtovan v več fazah. Medtem ko Kijev uradno zanika vpletenost, analitiki opozarjajo, da bi takšne akcije lahko bile namenjene zaostrovanju pogojev pred morebitnimi mirovnimi pogajanji. Dogodek je sprožil ostre odzive v mednarodni skupnosti, kjer so nekatere države, kot sta Venezuela in Tadžikistan, dejanje že obsodile kot teroristični akt, medtem ko zahodni zavezniki ostajajo previdni pri ocenjevanju ruskih navedb.

Avstralski organi pregona so v povezavi z decembrskim napadom na norveškega turista na priljubljenem pomolu St Kilda v Melbournu obtožili še dva najstnika. Incident, ki se je zgodil konec preteklega leta, je vključeval nasilen napad in rop tujega državljana, kar je v lokalni skupnosti sprožilo precejšnjo zaskrbljenost glede varnosti na javnih mestih. Z novimi obtožnicami se je število osumljencev v tem primeru povečalo, policija pa nadaljuje s preiskavo okoliščin dogodka. Po poročanju lokalnih medijev sta bila najstnika obtožena sodelovanja pri fizičnem napadu in tatvini. Organi pregona so ob tem poudarili zavezanost k zagotavljanju varnosti turistov in domačinov, hkrati pa so izpostavili, da se bodo vsi vpleteni v nasilna dejanja morali soočiti s pravnimi posledicami svojih ravnanj.

Ameriški igralec in glasbenik Will Smith je bil tarča tožbe, ki jo je vložil violinist, udeleženec njegove svetovne turneje leta 2025. Glasbenik v tožbi trdi, da je bil neupravičeno odpuščen kot povračilni ukrep, potem ko je prijavil domnevno spolno nadlegovanje. Tožnik navaja, da se je Smith obnašal plenilsko, kar je privedlo do neprijetnega delovnega okolja in kasnejše prekinitve sodelovanja. Tožba, ki je bila vložena v začetku tega tedna, podrobno opisuje obtožbe o povračilnih ukrepih, ki naj bi sledili prijavi neprimernega vedenja. Gre za odmeven primer v hollywoodski industriji, saj obtožbe neposredno letijo na enega najbolj prepoznavnih zvezdnikov. Pravni zastopniki igralca se na obtožbe uradno še niso odzvali, vendar primer že sproža burne razprave o varnosti zaposlenih na velikih glasbenih turnejah.

Deli severne poloble, predvsem Združeno kraljestvo in Združene države Amerike, so se ob vstopu v novo leto spopadli z ekstremnimi zimskimi razmerami, ki so vključevale arktični mraz, močan veter in obilne snežne padavine. V Veliki Britaniji so meteorologi opozorili na najhladnejši sunek polarnega zraka v zadnjem letu, ki je prinesel do 30 centimetrov snega, zlasti na Škotskem in v severni Angliji. Zaradi nevarnih razmer so oblasti izdale oranžna opozorila, britansko ministrstvo za delo in pokojninski sistem pa je v 18 poštnih okoliših aktiviralo prva finančna nadomestila za ogrevanje v tej sezoni. V Združenih državah Amerike so se z zimskimi nevšečnostmi soočali prebivalci Srednjega zahoda in severovzhoda države. V krajih, kot je Minneapolis, so se temperature ob polnoči spustile pod ledišče, ob močnem vetru pa je bil občutek mraza še bistveno nižji. Snežna neurja in močni sunki vetra so povzročali težave v prometu tudi v zvezni državi New Jersey, medtem ko so na severozahodu Pacifika zabeležili mešanico dežja in snega. Oblasti v obeh državah opozarjajo na povečano obremenitev zdravstvenih sistemov in možnost izpadov električne energije zaradi poškodb infrastrukture.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom sporočil, da Rusija neomajno verjame v svojo vojaško zmago v Ukrajini, kjer se ofenziva nadaljuje že skoraj četrto leto. Putin je v govoru, namenjenem krepitvi narodne enotnosti, pozval k vsesplošni podpori ruskim silam na fronti, ki jih je označil za heroje. Hkrati je rusko vojaško vodstvo pooblastilo generala Valerija Gerasimova za vzpostavitev obsežnih "varovalnih pasov" znotraj ukrajinskih regij Sumi in Harkov. Ta poteza, ki jo Moskva utemeljuje kot obrambno nujnost za zaščito obmejnih območij, nakazuje na namero Rusije po trajnem nadzoru nad novimi ozemlji. Medtem ko Moskva zaostruje svojo vojaško držo, so se odnosi na diplomatski ravni dodatno zapletli. Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij delil mnenjski članek, ki za zastoj v mirovnih pogajanjih neposredno obtožuje Putina in njegovo retoriko. Trump je s tem nakazal dvom v iskrenost ruskih prizadevanj za mir. Razmere so se dodatno zaostrile po smrtonosnem ukrajinskem napadu z droni na naselje Horli v regiji Herson, kjer je na silvestrovo umrlo najmanj 24 civilistov. Rusko zunanje ministrstvo je napad označilo za teroristično dejanje, kar je povzročilo prekinitev tekočih mirovnih pogovorov med Kijevom in Moskvo.

V več iranskih mestih so izbruhnili novi nasilni spopadi med protestniki in varnostnimi silami, v katerih je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj šest oseb. Nemiri so posledica nezadovoljstva prebivalstva nad drastičnim zvišanjem življenjskih stroškov, predvsem cen osnovnih živil in energentov. Protesti, ki so se sprva začeli kot mirni shodi proti ekonomski politiki vlade, so se hitro sprevrgli v nasilje, ko so oblasti poskušale razgnati množice. Iranske oblasti so v več provincah omejile dostop do spleta, da bi preprečile organizacijo novih shodov, vendar se napetosti kljub temu stopnjujejo. Poročila s terena nakazujejo, da so varnostne sile uporabile solzivec in v nekaterih primerih tudi pravo strelivo. Gre za enega najresnejših izbruhov javnega nezadovoljstva v zadnjem obdobju, ki odraža globoko gospodarsko krizo v državi, dodatno zaostreno z mednarodnimi sankcijami in notranjo politično nestabilnostjo.

Severno poloblo je ob vstopu v leto 2026 zajel obsežen val arktičnega zraka, ki je prinesel ekstremne zimske razmere v Združene države Amerike in dele Evrope. V ameriški zvezni državi New York, natančneje v mestu Syracuse, so zabeležili rekordne snežne padavine, saj je v enem dnevu zapadlo več kot 60 centimetrov snega, kar predstavlja drugi najvišji dnevni skupni znesek v zgodovini meritev. Močni vetrovi na območju jezera Erie so ustvarili pogoje blizu snežnega viharja, kar je resno ogrozilo varnost v prometu. Medtem ko so se prebivalci Chicaga in območja Velikih jezer spopadali z nizkimi temperaturami in dodatnimi snežnimi padavinami, so v Koloradu poročali o nenavadno toplem vremenu v nižinah, medtem ko so gorska območja pod opozorili zaradi sneženja. Podobno hladno vreme je doseglo tudi Evropo. Na Nizozemskem so oblasti zaradi močnega vetra in nevarnosti ledu odpovedale številne tradicionalne novoletne skoke v vodo, saj so meteorologi napovedali izjemno hladen začetek leta s temperaturami pod lediščem. Te ekstremne razmere so neposredno povezane z vdorom arktičnega zraka, ki je že konec leta 2025 nakazoval naostritev zime na severni polobli.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla smrtonosen napad z droni na hotel v delu Hersona, ki ga nadzoruje Moskva, v katerem je bilo ubitih najmanj 20 ljudi, ki so praznovali novo leto. Rusija je obsodila tudi molk zahodnih držav glede ukrajinskega napada in ga označila za 'terorizem', kar naj bi bilo enako 'odprti vpletenosti'.

Po uničujočem požaru v baru Le Constellation v Crans-Montani, ki je zahteval 47 življenj, švicarske oblasti pospešeno identificirajo žrtve. Preiskovalci preiskujejo vzrok hitrega širjenja ognja, medtem ko družine obupano iščejo informacije o pogrešanih, med katerimi so tudi otroci. Preživeli so bili zaradi hudih opeklin prepeljani v bolnišnice po Evropi, vključno z Belgijo, Francijo in Nemčijo.

Severno poloblo je ob prehodu v leto 2026 zajel obsežen val arktičnega zraka, ki je prinesel ekstremno nizke temperature, močan veter in obilne snežne padavine. Nacionalne meteorološke službe v Združenih državah Amerike, Veliki Britaniji in Grčiji so izdale nujna opozorila pred zimskimi neurji, saj so v nekaterih predelih zabeležili do 90 centimetrov novozapadlega snega. V Združenih državah Amerike so sunki vetra dosegali hitrosti do 65 kilometrov na uro, kar je v kombinaciji z nizkimi temperaturami povzročilo nevarne razmere za potovanja in bivanje na prostem. Kljub zaostrenim vremenskim razmeram so se prebivalci v zveznih državah, kot je Connecticut, pripravili na praznovanja novega leta, čeprav so oblasti opozarjale na previdnost na cestah. V Veliki Britaniji meteorologi napovedujejo nadaljevanje polarnega mraza s temperaturami do -12 stopinj Celzija, medtem ko se v Grčiji soočajo z nenadnim hladnim valom, ki je prinesel sneženje tudi na otok Evbeja. Arktični zrak, ki prodira iz Skandinavije, bo v prihodnjih dneh še naprej povzročal snežne plohe in nevarnost poledice na širšem območju Evrope in Severne Amerike.

Zohran Mamdani, 34-letni demokratični socialist, je v četrtek, 1. januarja 2026, uradno zaprisegel kot 112. župan New Yorka. Na slovesnosti pred mestno hišo, ki so se je udeležili tisoči podpornikov, je Mamdani obljubil ambiciozno vodenje mesta in zaščito priseljencev. Prvi muslimanski župan v zgodovini mesta je v svojem nagovoru izpostavil boj proti visokim življenjskim stroškom in napovedal politiko, ki bo služila tistim, ki jih je trenutni sistem pustil na cedilu. Pri dogodku so ga podprli ključni predstavniki ameriške levice, med njimi senator Bernie Sanders in kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez. Mamdani, ki je pred letom dni veljal za politično neznanega, se z nastopom mandata podaja v neposreden politični spor z republikanskim predsednikom Donaldom Trumpom. Njegova zaprisega sovpada z globalnim praznovanjem novega leta 2026, ki so ga zaznamovali spektakularni ognjemeti od Sydneyja, kjer so se z minuto molka poklonili žrtvam napada na plaži Bondi, do Dubaja in Tokia. Novi župan je poudaril, da bo New York pod njegovim vodstvom postal zgled za ves svet, hkrati pa je obljubil, da bo mesto ostalo varno zavetišče za vse svoje prebivalce, ne glede na njihov status.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v nedavnih izjavah odločno zavrnil vse dvome o svojem zdravstvenem stanju in poudaril, da je njegovo zdravje brezhibno. 79-letni predsednik se je odzval na ponavljajoča se vprašanja medijev in javnosti ter zatrdil, da nima težav s sluhom, prav tako pa se mu med uradnimi srečanji ni dogajalo, da bi zaspal. Trump je poudaril, da so tovrstna ugibanja neutemeljena, in izrazil pripravljenost, da o tej temi spregovori kadar koli. Kljub svoji starosti predsednik vztraja, da je v polni formi za opravljanje svojih dolžnosti. Izjave so prišle v času, ko ameriška javnost pozorno spremlja kognitivne in fizične sposobnosti najvišjih predstavnikov države. Trump je s svojimi trditvami skušal pomiriti volivce in utišati kritike, ki v njegovi starosti vidijo morebitno oviro za vodenje države v prihodnje.

V požaru, ki je izbruhnil v enem izmed lokalov v švicarskem turističnem središču Crans-Montana, je po zadnjih podatkih življenje izgubilo približno 40 oseb. Oblasti opozarjajo, da bi se število smrtnih žrtev lahko še povečalo, saj so številni izmed več kot 110 poškodovanih v kritičnem stanju. Zdravstveni delavci poročajo o izjemno težkih poškodbah, saj so nekateri ponesrečenci utrpeli opekline, ki pokrivajo več kot 60 odstotkov površine telesa. Reševalne ekipe in preiskovalci so na prizorišču nesreče, kjer skušajo ugotoviti vzrok za nastanek katastrofalnega ognja. Zaradi resnosti poškodb so številne preživele prepeljali v specializirane centre za opekline po državi. Dogodek je močno pretresel lokalno javnost in obiskovalce tega priljubljenega letovišča, medtem ko se reševalna akcija in identifikacija žrtev še nadaljujeta.

Po zadnjih podatkih je v požaru v baru v Crans-Montani umrlo približno 40 ljudi, 115 pa je bilo ranjenih. Preiskovalci se osredotočajo na uporabo pirotehničnih sredstev, natančneje ognjemetnih sveč, kot možen vzrok za izbruh požara. Osem francoskih državljanov še vedno pogrešajo.

Dopisnik nemškega časnika Die Welt iz Kijeva je podal ostro kritiko novoletnega nagovora ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Po mnenju dopisnika je predsednik v svojem govoru uporabil agresivno in bojevito retoriko, ki pa ni vsebovala nobenih konstruktivnih predlogov ali konkretnih korakov za vzpostavitev mirnega dialoga z Rusijo. Takšen nastop se odmika od pričakovanj o iskanju diplomatskih rešitev v času trajajočega konflikta. Kritika izpostavlja kontrast med pričakovanji mednarodne javnosti in dejansko vsebino govora, ki je bil po poročanju nemškega medija osredotočen na trdno vojaško držo namesto na ponudbo pogajalskih izhodišč. Časnik poudarja, da pomanjkanje vizije za mirno rešitev v nagovoru prvega moža Ukrajine otežuje možnosti za skorajšnje končanje sovražnosti na fronti, kar vzbuja zaskrbljenost v določenih evropskih diplomatskih krogih.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v zadnjih izjavah poudaril, da bo nacionalni obrambni sistem, ki združuje ljudske, vojaške in policijske sile, zagotovil ozemeljsko celovitost in mir v državi. Madurove trditve so odziv na domnevne grožnje s kopenskim napadom s strani Združenih držav Amerike, ki naj bi po njegovih besedah ogrožale suverenost Venezuele. Predsednik je izpostavil, da je ljudstvo varno in da obrambni mehanizmi delujejo neprekinjeno za zaščito vseh delov ozemlja. Napetosti so se stopnjevale po incidentih v mednarodnih vodah in povečani prisotnosti ameriških sil v regiji. Madurova administracija se je na te dogodke odzvala z okrepljeno vojaško retoriko in mobilizacijo milic. Kljub trditvam o miru in varnosti ostaja situacija v regiji napeta, saj Venezuela obtožuje ZDA imperialistične agresije, medtem ko mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja premike vojaških sil ob venezuelski obali. Venezuelski predsednik je še dodal, da so oborožene sile v polni pripravljenosti na kakršno koli obliko vojaškega posredovanja.

Podpredsednik poslanske skupine CDU/CSU v nemškem bundestagu Johann Wadephul se je zavzel za celovito reformo Varnostnega sveta Združenih narodov (ZN). Po njegovem mnenju je najmočnejši organ svetovne organizacije že leta ohromljen zaradi nenehnih blokad in konfrontacij med stalnimi članicami, predvsem med Združenimi državami Amerike na eni strani ter Rusijo in Kitajsko na drugi. Wadephul poudarja, da trenutna struktura ne odraža več realnosti sodobnega sveta, kar onemogoča učinkovito reševanje globalnih kriz in vzdrževanje mednarodnega miru. Nemčija namerava junija ponovno vložiti kandidaturo za dvoletni mandat nestalne članice v Varnostnem svetu, s čimer želi okrepiti svojo vlogo pri prizadevanjih za posodobitev delovanja tega organa. Nemški diplomati in politiki že dlje časa opozarjajo, da brez strukturnih sprememb, ki bi vključevale pravico do veta in razširitev kroga stalnih članic, Združeni narodi tvegajo izgubo svoje legitimnosti in operativne moči na svetovnem prizorišču.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je predstavnikom Združenih držav Amerike v Moskvi predalo dešifrirane navigacijske podatke z ukrajinskega brezpilotnega letalnika. Po navedbah Moskve ti podatki potrjujejo načrtovan napad na podeželsko rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Ruske oblasti trdijo, da tehnične analize drona jasno kažejo na vpletenost Kijeva v poskus napada na državno posestvo v Valdaju. Najnovejša poteza Kremlja sledi stopnjevanju napetosti, potem ko je Rusija pred kratkim objavila videoposnetke, ki naj bi služili kot dokaz za ukrajinsko agresijo globoko v ruskem ozemlju. Kijev je te obtožbe že pred tem označil za neutemeljene, medtem ko so ameriški strokovnjaki za nacionalno varnost izrazili dvom o verodostojnosti ruskih navedb. Diplomatski pritisk se s predajo podatkov seli na področje obveščevalnega sodelovanja in mednarodnega dokazovanja odgovornosti za napade na cilje visoke vrednosti.

Rusko obrambno ministrstvo je 2. januarja 2024 sporočilo, da je posadka večnamenskega nadzvočnega lovca-bombnika Su-34 izvedla zračne napade na ukrajinske enote in vojaško opremo. Operacija je bila izvedena v coni odgovornosti južne skupine ruskih sil, kjer so ruska letala s ciljanim odmetavanjem letalskih bomb napadla koncentracijo ukrajinske žive sile in oklepnih vozil. Po navedbah ruskih virov so bila uporabljena visoko natančna sredstva, ki so omogočila uničenje vnaprej določenih ciljev. Napad predstavlja nadaljevanje stopnjevanja ruskih letalskih operacij, ki smo jim bili priča že ob koncu leta 2025, ko so ruske sile sistematično ciljale ukrajinsko energetsko in transportno infrastrukturo. Uporaba naprednih letal Su-34 v kombinaciji z vodenimi bombami potrjuje strategijo ruske vojske, da s premočjo v zraku poskuša nevtralizirati ukrajinsko obrambo na ključnih delih fronte v Donecku in okolici.

Policija v Amsterdamu je prek družbenega omrežja Bluesky sporočila, da sta v streljanju umrli dve osebi.

V okrožju Larimer v ameriški zvezni državi Kolorado se je v bližini naselja Glen Haven zgodil tragičen incident, v katerem je po navedbah lokalnih oblasti umrla ženska. Preiskovalci organizacije Colorado Parks and Wildlife (CPW) sumijo, da je bila žrtev napada gorskega leva. Truplo so odkrili na območju južno od Glen Havna, kjer so pristojne službe takoj po dogodku zaprle pohodniške poti in začele s podrobno preiskavo okoliščin. Strokovnjaki za prostoživeče živali trenutno zbirajo dokaze na terenu, da bi potrdili prisotnost živali in ugotovili natančen vzrok smrti. Čeprav so napadi gorskih levov na ljudi razmeroma redki, so oblasti prebivalce in obiskovalce opozorile na previdnost pri gibanju v naravi. Iskanje morebitne nevarne živali se nadaljuje, medtem ko preiskovalni organi še niso razkrili identitete pokojne ženske. Lokalne poti bodo ostale zaprte do preklica oziroma dokler območje ne bo varno za javnost.

Pred domnevnim usodnim napadom gorske levinje na pohodnico v Koloradu na novega leta dan se je moški že spopadel z gorsko levinjo na isti poti. Moški se je nekaj tednov pred tem z palico ubranil napada gorske levinje.

V gorovju severnega Kolorada v bližini Skalnega gorovja se je v četrtek zgodil tragičen napad pume, ki je bil usoden za žensko med pohodom. Po navedbah lokalnih oblasti gre za prvo potrjeno smrtno žrtev napada te gorske mačke v omenjeni zvezni državi v zadnjih 25 letih. Preiskovalci so na podlagi ran na truplu in sledi na kraju dogodka potrdili, da je šlo za napad pume, kar je v tem delu Združenih držav Amerike izjemno redek pojav. Lokalne službe za divje živali so takoj po dogodku zavarovale območje in sprožile iskalno akcijo za živaljo, ki je povzročila napad. Napadi pum na ljudi so kljub njihovi prisotnosti v naravnem okolju redki, saj se te živali običajno izogibajo stiku s človekom. Oblasti so obiskovalce gora opozorile na previdnost in podale navodila, kako ravnati v primeru srečanja s tem plenilcem, da bi preprečili nadaljnje nesreče.

Ruske enote protizračne obrambe so v noči s 1. na 2. januar sestrelile in onemogočile večje število ukrajinskih brezpilotnih letal, ki so ciljala objekte v Ruski federaciji. Po poročanju guvernerja Rostovske oblasti Jurija Sljusarja so sile PVO uničile štiri drone nad tremi okrožji omenjene regije, vključno z enim letalnikom nad Taganroškim zalivom v Azovskem morju. Napadi so se vrstili v več valovih, pri čemer so ruske oblasti potrdile tudi uničenje treh brezpilotnih letal nad Tulsko oblastjo med 23. uro na silvestrovo in 1. uro zjutraj na novo leto. Guvernerji prizadetih regij so potrdili, da so bili napadi pravočasno zaznani in nevtralizirani s pomočjo sistemov elektronskega bojevanja in protiletalskih enot. Čeprav so ukrajinske sile s temi akcijami poskušale destabilizirati rusko zaledje v času praznikov, poročil o večji gmotni škodi ali žrtvah med civilnim prebivalstvom za zdaj ni. Intenziviranje napadov na rusko obmejno regijo Rostova sledi seriji podobnih incidentov v zadnjih mesecih, kar kaže na nadaljevanje ukrajinske strategije napadov na logistična in energetska vozlišča globoko na ruskem ozemlju.

Združene države Amerike so Kitajsko pozvale k zadržanosti in prekinitvi dejanj, ki po nepotrebnem stopnjujejo napetosti v regiji. Odziv Washingtona sledi obsežnim kitajskim vojaškim manevrom v okolici Tajvana, ki jih ameriška administracija označuje za nepotreben pritisk na otok. Po navedbah ameriških uradnikov kitajske vojaške aktivnosti zmanjšujejo regionalno stabilnost in ogrožajo varnost plovnih poti. Napetosti so se dodatno zaostrile po novoletnem nagovoru tajvanskega predsednika Laia Ching-teja, ki je napovedal okrepitev obrambnih zmogljivosti države. Kitajska na tovrstne izjave in tesnejše sodelovanje med Tajpejem in Washingtonom redno odgovarja z demonstracijo vojaške sile, kar sproža zaskrbljenost tudi med drugimi zavezniki v regiji, vključno z Japonsko in Avstralijo. Washington poudarja, da morajo biti vsa nesoglasja rešena po mirni poti in brez uporabe ustrahovanja.

Donald Trump je izjavil, da so Združene države uspešno izvedle operacijo v Venezueli, vključno z zajetjem predsednika Nicolása Madura in njegove žene, ter ju prepeljale iz države. Prav tako je dejal, da je bila operacija, ki so jo izvedle oborožene sile ZDA, skrbno pripravljena in uspešna. Kljub temu se je Trump izognil konkretnim vprašanjem o Venezueli in obljubil dodatna pojasnila.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem televizijskem nagovoru ob vstopu v leto 2026 izrazil neomajno prepričanje v zmago Rusije v vojni proti Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta. V kratkem govoru, ki ga je ob 23.57 po moskovskem času v živo predvajal Kremelj, je predsednik ruske vojakov označil za heroje in poudaril, da sta enotnost naroda ter medsebojna podpora ključna gonila države pri doseganju novih ciljev. Kljub temu da je vojna vstopila v četrto leto, je Putin v svojem nastopu le bežno omenil same spopade in se sploh ni dotaknil mirovnih pogajanj z Združenimi državami Amerike. Medtem ko se je svet pripravljal na praznovanje novega leta, je Putinov nastop deloval kot poskus projiciranja odločnosti in stabilnosti. Medtem ko ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski še naprej poziva k mednarodnim mirovnim prizadevanjem, je ruski voditelj poudaril, da bo Rusija dosegla svoje cilje. Govor je bil kratek in se je osredotočal predvsem na notranjo kohezijo in pohvalo oboroženim silam, kar nakazuje na nadaljevanje trenutne vojaške strategije brez večjih diplomatskih popuščanj v bližnji prihodnosti.

Zohran Mamdani je ob nastopu funkcije župana New Yorka obljubil, da bo uveljavljal demokratično socialistični program. Poudaril je, da je bil izvoljen kot demokratični socialist in da bo tako tudi vladal. Na slovesnosti ga je uradno potrdil vermontski senator Bernie Sanders, Mamdani pa je svoj govor zaključil s pozivom k mobilizaciji.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla smrtonosen napad z droni na hotel v Hersonski regiji, ki je pod nadzorom Moskve, med novoletnim praznovanjem, v katerem je umrlo najmanj 20 ljudi. Rusija je obsodila molk zahodnih držav glede tega napada in ga označila za "odprto sokrivdo". Ruska misija pri ZN v Ženevi je kritizirala ignoriranje ukrajinskega "terorizma". Rusija je napovedala posledice za napad.

Severno poloblo je ob vstopu v leto 2026 zajel obsežen val arktičnega zraka, ki je povzročil ekstremne zimske razmere v več državah, vključno z Združenimi državami Amerike in Grčijo. Ameriška nacionalna vremenska služba (NWS) je izdala številna opozorila pred zimskimi neurji, saj so nekatere regije zabeležile do 70 centimetrov novozapadlega snega in sunke vetra do 65 kilometrov na uro. Kljub nevarnim razmeram in nizkim temperaturam, ki so se ob upoštevanju vetra spustile pod ledišče, so številni prebivalci Connecticutu in Pensilvanije praznovali na prostem. Podobno hladna fronta je dosegla tudi južno Evropo. Grška nacionalna meteorološka služba (EMY) je poročala o močnem sneženju na otoku Evia ter o klavrnih vremenskih razmerah s prodornim mrazom in močnim vetrom, ki bodo vztrajale skozi celoten praznični konec tedna. Meteorologi napovedujejo, da se bodo snežni meteži in nizke temperature nadaljevali tudi v prvih dneh januarja, kar bo še naprej povzročalo težave v prometu in pri oskrbi z energijo.

Laboratorijska analiza v indijskem mestu Indore je potrdila, da je bil izbruh diareje in bruhanja, ki je zahteval najmanj štiri smrtne žrtve, posledica onesnažene pitne vode. Zaradi zastrupitve je pomoč poiskalo več kot 1.400 ljudi. Po poročilih lokalnih zdravstvenih oblasti je do onesnaženja prišlo zaradi puščanja glavnega vodovodnega cevovoda v predelu Bhagirathpura. Preiskava je pokazala, da se je napaka na omrežju pojavila na mestu, nad katerim je bilo zgrajeno stranišče, kar je neposredno povzročilo vdor fekalij v oskrbovalni sistem. Glavni zdravnik v mestu, dr. Madhav Prasad Hasani, je poudaril, da so izsledki laboratorija iz mestne medicinske fakultete neizpodbitni. Ironično je, da se Indore že osem let zapored ponaša z nazivom najčistejšega mesta v Indiji, medtem ko ta incident razkriva resne pomanjkljivosti v tamkajšnji komunalni infrastrukturi. Pristojne službe so po odkritju vira okužbe začele s sanacijo cevovoda, da bi preprečile nadaljnje širjenje bolezni.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom poudaril neomajno prepričanje v končno vojaško zmago v Ukrajini, kjer ruska ofenziva traja že skoraj štiri leta. V govoru je državljane pozval k enotnosti in podpori vojakom na fronti, ki jih je označil za heroje. Hkrati je vrhovni poveljnik ruskih sil, general Valerij Gerasimov, odredil nadaljevanje vzpostavljanja t. i. varnostnih pasov znotraj ukrajinskih regij Sumi in Harkov, kar Moskva utemeljuje kot nujno obrambno mero za zaščito svojih obmejnih območij pred ukrajinskimi napadi. Medtem ko Kremelj utrjuje svojo vojaško držo, je novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump na družbenih omrežjih delil uvodnik časnika New York Post, ki Rusijo neposredno obtožuje za zastoj v mirovnih pogajanjih. Trump je s tem dejanjem nakazal kritičen odnos do Putinovih trditev in namignil, da je prav ruska stran tista, ki ovira pot do končanja konflikta. Razmere na terenu ostajajo zaostrene, saj so ruski uradniki obtožili Kijev za smrtonosne napade z droni v vasi Horli, v katerih je umrlo najmanj 24 ljudi, kar je še dodatno obremenilo že tako zastale diplomatske pogovore. Ameriški obveščevalni viri so ob tem zavrnili ruske navedbe, da naj bi Ukrajina poskušala izvesti atentat na Putina v njegovi rezidenci.

Severno poloblo je ob koncu leta 2025 in vstopu v novo leto zajel obsežen val arktičnega zraka, ki je prinesel ekstremno nizke temperature, močan veter in obilno sneženje. V Združenih državah Amerike se prebivalci spopadajo z nevarnimi vetrovnimi ohladitvami, ki segajo do minus 30 stopinj Celzija, medtem ko so snežni zameti in poledica povzročili številne težave v prometu od Srednjega zahoda do severovzhoda države. V nekaterih zveznih državah so izdali opozorila pred zimskimi nevihtami, saj pričakujejo do 50 centimetrov novega snega. Podobne razmere vladajo tudi v Evropi. Velika Britanija se pripravlja na teden ekstremnega mraza s temperaturami do minus 10 stopinj Celzija, snežne padavine pa so zajele tudi Wales in Škotsko. O zimskem vremenu poročajo celo z juga celine; Grčijo je zajela hladna fronta, ki je prinesla sneg v višje ležeče predele in drastičen padec temperatur v Atenah in Solunu. V Estoniji in drugih baltskih državah so temperature padle globoko pod ledišče, kar je ob močnem vetru ustvarilo nevarne razmere za proslavljanja na prostem. Meteorologi napovedujejo, da se bo hladni val v večini prizadetih regij nadaljeval še v prvi teden januarja.

Severovzhodne zvezne države ZDA, zlasti New York in Massachusetts, se spopadajo z izrednimi zimskimi razmerami, ki so ob vstopu v novo leto prinesle rekordne količine snega. V mestu Syracuse so zabeležili najbolj snežen dan v zadnjih 80 letih, kar je drugi najvišji podatek v zgodovini meritev na tem območju. Zaradi močnega sneženja, ki ga povzroča t. i. učinek jezera, so oblasti izdale opozorila za okrožja Berkshire, Franklin in Hampshire, prebivalci pa se pripravljajo na nove padavine. Zimska neurja povzročajo precejšnje težave v prometu in pri vzdrževanju infrastrukture. V krajih, kot je Orchard Park, ekipe pospešeno čistijo stadione in javne površine, saj mrzla zračna masa nad razmeroma toplimi vodami Gardskih jezer povzroča intenzivne snežne pasove. Razmere so neposredno povezane s polarnim mrazom, ki je ob koncu leta 2025 zajel severno poloblo in povzročil kaos tako v Severni Ameriki kot v nekaterih delih Evrope.

Venezuelska vlada je potrdila izpustitev 88 oseb, ki so bile pridržane med politično krizo po predsedniških volitvah leta 2024. Do izpustitve je prišlo v času zaostrenih razmer, ko je bil Nicolás Maduro razglašen za zmagovalca volitev za svoj tretji mandat, medtem ko je opozicija opozarjala na obsežne volilne prevare. Dogodek sledi valu aretacij protestnikov, ki so nasprotovali uradnim rezultatom volitev. Ta poteza je del širšega procesa sproščanja napetosti, ki se je začel po valu protestov in mednarodnih kritik glede ravnanja z opozicijskimi aktivisti. Izpustitev zapornikov so potrdile tako vladne institucije kot nevladne organizacije, vključno z Odborom mater za obrambo resnice. Kljub temu v zaporih ostaja še večje število posameznikov, ki so bili zaprti pod podobnimi obtožbami. Analitiki ocenjujejo, da gre za poskus režima, da bi ublažil mednarodni pritisk in notranje nezadovoljstvo, vendar opozicija še naprej vztraja pri zahtevah po popolni transparentnosti volilnih izidov in izpustitvi vseh političnih zapornikov.

Obisk ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega na Poljskem je v poljskih medijih, predvsem v publikaciji Mysl Polska, sprožil ostre kritike in razprave o diplomatskem ugledu države. Kritiki so obisk označili za ponižanje poljske diplomacije, pri čemer so poudarili, da so dejanja ukrajinskega predsednika zasenčila uradne protokole in interese države gostiteljice. V analizah so poudarili, da so določene poteze Zelenskega povzročile nezadovoljstvo v delu poljske javnosti in politike, kar bi lahko vplivalo na prihodnje odnose med sosednjima državama. Poleg neposrednih kritik na račun protokola se v ozadju pojavljajo opozorila o morebitnih dolgoročnih posledicah za poljsko zunanjo politiko znotraj Evropske unije. Časnik je poročal, da je bil obisk diplomatski neuspeh, ki je v ospredje postavil ukrajinske zahteve namesto poljskih prioritet. Dogodek je v Varšavi spodbudil širšo razpravo o naravi zavezništva med državama v času trajajočega konflikta v regiji.

Ruska agresija na Ukrajino je v petek dosegla 1.408. dan, pri čemer sta državi izmenjali nove obtožbe o napadih na civilno in energetsko infrastrukturo. Razmere na frontni črti ostajajo izjemno napete, saj ukrajinski generalštab poroča o več kot 130 spopadih v zadnjih 24 urah. Ruske sile so nadaljevale s silovitimi napadi na ukrajinsko energetsko omrežje, medtem ko je Kijev odgovoril s povečanim številom napadov z droni na rusko ozemlje, vključno s cilji v regiji Herson in poročili o incidentih v bližini Moskve. Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru ponovil prepričanje v končno zmago in vojake označil za junake, kar nakazuje na nadaljevanje dolgotrajnega konflikta brez jasnih znakov za diplomatsko rešitev. Ukrajinska stran medtem opozarja na naraščajočo škodo na civilni infrastrukturi in poziva zahodne zaveznice k dodatni pomoči pri zračni obrambi. Kljub mednarodnim pritiskom in poskusom pogajanj v preteklosti, obe strani vztrajata pri svojih vojaških ciljih, kar povečuje humanitarno krizo v regiji.

Ameriški milijarder in lastnik družbenega omrežja X Elon Musk je v javni objavi opozoril, da bi zmaga radikalnih levih sil na prihajajočih volitvah pomenila konec za Združene države Amerike. Musk je svoje stališče utemeljil predvsem s kritiko njihovega pristopa k vprašanju migracij, ki po njegovem mnenju ogroža stabilnost države. Podjetnik je v svojih navedbah izpostavil, da bi politike, ki jih zagovarja radikalno krilo levice, privedle do nepopravljivih posledic za ameriško družbo in njeno prihodnjo ureditev. To ni prvič, da se je Musk vključil v politično razpravo glede migracijske politike, saj redno uporablja svojo platformo za komentiranje aktualnih družbeno-političnih vprašanj v državi.

V Južni Koreji sta v javnosti odmevala dva odmevna primera nasilja in pravnih zapletov, povezanih z znanimi osebnostmi. Igralka in nekdanja pevka skupine After School, Nana, se je znašla v središču pravne polemike, potem ko jo je moški, ki je novembra lani z nožem vdrl v njeno stanovanje, protitožil. Napadalec trdi, da je bil žrtev poskusa umora, ko sta ga Nana in njena mati med prerivanjem obvladali do prihoda policije. Zastopniki igralke so dejanje označili za zlorabo statusa javne osebe in poudarili, da so organi pregona njeno ravnanje že opredelili kot samoobrambo. Istočasno je višje sodišče v Seulu potrdilo zaporno kazen za raperja B-Freeja (Choi Sung-ho), ki bo zaradi napada na soseda v zaporu preživel eno leto in štiri mesece. Incident se je zgodil junija lani, ko je B-Free fizično obračunal s stanovalcem, ki se je pritožil zaradi hrupa. Žrtev je zaradi udarcev utrpela trajne poškodbe vidnega živca. Sodišče je kljub pologu odškodnine vztrajalo pri prvotni kazni, saj žrtev poravnave ni sprejela in je zahtevala strogo kaznovanje umetnika, ki je bil v preteklosti že šestkrat obsojen. Poleg teh primerov južnokorejsko pravosodje v januarju napoveduje še vrsto ključnih razsodb, povezanih z nekdanjim političnim vrhom in dogodki ob razglasitvi izrednega stanja.

V iranskem mestu Hamadan so se 1. januarja zvečer razplamteli siloviti protesti, med katerimi je skupina ljudi javno sežigala Korane in druge verske knjige. Po poročanju tiskovne agencije Tasnim je prišlo tudi do poskusa vdora v lokalno mošejo v četrti Sadaf, kjer je skupina približno 20 protestnikov poskušala izvesti napad, a so jim to preprečili organi pregona. Nemiri so se razširili iz prestolnice Teheran, kjer so k stavkam sprva pozivali podjetniki in študenti, razlog za splošno nezadovoljstvo pa je drastičen padec vrednosti iranskega riala. Incidenti v Hamadanu so del širšega vala protivladnih protestov, ki pretresajo državo zaradi gospodarske krize. Poleg verskih objektov so bili tarča napadov tudi vladni uradi; v mestu Fes na jugu države so neznanci napadli stavbo mestne uprave. Iranske oblasti so na prizorišča poslale okrepljene policijske enote, da bi zajezile nasilje, ki se je iz ekonomskih zahtev prelevilo v odkrito nasprotovanje verskim in državnim simbolom.

Po ameriškem napadu na Venezuelo so v Caracasu potekali protesti v podporo predsedniku Nicolásu Maduru. Protestniki so zahtevali njegovo izpustitev iz ameriškega pripora. Proti vojni so bili načrtovani protesti v več kot 100 mestih.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un je v svoji novoletni poslanici izpostavil "nepremogljivo zavezništvo" z Rusko federacijo in pohvalil pripadnike severnokorejskih oboroženih sil, ki se borijo v Ukrajini. Kim je vojake, ki delujejo na tujem ozemlju, označil za ponos naroda in jim ukazal, naj ostanejo pogumni, saj za njimi trdno stojita Pjongjang in Moskva. Po navedbah državnih medijev in zahodnih obveščevalnih služb je Severna Koreja v podporo ruski invaziji na Ukrajino poslala več tisoč vojakov. Analitiki poudarjajo, da Kimov poudarek na sodelovanju z Rusijo nakazuje namero Pjongjanga po nadaljnji poglobitvi vojaškega sodelovanja v letu 2026. Zanimivo je, da so severnokorejski mediji v poročanju o novoletnih voščilih tujih voditeljev vidno izpostavili sporočilo Vladimirja Putina, medtem ko so voščilo kitajskega predsednika Xi Jinpinga omenili le bežno, ne da bi neposredno navedli njegovo ime. Decembra je Kim Jong-un prvič javno potrdil prisotnost svojih enot v ruski regiji Kursk, kjer naj bi vojaki izvajali operacije razminiranja, pri čemer je priznal tudi prve smrtne žrtve.

Severno poloblo je ob prehodu v novo leto zajel obsežen val arktičnega zraka, ki je prinesel ekstremno nizke temperature, močan veter in obilno sneženje v številnih državah. V Združenih državah Amerike se prebivalci na severovzhodu države in v regiji Velikih jezer spopadajo z zameti, ki so ponekod nanesli do 20 centimetrov snega, medtem ko se v nekaterih zveznih državah vetrovni hlad spušča do 30 stopinj pod ničlo. Podobne razmere vladajo tudi v Veliki Britaniji in Kanadi, kjer so meteorologi izdali številna opozorila pred snežnim neurjem in nevarnostjo poledice. Ekstremno vreme ni prizaneslo niti južnim delom Evrope in Azije. Grčija se pripravlja na drastičen padec temperatur za do 10 stopinj Celzija, pri čemer sneženje napovedujejo celo za nižinske predele okoli Aten. V Hong Kongu so zaradi hladne fronte, ki se pomika čez obalna območja kitajske province Guangdong, izdali prvo letošnje opozorilo pred mrazom. Kljub hladnemu valu meteorologi za prihodnji teden v nekaterih regijah, predvsem v osrednjem delu ZDA, že napovedujejo postopno otoplitev in vrnitev temperatur nad ledišče.

Zohran Mamdani, 34-letni demokrat in predstavnik levega krila stranke, je v četrtek, 1. januarja 2026, uradno zaprisegel kot 112. župan New Yorka. Prvi musliman na čelu največjega ameriškega mesta je za prizorišče simbolne zaprisege ob polnoči izbral opuščeno postajo podzemne železnice pod mestno hišo, s čimer je želel poudariti pomen javne infrastrukture in dostopnosti mesta za vse prebivalce. Kasneje je potekala še javna slovesnost na stopnicah mestne hiše, ki so se je udeležili vidni predstavniki ameriške levice, med njimi senator Bernie Sanders in kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez. Mamdani je v svojem nagovoru obljubil drzno upravljanje mesta in napovedal boj proti visokim življenjskim stroškom, kar je bila tudi osrednja tema njegove kampanje. Poudaril je, da bo njegova administracija varovala priseljence in si prizadevala za rešitve, ki bodo koristile tistim, ki jih je trenutni sistem pustil na cedilu. Njegov nastop mandata nakazuje verjetne politične konflikte z republikansko administracijo predsednika Donalda Trumpa, medtem ko svetovna javnost z zanimanjem opazuje, kako bo mladi demokratični socialist vodil svetovno metropolo.

Zohran Mamdani je v četrtek uradno zaprisegel kot novi župan New Yorka in v svojem nagovoru napovedal odločno ter neustrašno vodenje mesta. Mamdani, ki pripada krilu demokratičnih socialistov, je poudaril, da želi s svojim mandatom dokazati uspeh progresivne levice v praksi. Kot prvi musliman na čelu največjega ameriškega mesta je izpostavil ambicijo, da New York pod njegovim vodstvom postane zgled celotnemu svetu. Novi župan je napovedal ambiciozne politične spremembe in se zavezal k naslavljanju ključnih mestnih izzivov s poudarkom na socialni pravičnosti. Njegov nastop mandata sledi obdobju političnih premikov v mestu, kjer Mamdani predstavlja novo generacijo politikov. V svojem govoru je poudaril, da bo New York pod njegovo upravo deloval pogumno in neomajno pri uresničevanju zastavljenih ciljev, kar je sprožilo precejšnjo pozornost tako v domači kot v mednarodni javnosti.

Združeno kraljestvo je vstopilo v novo leto s snežnimi padavinami in poledico, zaradi česar je meteorološka služba izdala opozorila. Močan arktični zrak iz Skandinavije je prinesel izjemno nizek mraz, pri čemer vremenske napovedi napovedujejo možnost brutalnega -12°C in do 40 cm snega v prihodnjem tednu. Hladno vreme s snežnimi in poledičnimi opozorili se bo nadaljevalo še naslednjih nekaj dni. Tudi Grčija je doživela mrzlo vreme z zmrzaljo in lokalnim snegom.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom sporočil, da Rusija trdno verjame v končno zmago v skoraj štiri leta trajajočem konfliktu v Ukrajini. Putin je državljane pozval k enotnosti in podpori ruskim silam na fronti, ki jih je označil za heroje. Hkrati je vrhovni poveljnik ruskih sil, general Valerij Gerasimov, odredil vzpostavitev novih »varovalnih pasov« na območju Sumija in Harkova, kar Moskva utemeljuje kot nujno obrambno potezo za zaščito obmejnih ruskih regij pred ukrajinskimi napadi. Na mednarodnem političnem prizorišču je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump izrazil ostro kritiko do ravnanj Kremlja. Preko družbenih omrežij je delil uvodnik, v katerem je Vladimirja Putina obtožil, da s svojo retoriko in dejanji dejansko ovira mirovni proces, kljub nasprotnim trditvam Rusije. Trump je Putinove napovedi označil za prazno bahanje, ki podaljšuje trpljenje. Dogajanje so dodatno zaznamovali poročila o smrtonosnih napadih z droni na civilne objekte v regiji Herson, za katere Rusija obtožuje Ukrajino, medtem ko ameriški obveščevalni viri zavračajo ruske trditve o poskusih atentata na Putina.

Rusija in Iran sta se ostro odzvala na nedavne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa in izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, ki sta med srečanjem na Floridi nakazala možnost novih vojaških posegov proti teheranskemu jedrskemu programu. Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo resno zaskrbljenost in pozvalo izraelske »vročekrvneže«, naj se vzdržijo dejanj, ki bi vodila v nadaljnjo eskalacijo napetosti v regiji. Moskva je poudarila, da bi vojaško posredovanje nepopravljivo destabiliziralo Bližnji vzhod. Iranski veleposlanik pri Združenih narodih Amir Saeid Iravani je v uradnem pismu Varnostnemu svetu ZN obsodil Trumpove grožnje kot »nepremišljene« in protizakonite. Teheran opozarja na svojo pravico do samoobrambe in poziva mednarodno skupnost k obsodbi ameriške retorike. Ostri odzivi sledijo Trumpovim napovedim o uničenju iranskih obrambnih zmogljivosti, če država ne bo pristala na nov, strožji jedrski sporazum pod ameriškimi pogoji. Netanjahu je medtem v pogovoru za ameriške medije vztrajal, da Izrael ostaja najmočnejša sila v regiji in da je razorožitev Irana ključna za vzpostavitev novih regionalnih zavezništev, vključno s Savdsko Arabijo.

V švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je med novoletnim praznovanjem v baru izbruhnil požar, v katerem je po zadnjih podatkih umrlo več deset ljudi, okoli 100 pa je poškodovanih. Po navedbah policije naj bi pred izbruhom požara odjeknila eksplozija v baru "Le Constellation".

Nekdanjega brazilskega predsednika Jaira Bolsonara so odpustili iz bolnišnice, kjer je prestal več operacij, in ga prepeljali nazaj v zaporni objekt. Bolsonaro v zaporu prestaja kazen zaradi obtožb o vpletenosti v poskus državnega udara, ki se je zgodil po njegovem porazu na predsedniških volitvah. Po poročanju brazilskega medijskega portala G1 se je njegovo zdravstveno stanje po kirurških posegih dovolj stabiliziralo za vrnitev v prostore za prestajanje kazni. Bolsonaro, ki je državo vodil med letoma 2019 in 2022, je bil v zadnjem obdobju pod strogim nadzorom pravosodnih organov. Njegova hospitalizacija je bila nujna zaradi zdravstvenih zapletov, ki so po navedbah njegovih odvetnikov posledica preteklih poškodb, vendar so zdravniki po opravljenih posegih ocenili, da nadaljnje bolnišnično zdravljenje ni več potrebno. Policija ga je pod strogimi varnostnimi ukrepi nemudoma vrnila v priporno enoto, kjer nadaljuje prestajanje zaporne kazni, povezane z napadi na državne institucije v Brasilii.

V Donecki ljudski republiki je bil ubit avstralski državljan Russell Allan Wilson, ki se je kot prostovoljec oziroma tuji borec pridružil ukrajinskim oboroženim silam v spopadih proti ruski vojski. Po poročanju avstralske mreže ABC News je Wilson padel med opravljanjem bojne naloge, ki naj bi bila po navedbah njegovih bližnjih njegova zadnja misija pred predvideno odpovedjo iz vojaške službe in vrnitvijo v domovino. Novica o njegovi smrti je v javnost prišla le teden dni pred njegovo načrtovano poroko, kar je dogodku dodalo tragično noto v tujih medijih. Wilson je bil del širšega kroga tujih borcev, ki so se od začetka ruske invazije pridružili ukrajinski strani. Avstralske oblasti in mediji so potrdili incident, ki znova odpira vprašanja o vključenosti tujih državljanov v intenzivne spopade na vzhodu Ukrajine, kjer so razmere na fronti trenutno izjemno nevarne.

Tajvanski izseljenci in diplomati so 1. januarja 2026 v več svetovnih prestolnicah obeležili vstop v novo leto s tradicionalnimi slovesnostmi dviga zastave. V Belgiji je predstavnik Shieh Jhy-wey poudaril ključno vlogo diaspore pri zagotavljanju mednarodne podpore Tajvanu, zlasti ob naraščajočih grožnjah s strani Kitajske. Poudaril je, da so izseljenci pomemben steber obrambe države, saj v mednarodnem prostoru neumorno širijo glas o Tajvanu. Podobni dogodki so potekali tudi na Nizozemskem, kjer se je kljub slabemu vremenu in nizkim temperaturam zbralo več kot sto ljudi, ter v San Franciscu v Združenih državah Amerike. Tam se je slovesnosti udeležilo več kot 600 ljudi, ki so se zaradi dežja preselili v notranje prostore. Vodja tamkajšnjega predstavništva Wu Chih-chung je pozval k enotnosti naroda ne glede na politično ozadje posameznikov, saj je to po njegovih besedah edini način za krepitev moči Tajvana v zahtevnih geopolitičnih razmerah.

Francosko ministrstvo za notranje zadeve je sporočilo, da je bilo v novoletni noči po vsej državi požganih več kot 800 avtomobilov, kar potrjuje nadaljevanje problematičnega večletnega trenda vandalizma ob vstopu v novo leto. Po podatkih televizijske postaje BFMTV se je največ incidentov zgodilo na severu in vzhodu države, pri čemer je bil najbolj prizadet departma Spodnji ren (Bas-Rhin), kjer so policisti zabeležili 117 uničenih vozil. Čeprav so francoske oblasti v preteklosti okrepile varnostne ukrepe in na ulice poslale večje število policistov, so se izgredi in namerna podtikanja ognja ponovili v več regijah. Policija za zdaj ni objavila končnega števila aretacij, so pa poudarili, da se število požganih vozil v primerjavi s prejšnjimi leti sicer nekoliko zmanjšuje, a ostaja visoko. Takšna dejanja so v nekaterih predmestjih francoskih mest postala oblika protesta ali vandalizma, ki spremlja praznovanja.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so sile protizračne obrambe v prvem dnevu novega leta nad ozemljem Ruske federacije prestregle in uničile 201 ukrajinski brezpilotni letalnik. Operacija je potekala v sedmih urah, med 16.00 in 23.00 uro po moskovskem času, pri čemer so bili napadi usmerjeni na več ruskih regij. Po navedbah uradnih virov so največje število letalnikov, skupno 51, nevtralizirali nad Belgorodsko oblastjo, medtem ko so jih nad Voroneško oblastjo sestrelili 36. Najnovejši val napadov z droni predstavlja nadaljevanje stopnjevanja sovražnosti na ruskem ozemlju, ki se je intenziviralo ob koncu leta 2024. Ruske oblasti so poročale, da so ukrajinske sile poskušale izvesti obsežne napade na kritično infrastrukturo in vojaške cilje v globinu države. Incident potrjuje rastočo uporabo brezpilotnih letalnikov kot ključnega elementa ukrajinske strategije za prenos vojne na rusko ozemlje, medtem ko se na frontni črti v Ukrajini nadaljujejo srditi spopadi.

Rusija je obtožila Ukrajino smrtonosnega napada z droni na hotel v delu južnega Hersona, ki ga nadzoruje Moskva, v katerem je bilo ubitih najmanj 20 ljudi, ki so praznovali novo leto. Rusija je obsodila tudi molk zahodnih držav glede tega napada, kar po njihovem mnenju pomeni "odprto sostorilstvo".

Švicarski predsednik Guy Parmelin je požar v smučarskem središču Crans-Montana označil za eno najhujših tragedij v zgodovini Švice. Oblasti so dogodek potrdile kot največjo tragedijo v zgodovini države.

V Afganistanu je v zadnjih dneh zaradi močnega deževja in sneženja prišlo do silovitih hudourniških poplav, v katerih je po podatkih nacionalne agencije za upravljanje naravnih nesreč življenje izgubilo najmanj 17 ljudi. Poleg smrtnih žrtev so oblasti potrdile tudi 11 poškodovanih oseb, ki so potrebovale zdravniško pomoč zaradi ekstremnih vremenskih razmer. Naravna nesreča je sledila obdobju dolgotrajne suše, kar je povečalo ranljivost tal in prispevalo k hitremu naraščanju hudournikov. Poplave so prizadele več provinc po vsej državi, pri čemer so povzročile znatno gmotno škodo na bivališčih in kmetijskih zemljiščih. Reševalne ekipe se še vedno spopadajo s težkimi razmerami na terenu, medtem ko agencija za naravne nesreče koordinira pomoč prizadetemu prebivalstvu v najbolj ogroženih regijah. Razmere ostajajo kritične, saj so številne poti še vedno neprevozne.

Nekdanji voznik regionalnega nabornega centra v ukrajinskem Kirovogradu, Bogdan Ševčenko, je v svoji premoženjski napovedi za leto 2025 navedel lastništvo zlatih palic. Vrednost plemenite kovine po poročanju ukrajinskega medija Strana.ua znaša 220.000 griven, kar ustreza približno 5000 ameriškim dolarjem oziroma 500.000 ruskim rubljem. Razkritje je v javnosti sprožilo vprašanja o izvoru premoženja uslužbencev naborih uradov (TCC), ki so v Ukrajini pogosto pod drobnogledom zaradi obtožb o korupciji pri mobilizaciji. Preiskava premoženja nekdanjega uslužbenca prihaja v času, ko se ukrajinske oblasti trudijo omejiti nepravilnosti znotraj obrambnega sistema. Čeprav znesek v primerjavi z večjimi korupcijskimi aferami ni visok, primer odraža širšo problematiko bogatenja oseb, povezanih z vojaškimi institucijami med trajajočim konfliktom. Ševčenko je podatke vključil v uradno deklaracijo, kar nakazuje na obvezno preglednost premoženja javnih uslužbencev, ki jo zahtevajo protikorupcijski zakoni.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v pogovoru za The Wall Street Journal zavrnil ugibanja o svojem zdravstvenem stanju in pojasnil izvor modric na svojih rokah. Trump je dejal, da so podplutbe posledica rednega jemanja aspirina, ki ga po lastnih navedbah uživa v odmerkih, višjih od priporočenih. Svojo odločitev za takšno uporabo zdravila je pripisal navadi in vraževerju, hkrati pa je poudaril, da želi s tem doseči močnejše redčenje krvi. Poleg pojasnil o zdravilih se je odzval tudi na poročanja o njegovi utrujenosti med uradnimi dolžnostmi. Odločno je zavrnil navedbe, da naj bi med sestanki v Beli hiši ali na javnih dogodkih zaspal. Po njegovih besedah gre za napačne interpretacije njegovih nasprotnikov in medijev, saj naj bi ohranjal visoko raven energije, potrebno za vodenje države. Intervju je osvetlil Trumpov nekonvencionalen pristop k osebnemu zdravju in njegovo prizadevanje, da v javnosti ohrani podobo krepkega voditelja, kljub opaznim telesnim znakom, ki so sprožili vprašanja o njegovi vitalnosti.

Vodja turške Nacionalne obveščevalne službe (MIT) Ibrahim Kalın je v Ankari gostil ukrajinskega obrambnega ministra Rustema Umerova. Na srečanju sta visoka predstavnika razpravljala o možnostih za rešitev konflikta v Ukrajini ter o trenutnem stanju in perspektivah pogajanj med Moskvo in Kijevom. Turčija se s tem srečanjem ponovno uveljavlja kot ključna posrednica v regiji, ki ohranja odprte komunikacijske kanale z obema sprtima stranema. Umerov in Kalın sta se osredotočila na strateška vprašanja regionalne varnosti in humanitarne vidike vojne. Ankara si že od začetka ruske agresije prizadeva za vzpostavitev pogojev za trajno premirje, pri čemer izkorišča svoj specifičen položaj članice zveze Nato, ki hkrati vzdržuje gospodarske stike z Rusko federacijo. Podrobnosti o morebitnih novih mirovnih pobudah po srečanju niso bile javno razkrite, vendar pogovori nakazujejo na stopnjevanje diplomatskih prizadevanj za končanje sovražnosti.

Novi župan New Yorka, Zohran Mamdani, je v četrtek uradno zaprisegel na položaj in v svojem prvem nagovoru obljubil »neustrašno« vodenje mesta. Demokratični politik, ki velja za predstavnika levega krila stranke, želi v svojem mandatu dokazati, da lahko socialistične usmeritve v politiki prinesejo uspeh. Poudaril je, da bo New York pod njegovim vodstvom služil kot zgled celotnemu svetu, pri čemer se bo mestna uprava podvzetno lotevala zastavljenih ciljev. Slovesnost ob zaprisegi je zaznamovala zgodovinski mejnik, saj je Mamdani postal prvi musliman na čelu največjega ameriškega mesta. V svojem govoru je izpostavil ambiciozne načrte za prihodnost, ki vključujejo preobrazbo mestne politike v smeri večje socialne pravičnosti. Njegov nastop funkcije je vzbudil precejšnjo pozornost javnosti, saj napoveduje odmik od uveljavljenih političnih praks prejšnjih administracij.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v intervjuju za Wall Street Journal pojasnil, da že vrsto let vsak dan zaužije aspirin v odmerku, ki presega medicinsko priporočene meje. Kot glavna razloga za to početje je navedel dolgoletno navado in praznoverje, hkrati pa je dodal, da si ne želi »goste krvi«. Trump je v pogovoru odgovoril tudi na vprašanja o modricah na svojem telesu, ki naj bi bile prav posledica rednega jemanja omenjenega zdravila. Poleg podrobnosti o svojem zdravstvenem stanju se je Trump dotaknil tudi vprašanj o svojem počitku. Na opazke o pomanjkanju spanja se je odzval z ironično izjavo, da ne spi, temveč le »pomežikne«. Njegove izjave o samoiniciativnem zdravljenju so v javnosti in medijih sprožile razprave o vplivu takšnih navad na zdravje voditelja svetovne velesile, saj prekomerno uživanje acetilsalicilne kisline lahko povzroči resne stranske učinke, vključno z notranjimi krvavitvami.

Srečanje med novoizvoljenim predsednikom ZDA Donaldom Trumpom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v rezidenci Mar-a-Lago na Floridi je potekalo v izjemno napetem in neprijetnem tonu. Po poročanju ameriškega časnika Washington Post, ki se sklicuje na visoke uradnike, je bilo Trumpovo komuniciranje z ukrajinsko stranjo opisano kot surovo in celo žaljivo. Ta diplomatski dogodek kaže na globoka razhajanja med administracijama glede nadaljnje vojaške in finančne pomoči Ukrajini ter pogojev za morebitna mirovna pogajanja. Atmosfera na srečanju je bila po navedbah virov vse prej kot konstruktivna, kar postavlja pod vprašaj prihodnje sodelovanje med državama pod novo ameriško vlado. Trump naj bi uporabil oster jezik, ki je presenetil prisotne in nakazal, da bo njegova politika do Kijeva bistveno bolj neizprosna, kot je bila politika njegovega predhodnika. Takšen odnos sledi Trumpovim prejšnjim izjavam, v katerih je izražal dvom o zmožnosti vplivanja na Vladimirja Putina in uporabil žaljive vzdevke za ukrajinske predstavnike. Ukrajinska delegacija je rezidenco zapustila v težkem položaju, saj se država sooča z nadaljevanjem ruske agresije in negotovostjo glede strateške podpore svoje najpomembnejše zaveznice. Čeprav so bili prej prisotni nekateri signali o pripravljenosti Trumpove ekipe za poslušanje ukrajinskih predlogov, zadnji dogodki kažejo na resno zaostritev odnosov in osebne napetosti med voditeljema.

Stalni predstavnik Ruske federacije pri uradu Združenih narodov v Ženevi Genadij Gatilov je zahteval, da visoki komisar za človekove pravice Volker Türk javno obsodi napad ukrajinskih sil na naselje Horli v regiji Herson. Po navedbah ruskih oblasti je bilo v napadu na civilna objekta, kavarno in hotel, ubitih najmanj 24 ljudi. Gatilov je v svoji izjavi poudaril, da bi molk mednarodnih institucij pomenil soosnovalstvo pri zločinih, dogodek pa je označil za teroristično dejanje kijevskega režima. Ruska stran trdi, da Ukrajina s tovrstnimi napadi na civilno prebivalstvo poskuša odvrniti pozornost od neuspehov svojih oboroženih sil na fronti in sabotirati mirovna prizadevanja. Guverner regije Vladimir Saldo, ki ga je imenovala Moskva, je poročal, da število žrtev še vedno narašča, saj reševalne ekipe nadaljujejo z odstranjevanjem ruševin na kraju dogodka. Zahteve Gatilova sledijo širši diplomatski ofenzivi Moskve, ki želi prek mednarodnih organizacij povečati pritisk na Kijev zaradi domnevnih kršitev humanitarnega prava.

Obsežen val polarnega zraka je ob prehodu v novo leto povzročil izrazit padec temperatur in snežne nevihte v več regijah severne poloble. V Veliki Britaniji so meteorologi izdali opozorila pred najhladnejšim sunkom zraka v zadnjem letu, ki bi lahko Škotsko in severno Anglijo prekril z do 30 centimetri snega, kar povzroča resne tveganja za izpade električne energije in zapore cest. Britansko ministrstvo za delo in pokojnine je zaradi dolgotrajnega mraza prvič v sezoni aktiviralo sistem socialne pomoči za ogrevanje v 18 poštnih okrožjih, kjer so temperature padle pod ledišče za najmanj sedem zaporednih dni. Istočasno se z ostrimi zimskimi razmerami spopadajo tudi v Združenih državah Amerike. V zveznih državah New Jersey in Minnesota so poročali o snežnih nevihtah in sunkovitem vetru, ki so ob polnoči znižali občutek mraza na minus 26 stopinj Celzija (okoli -15 stopinj Fahrenheita). Medtem ko se severovzhod ZDA sooča z nevarnimi snežnimi zameti, jugozahodni deli države, kot je Nova Mehika, beležijo nenavadno toplo vreme s temperaturami blizu 20 stopinj Celzija. Zdravstvene službe v obeh državah opozarjajo na povečano tveganje za ranljive skupine prebivalstva in velik pritisk na zdravstveni sistem zaradi ekstremnih vremenskih pogojev.

Vladimir Putin je v novoletnem nagovoru poudaril prepričanje v zmago v Ukrajini in se obrnil neposredno na vojake. Donald Trump medtem spodbuja mirovna pogajanja. Volodimir Zelenski je izjavil, da je mirovni dogovor 90% pripravljen.

Zohran Mamdani je v četrtek, 1. januarja 2026, uradno prevzel položaj župana New Yorka in s tem postal prvi musliman, prvi Južnoazijec ter prva oseba afriškega porekla na tem položaju. Mamdani je zaprisegel opolnoči, pri čemer je uporabil tri izvode Korana, kar predstavlja zgodovinski mejnik za največje ameriško mesto. Njegova izvolitev in zaprisega simbolizirata rastočo politično moč muslimanske skupnosti v Združenih državah Amerike. Pri slovesnem dejanju je novi župan uporabil dva družinska Korana in eno zgodovinsko izdajo, ki simbolizira zgodovino mesta New York. Mamdani s prevzemom vodenja mesta napoveduje novo poglavje v mestni upravi, kjer se bo spopadal z izzivi vodenja ene najpomembnejših svetovnih metropol. Njegov vzpon na položaj sledi naporni volilni kampanji, v kateri je poudarjal vključevanje in zastopanost različnih etničnih ter verskih skupnosti, ki sestavljajo prebivalstvo New Yorka.

Pakistan je v letu 2025 zabeležil najvišje število smrtnih žrtev v spopadih v zadnjem desetletju, saj se je število ubitih v primerjavi s prejšnjimi obdobji povečalo za 74 odstotkov. Po podatkih neodvisnega raziskovalnega inštituta v Islamabadu več kot polovico vseh smrtnih žrtev predstavljajo pripadniki militantnih skupin. Poročilo izpostavlja skokovito rast nasilja, ki hromi varnostne razmere v državi in povečuje napetosti v regiji. Vzpon nasilja spremljajo zaostreni diplomatski odnosi med Islamabadom in Kabulom. Pakistanske oblasti sosednjemu Afganistanu redno očitajo, da dopušča delovanje militantnih skupin na svojem ozemlju in se ne odziva na čezmejne napade, ki jih izvajajo pakistanski uporniki. Povečanje števila žrtev v neposrednih spopadih kaže na intenzivnejše operacije pakistanskih varnostnih sil in vse pogostejše napade oboroženih skupin na strateške cilje.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru zatrdil, da Rusija verjame v svojo končno vojaško zmago v Ukrajini, kjer ofenziva traja že skoraj štiri leta. Putin je državljane pozval k podpori vojakom na fronti in poudaril enotnost naroda. Hkrati je rusko vojaško poveljstvo pod vodstvom generala Valerija Gerasimova odredilo vzpostavitev obsežnih "tamponskih območij" globoko znotraj ukrajinskih regij Sumi in Harkov. Namen teh ukrepov naj bi bila zaščita ruskih obmejnih območij pred napadi, vendar kritiki opozarjajo na trajno zasedbo novega ozemlja. Na diplomatskem področju je odmevala poteza novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je delil javni zapis, v katerem za neuspeh mirovnih pogovorov neposredno krivi Putina in rusko stran. Trump je s tem zmanjšal verodostojnost ruskih trditev, da Kijev zavrača mir. Razmere so se dodatno zaostrile po poročilih o napadih z droni v regiji Herson, kjer naj bi po ruskih navedbah umrlo več kot 20 civilistov. Medtem ko Moskva obtožuje Ukrajino terorizma, ameriški obveščevalci zavračajo ruske trditve o poskusih atentata na Putina v njegovih rezidencah.

Ameriška obalna straža in posadka ladje družbe Holland America Line sta v četrtek nadaljevali iskanje 77-letne ženske, ki je na novo leto padla s krožne potniške ladje Nieuw Statendam. Incident se je zgodil v vzhodnem Karibiku, približno 40 milj od obale Kube, ko je bila ladja na poti iz Floride. Ladja je zaradi dogodka odpovedala načrtovan postanek v Key Westu in sodelovala v iskalni akciji. Po poročilih so reševalne ekipe nemudoma sprožile protokol iskanja in reševanja na morju, vendar ženske do zdaj še niso izsledili. Ladja Nieuw Statendam, ki pluje pod nizozemsko zastavo, je ob izginotju potnice prekinila svojo redno pot, da bi preiskala območje padca. Obalna straža Združenih držav Amerike še naprej nadzoruje obsežno območje v upanju, da bodo pogrešano osebo našli živo.

Obsežno zimsko neurje je v zadnjih dneh leta 2025 in na začetku leta 2026 povzročilo velike nevšečnosti v Združenih državah Amerike in delih Evrope. V mestu Syracuse v zvezni državi New York so zabeležili drugi najvišji dnevni delež snežnih padavin v zgodovini, saj je v torek zapadlo več kot 60 centimetrov snega. Močni vetrovi so ob jezeru Erie povzročili razmere, ki so mejile na snežni zamet, kar je močno otežilo promet in vsakodnevno življenje. Podobno hladno in zasneženo vreme se napoveduje tudi za Chicago, kjer bodo nizke temperature in sneženje zaznamovali silvestrovanja. Medtem ko se osrednji in severovzhodni deli ZDA spopadajo z mrazom, v Koloradu poročajo o nenavadno toplem vremenu za ta letni čas, čeprav v gorskih predelih še vedno pričakujejo snežne padavine. Zimsko vreme ni prizaneslo niti Evropi; na Nizozemskem so zaradi močnega vetra in poledice odpovedali tradicionalne novoletne skoke v vodo. Meteorologi opozarjajo na nevarnost hladnega vetra, ki znatno povečuje občutek mraza in predstavlja tveganje za podhladitev, zato prebivalce pozivajo k ustrezni zaščiti in previdnosti pri načrtovanju praznovanj na prostem.

Novoizvoljeni župan New Yorka Zohran Mamdani je ob uradnem prevzemu položaja poskrbel za zgodovinski mejnik, saj je postal prvi muslimanski voditelj tega ameriškega velemesta. Na slovesnih zaprisegah je Mamdani uporabil tri različne izvode Korana, s čimer je simbolno poudaril svojo versko identiteto ter povezanost z delavskim razredom in priseljenskimi skupnostmi. Pri obredih je uporabil dva družinska izvoda svete knjige ter enega, ki je nekoč pripadal priznanemu portoriško-ameriškemu zgodovinarju in pisatelju Arturu Schomburgu. Mamdani, sicer nekdanji član skupščine zvezne države New York iz okrožja Queens, je svojo prvo, zasebno zaprisego opravil ob polnoči na postaji podzemne železnice, kar odraža njegovo socialistično usmeritev in poudarjanje pomena javnih storitev. Praznovanja in uradni dogodki ob nastopu mandata so se nadaljevali skozi ves novoletni dan. Njegov izbor knjige Artura Schomburga nosi globok pomen, saj povezuje zgodovino temnopoltih muslimanov v Združenih državah Amerike z Mamdanijevo vizijo vključujočega mesta, ki spoštuje prispevek vseh etničnih in verskih manjšin.

Severovzhodne zvezne države Združenih držav Amerike, zlasti New York in Massachusetts, so ob silvestrovem in prvem januarju 2026 zajele obsežne snežne padavine in neugodne vremenske razmere. V osrednjem delu zvezne države New York, predvsem na območju mesta Oswego, so vremenoslovci zabeležili do 43 centimetrov zapadlega snega, medtem ko je Buffalo novo leto pričakal ob močnem sneženju med tradicionalnim praznovanjem na prostem. Hitro premikajoč se vremenski sistem je povzročil težave v prometu zaradi poledenelih cestišč, snežna odeja pa je pobelila tudi New York in dele Long Islanda. Prebivalci Massachusettsa so se spopadali z drsečimi cestišči in omejeno vidljivostjo, kar je vplivalo na številne načrtovane silvestrske dogodke. Kljub zahtevnim razmeram so se v mestih, kot je Buffalo, zbrale množice ljudi, ki so ob padanju snega spremljale spust novoletne krogle. Vremenoslovci opozarjajo, da se bo sneženje v nekaterih regijah nadaljevalo tudi v prvem koncu tedna leta 2026, kar bi lahko povzročilo dodatne zastoje v cestnem in letalskem prometu po vsem severovzhodu države.

Vstop v leto 2026 so po vsem svetu zaznamovale ekstremne zimske razmere, ki so jih povzročili vdori polarnega zraka in obsežna snežna neurja. V Združenih državah Amerike se prebivalci spopadajo z nevarno nizkimi temperaturami, ki dosegajo tudi do -30 stopinj Celzija, medtem ko je močno sneženje v severovzhodnih zveznih državah in na območju Velikih jezer povzročilo kaos v prometu. V nekaterih delih ZDA so izmerili do 50 centimetrov novega snega, močni sunki vetra pa povzročajo snežne zamete in zmanjšujejo vidljivost. Podobne razmere vladajo tudi v Evropi, kjer je Velika Britanija izdala rumena opozorila zaradi snega in poledice, temperature pa so se spustile krepko pod ničlo. Tudi v Sredozemlju so zabeležili nenavadno hladen val; v Grčiji se prebivalci soočajo s sneženjem v nižjih predelih, vključno z okolico Aten in Soluna. Meteorologi napovedujejo, da se bo polarni mraz v prvem tednu januarja še stopnjeval, preden bo konec tedna sledila postopna otoplitev v nekaterih regijah. Pristojne službe opozarjajo na nevarnost ozeblin in pozivajo k previdnosti na cestah.

Donald Trump je v izjavi iz Mar-a-Laga napovedal oster boj proti domnevnim goljufijam v socialnem sistemu zvezne države Minnesota, ki naj bi dosegle vrednost do 18 milijard dolarjev. Osrednja točka spora so nepravilnosti v centrih za dnevno varstvo otrok, ki prejemajo sredstva iz davkoplačevalskega programa za pomoč pri varstvu (CCAP). Razkritja, ki jih je spodbudil videoposnetek neodvisnega novinarja Nicka Shirleyja, so privedla do zvezne preiskave pod vodstvom Ministrstva za domovinsko varnost (DHS) in Urada za priseljevanje in carine (ICE). Republiški poslanci v Minnesoti so potrdili, da so s Shirleyjem in žvižgači sodelovali pri zbiranju informacij o zlorabah, hkrati pa so demokratskega guvernerja Tima Walza pozvali k odstopu. Medtem ko liberalni mediji, vključno s CNN in Telemundom, Shirleyja označujejo za desničarskega vplivneža z nestrpnimi stališči, Trumpova administracija dogajanje označuje za "veliko prevaro". Razmere so se zaostrile po tem, ko so preiskovalci ugotovili sume razširjenih finančnih nepravilnosti v določenih skupnostih, kar je privedlo do zamrznitve zveznih sredstev za otroško varstvo ne le v Minnesoti, temveč po celotnih Združenih državah Amerike.

Nizozemska je novo leto pričakala s tragičnimi incidenti, v katerih sta zaradi nesreč z ognjemeti umrli dve osebi. Poleg smrtnih žrtev so oblasti poročale o razpršenih izbruhih nasilja po vsej državi, kar je zaznamovalo praznovanja ob vstopu v leto 2024. Policija in reševalne službe so morale posredovati v številnih primerih, ko je praznovanje preraslo v nerede ali nevarne situacije. Ob tragedijah s pirotehniko je Amsterdam pretresel še obsežen požar, ki je uničil zgodovinsko cerkev v središču mesta. Požar, ki je izbruhnil v ločenem incidentu, je povzročil nepopravljivo škodo na arhitekturni dediščini nizozemske prestolnice. Gasilci so se več ur borili z ognjenimi zublji, da bi preprečili širjenje ognja na sosednje objekte v gostem mestnem jedru. Oblasti so sprožile preiskavo o vzrokih obeh smrtnih nesreč in požara v cerkvi, medtem ko se v državi ponovno razvnemajo razprave o omejevanju uporabe močnih ognjemetov za zasebne namene.

Po podatkih ZN je palestinski deček v Gazi utonil v poplavah, ki so zajele njegovo šotorsko naselje. Zdravstveni viri so poročali tudi o smrti 9-letnega dečka v Gazi v nejasnih okoliščinah. Poleg tega je v izraelskem zaporu umrl palestinski zapornik Hassan Issa al-Qaša’leh. Izraelske sile naj bi ubile palestinskega otroka na severu Gaze, medtem ko se humanitarne razmere poslabšujejo.

Posmrtne ostanke kriptomilijonarja Romana Novaka in njegove žene Anne, ki sta bila umorjena in razkosana v Združenih arabskih emiratih, so v belih krstah prepeljali v Sankt Peterburg. Novico so potrdili viri blizu organov pregona.

Kate in Gerry McCann, starša leta 2007 izginule Madeleine McCann, sta v svojem novoletnem nagovoru javnosti sporočila, da v letu 2026 pričakujeta pomemben preboj v preiskavi. Deklica je izginila med družinskimi počitnicami v letovišču Praia da Luz na Portugalskem, ko je bila stara tri leta, primer pa ostaja ena najbolj odmevnih nerazrešenih ugank v novejši zgodovini. Zakonca McCann sta poudarila svojo vztrajnost pri iskanju hčerke in izrazila upanje, da bodo nove preiskovalne metode ali informacije privedle do odgovorov, ki jih iščeta že skoraj dve desetletji. Čeprav podrobnosti o tem, zakaj prav leto 2026 izpostavljata kot ključno, niso podali, njuna izjava odmeva v mednarodni javnosti, ki še vedno pozorno spremlja vse premike v zadevi. Preiskava, ki so jo v zadnjih letih zaznamovali novi osumljenci in obsežna iskanja na terenu, se nadaljuje ob sodelovanju britanskih, portugalskih in nemških organov pregona.

V noči s 31. decembra na 1. januar je v priljubljenem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana izbruhnil katastrofalen požar, ki je zahteval najmanje 40 smrtnih žrtev. Ogenj se je vnel v diskoteki Le Constellation po domnevni eksploziji, ki je opustošila prostore v času novoletnega praznovanja. Kantonalna policija Valaisa je potrdila število žrtev, medtem ko reševalne ekipe še vedno preiskujejo prizorišče nesreče. Med pogrešanimi so številni mladi, katerih svojci v negotovosti čakajo na uradne informacije. Mati enega izmed mladih obiskovalcev je za medije izrazila globoko stisko, saj še vedno nima podatkov o tem, ali se njen sin nahaja v bolnišnici ali v mrtvašnici. Sin ji je zadnje sporočilo poslal le nekaj minut pred polnočjo, preden je prišlo do tragičnega dogodka. Oblasti nadaljujejo z identifikacijo žrtev in ugotavljanjem natančnega vzroka eksplozije, ki je povzročila eno najhujših tovrstnih nesreč v regiji v zadnjih desetletjih.

Zohran Mamdani, 34-letni demokratični socialist, je na novo leto uradno zaprisegel kot novi župan New Yorka. V svojem nastopnem govoru pred mestno hišo na Manhattnu je Mamdani obljubil korenito preobrazbo mestne uprave v korist delavskega razreda in izpostavil, da bo njegovo vodenje služilo kot dokaz svetu, da »levica lahko vlada«. Kot prvi musliman in najmlajši župan v zgodovini mesta se namerava prednostno spopadati z visokimi življenjskimi stroški, pri čemer je poudaril, da bo njegova administracija vladala drzno in pogumno. Svečana prisega je potekala v prisotnosti senatorja Bernieja Sandersa, potem ko je Mamdani prvo zaprisege opravil že v sredo zvečer pred generalno tožilko Letitio James. Mamdani, ki je član organizacije Demokratični socialisti Amerike (DSA), je v nagovoru tisočglavi množici dejal, da bo New York pod njegovim vodstvom zgled za reševanje sodobnih izzivov. Kljub napovedim o težavnih nalogah, ki ga čakajo, je zagotovil, da ne bo odstopil od svojih predvolilnih obljub o socialno pravičnejšem mestu.

V spopadih na območju Krasnega Limana je bil ubit poveljnik bataljona 111. brigade ukrajinske teritorialne obrambe, major Mikola Ševčenko. Informacijo o njegovi smrti je potrdil njegov soborec Genadij Butenko, ki je navedel, da je bil častnik ubit pred nekaj dnevi. Ševčenko je poveljeval enoti v okviru sil teritorialne obrambe, ki so vključene v neposredne spopade z ruskimi silami na vzhodni fronti. Dogodek poudarja intenzivnost bojev na krasnolimanski smeri, kjer ruska vojska nadaljuje z ofenzivnimi operacijami. Izguba visokega častnika, kot je major Ševčenko, predstavlja operativni udarec za 111. brigado, ki deluje na tem strateško pomembnem območju. Ukrajinske oblasti se na uradne navedbe o smrti poveljnika še niso odzvale z javnim sporočilom za javnost, vendar poročila s terena potrjujejo usodni izid bitke.

Praznovanje novega leta v brazilskem mestu Rio de Janeiro je privabilo skupno 5,1 milijona obiskovalcev, od tega se jih je samo na sloviti plaži Copacabana zbralo 2,6 milijona. S tem so organizatorji in udeleženci po poročanju lokalnih medijev presegli lanski rekord, ki ga je Guinnessova knjiga rekordov že pred tem priznala za največje silvestrovanje na svetu. Dogodek je minil v znamenju spektakularnega praznovanja, ki je s svojo številčnostjo postavilo nov mejnik v zgodovini množičnih javnih prireditev. Izjemno število udeležencev potrjuje status Ria de Janeira kot ene najbolj priljubljenih svetovnih destinacij za novoletna praznovanja. Varnostne in logistične službe so se spopadale z množico, ki je presegla pričakovanja in lanske številke, ko se je na isti lokaciji zbralo približno 2,1 milijona ljudi. Praznovanje na plaži, ki tradicionalno vključuje ognjemete in glasbene nastope, ostaja osrednji dogodek brazilske turistične sezone.

Jair Bolsonaro je po tednu dni, po operaciji dvojne hernije, zapustil bolnišnico v Brasilii in se vrnil v zapor. Natančen datum vrnitve v zapor je bil v četrtek.

V noči s četrtka na petek se je ob obali zahodnoafriške države Gambije prevrnilo plovilo, na katerem je bilo približno 200 migrantov. Po uradnih navedbah gambijske vlade je v nesreči utonilo najmanj sedem oseb, medtem ko številne potnike še vedno pogrešajo. Reševalne ekipe so iz morja uspele rešiti vsaj 96 ljudi, vendar jih je veliko v kritičnem zdravstvenem stanju in so potrebovali nujno medicinsko pomoč. Oblasti v Banjulu so potrdile, da so o incidentu prejele obvestilo nemudoma po prevrnitvi čolna, nakar so sprožile obsežno iskalno in reševalno akcijo. Plovilo je bilo po prvih podatkih močno preobremenjeno, kar je v regiji pogost vzrok za tovrstne tragedije, saj si ljudje prizadevajo doseči evropske obale po nevarni atlantski poti. Identiteta in narodnost potnikov uradno še nista bili potrjeni, prav tako pa preiskava o natančnem vzroku nesreče in cilju plovila še poteka.

Venezuelske varnostne sile so v zadnjih mesecih pridržale najmanj pet ameriških državljanov. ZDA stopnjujejo pritisk na venezuelskega predsednika Nicolása Madura.

Med novoletnimi praznovanji je v baru v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana izbruhnil požar, v katerem je umrlo več ljudi, veliko pa je bilo ranjenih. Požar je izbruhnil v natrpanem baru, medtem ko so potekale novoletne zabave.

V švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah novega leta prišlo do tragičnega požara v baru Le Constellation, v katerem je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj 47 oseb, več kot 100 pa je poškodovanih. Požar je izbruhnil okoli 1.30 zjutraj v kletnih prostorih lokala, kjer so se mladi zbrali na praznovanju prehoda v leto 2026. Preiskovalci še ugotavljajo natančen vzrok nesreče, vendar so že izključili možnost terorističnega napada. Med glavnimi osumljenci za sprožitev ognja so pirotehnična sredstva ali iskrilne svečke na steklenicah šampanjca. Priče poročajo o grozljivih prizorih, ko so ujeti gostje poskušali pobegniti skozi edini izhod, ki pa je ostal blokiran. Zaradi hitrega širjenja ognja in pojava tako imenovanega 'flashoverja' so številne žrtve zgorele v notranjosti objekta. Kantonalna policija je potrdila, da bo identifikacija žrtev zahtevala več dni, saj je med njimi veliko tujih državljanov. Oblasti preiskujejo tudi morebitne kršitve varnostnih standardov, predvsem glede ozkih evakuacijskih poti in prenatrpanosti lokala.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova za novega vodjo svojega kabineta. Ta poteza se je zgodila v času, ko ZDA vodijo diplomatska prizadevanja za iskanje rešitev.

Policija v Surinamu preiskuje nasilno smrt 59-letnega trgovca z inicialkami G. L., ki so ga v sredo, 31. decembra 2025, okoli poldneva našli mrtvega v njegovi trgovini v naselju Nieuw-Amsterdam v okrožju Commewijne. Po prvih ugotovitvah preiskovalcev je moški umrl zaradi posledic kaznivega dejanja, vendar podrobnosti o načinu umora ali morebitnem motivu še niso javno razkrite. Lokalne oblasti so območje takoj zavarovale in pričele z zbiranjem dokazov. Policija je v okviru preiskave javno zaprosila za pomoč pri iskanju storilcev. Vse prebivalce in očividce, ki so se v času incidenta nahajali na cesti Commissaris Roblesweg ali so v bližini opazili sumljive osebe in dogodke, so pozvali, naj podatke nemudoma sporočijo pristojnim organom. Primer je v lokalni skupnosti povzročil precejšnje vznemirjenje, saj preiskovalci dogodek obravnavajo kot hudo obliko nasilnega kriminala. Truplo pokojnika je bilo prepeljano na obdukcijo, preiskava pa se nadaljuje s polno intenzivnostjo.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump se je odzval na ugibanja o svojem zdravstvenem stanju, ki so se v javnosti pojavila po objavi fotografij z vidnimi modricami na njegovih rokah. Trump je pojasnil, da so poškodbe kože posledica jemanja večjih odmerkov aspirina, kot so mu jih prvotno svetovali zdravniki. S tem je zavrnil prejšnje navedbe, da naj bi modrice nastale zaradi pogostega in močnega rokovanja na predvolilnih shodih. Zdravstveno stanje ameriškega predsedniškega kandidata je postalo predmet razprav v ameriških medijih, saj so opazovalci v preteklih mesecih večkrat izpostavili nenavadne znake na njegovi koži. Trump je s priznanjem o samovoljnem povečanju odmerka zdravil za redčenje krvi poskušal utišati govorice o morebitnih resnejših obolenjih. Kljub pojasnilu kritiki še vedno opozarjajo na pomen transparentnosti glede zdravja kandidatov za najvišje položaje v državi.

Ameriška obalna straža je v četrtek sprožila obsežno iskalno akcijo za 77-letno potnico, ki je padla čez krov ladje Nieuw Statendam v lasti družbe Holland America. Incident se je zgodil v četrtek, ko je bila ladja približno 40 milj severovzhodno od mesta Sabana na Kubi. Ladja, ki je svojo pot začela na Floridi, je bila sredi križarjenja, ko so poročali o pogrešani osebi. Reševalne ekipe so se nemudoma odzvale in začele preiskovati morske predele med Florido in Kubo, vendar podrobnosti o okoliščinah padca za zdaj ostajajo neznane. Družba Holland America je potrdila, da tesno sodeluje z oblastmi pri iskanju in zagotavljanju pomoči družini pogrešane potnice. Dogodek znova odpira vprašanja o varnostnih protokolih na velikih potniških ladjah, saj gre za še enega v vrsti incidentov s padci čez krov v zadnjem letu.

V Gazi so se razmere za razseljene prebivalce v zimskem času drastično poslabšale. Sklad Združenih narodov za otroke (UNICEF) je v četrtek potrdil, da je sedemletni deček Ata Mai utonil v blatu in vodi, ko so poplave zajele njegovo šotorišče v mestu Gaza. Posnetki reševalcev, ki so poskušali izvleči njegovo telo iz globokega blata, so v javnosti sprožili val zgroženosti nad humanitarno krizo na območju. Poleg dečka je v ločenem incidentu v taborišču na stadionu Jarmuk v mestu Gaza umrl moški, pet ljudi pa je bilo poškodovanih, ko je v šotoru, kjer je bivala družina, izbruhnil požar. Zdravstveni uradniki so poročali tudi o smrti še enega devetletnega dečka, vendar okoliščine njegove smrti ostajajo nejasne. Dogodki poudarjajo kritično pomanjkanje ustreznih bivališč, ogrevanja in hrane za večino Palestincev, ki so bili razseljeni med dveletno vojno. Kljub dvanajst tednov staremu premirju med Izraelom in gibanjem Hamas razmere ostajajo napete. Palestinski viri poročajo o skoraj vsakodnevnih smrtnih žrtvah zaradi izraelskega streljanja, medtem ko so na Zahodnem bregu izraelske sile izvedle nove aretacije približno 50 oseb. Humanitarna kriza v Gazi se ne umirja, k čemur prispevajo tudi uničena infrastruktura in težki vremenski pogoji.

Na Nizozemskem se je novo leto začelo z nizkimi temperaturami, zaradi močnega vetra in ledu pa so bile odpovedane nekatere potapljaške prireditve. Razjasnjene so bile tudi napačne predstave o tem, kaj je občutek mraza in zakaj meteorologi ne uporabljajo kar temperature "kot jo občutimo".

Ameriški predsednik Donald Trump je povzročil precejšnje razburjenje v kulturnih in političnih krogih z odločitvijo o preimenovanju slovitega John F. Kennedy Center za uprizoritvene umetnosti v Trump-Kennedyjev center. Po navedbah Washington Posta je Trumpova administracija pred glasovanjem o preimenovanju spremenila statut ustanove, s čimer so onemogočili glasovanje članom, ki jih imenuje kongres, in tako zagotovili potrditev predloga brez opozicije. Zaradi te poteze se ustanova spopada z množičnimi odpovedmi nastopov; zadnja v nizu je jazzovska zasedba The Cookers, ki je odpovedala silvestrski koncert. Hkrati se v Washingtonu stopnjujejo kritike zaradi načrtovane gradnje nove plesne dvorane v Beli hiši, za katero želi administracija po hitrem postopku pridobiti dovoljenja in se s tem izogniti javni presoji. Medtem v New Yorku odhajajoči župan Eric Adams pripravlja ustanovitev nove komisije za revizijo mestne listine. Kritiki trdijo, da gre za poskus omejevanja pooblastil novega župana Zohrana Mamdanija in spremembo statusa New Yorka kot varnega mesta za migrante, kar bi bilo v skladu s Trumpovo politiko priseljevanja. Ti dogodki odražajo širši vzorec Trumpovega uveljavljanja vpliva na ključne institucije in lokalne oblasti.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom sporočil, da Rusija verjame v svojo končno zmago v skoraj štiri leta trajajočem konfliktu v Ukrajini. Putin je ob tem pozval k enotnosti in podpori vojakom na fronti, ki jih je označil za junake. Hkrati je načelnik generalštaba ruske vojske Valerij Gerasimov pooblastil sile za vzpostavitev tako imenovanih varovalnih pasov v regijah Sumi in Harkov. Namen teh con naj bi bila zaščita ruskega obmejnega ozemlja pred ukrajinskimi napadi, kar pa v praksi pomeni namero po trajnem nadzoru nad novimi ukrajinskimi ozemlji. Medtem ko Moskva krepi vojaške pritiske, so se diplomatski odnosi ponovno zaostrili. Rusija je Ukrajino obtožila izvedbe smrtonosnega napada z droni na civilne cilje v vasi Horli v regiji Herson med novoletnim praznovanjem, kjer naj bi umrlo najmanj 24 ljudi. Dogajanje je vplivalo tudi na ameriško notranjo politiko; Donald Trump je delil uredniški prispevek, ki Putina obtožuje za neuspeh mirovnih pogajanj in ga označuje za glavno oviro pri doseganju sporazuma. Ameriški obveščevalni viri so hkrati zavrnili ruske trditve, da je Ukrajina v preteklosti skušala izvesti atentat na Putina v eni od njegovih rezidenc.

Obsežen požar je zgodaj v četrtek zajel cerkev iz 19. stoletja v Amsterdamu. Cerkev, zgrajena leta 1880 v bližini Vondelparka, je zagorela malo pred 1. uro zjutraj na novoletni dan, stolp pa se je zrušil kmalu zatem. Požar je izbruhnil kmalu po polnoči in močno poškodoval 154 let staro cerkev Vondel. Nizozemska je doživela nenavadno nasilno in kaotično silvestrovo, zaznamovano s smrtonosnimi incidenti s pirotehniko in "brezprimernim" nasiljem.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem novoletnem nagovoru izjavil, da je mirovni sporazum za končanje vojne z Rusijo 90-odstotno pripravljen. Poudaril je, da bo preostalih 10 odstotkov odločalo o usodi miru, Ukrajine in Evrope, ter zatrdil, da Kijev ne bo sprejel šibkega dogovora.

V napadu na neformalne rudarje, ki se je zgodil na silvestrovo v Peruju, so bili ubiti najmanj trije ljudje, še sedem oseb pa pogrešajo. Župan mesta, kjer se je napad zgodil, je pojasnil, da so neznanci napadli rudnik, v katerem delajo neformalni rudarji, kar pogosto vodi do nasilnih incidentov v tej regiji. Po besedah lokalnih uradnikov bi število žrtev lahko še naraslo, saj iskanje pogrešanih oseb še poteka. Incident ponovno osvetljuje nevarnosti, s katerimi se spopadajo delavci v nereguliranih rudnikih zlata in drugih surovin v Peruju. Takšni napadi so pogosto povezani z bojem za ozemlje in nadzor nad rudnim bogastvom med različnimi kriminalnimi skupinami ali lokalnimi klani. Policija dogodek še preiskuje, identiteta napadalcev pa za zdaj ostaja neznana. Lokalne oblasti so pozvale k večji prisotnosti varnostnih sil, da bi preprečile nadaljnje nasilje na območju, ki je znano po visoki stopnji nezakonitih dejavnosti.

V vasi Horli v regiji Herson je v času novoletnega praznovanja prišlo do silovitega napada z brezpilotnimi letalniki, ki naj bi jih izstrelila ukrajinska stran. Po poročanju lokalnega guvernerja Vladimirja Salda in ruskega zunanjega ministrstva so droni zadeli bar in hotel, kjer so se zbrali civilisti. Napad je zahteval življenja najmanj 24 ljudi, več kot 50 oseb pa je bilo ranjenih, med njimi tudi več otrok. Ruske oblasti so dogodek označile za teroristično dejanje proti civilnemu prebivalstvu, saj naj bi izvidniški droni najprej preleteli območje, nato pa so stavbe zadeli trije letalniki, kar je povzročilo obsežen požar. Istočasno je Rusija poročala o poskusih napadov na prestolnico. Moskovski župan Sergej Sobjanin je potrdil, da je ruska zračna obramba v zgodnjih jutranjih urah sestrelila pet ukrajinskih dronov, ki so leteli proti Moskvi. Po njegovih navedbah so bili letalniki prestreženi še pred dosegom mesta, zato večje škode ali žrtev na tem območju niso zabeležili. Strokovne ekipe na mestih padcev še vedno preiskujejo ostanke letalnikov, incidenti pa kažejo na nadaljnje stopnjevanje zračnih napadov med državama v začetku leta 2026.

Južna Kalifornija se po rekordnih novoletnih neurjih pripravlja na nove močne padavine in nevarnost zemeljskih plazov. Nove nevihte so prinesle dež, močan veter in sneženje v gorah. Po celotni državi so snežne padavine in dež povzročili težave v prometu, ravno ko se praznični popotniki vračajo domov.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci ob boku izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja v svoji rezidenci Mar-a-Lago ponovil grožnjo z vojaškim posredovanjem proti Iranu. Trump je poudaril, da Združene države Amerike ne bodo oklevale pri ponovnem bombardiranju iranskih jedrskih objektov, če se bodo potrdile informacije o tajnem oživljanju programa za bogatenje urana. Izraelski premier Netanjahu je ob tem dodal, da se Iran kljub prejšnjim napadom trudi obnoviti svoje raketne in jedrske zmogljivosti, ter izpostavil nujnost razorožitve Hamasa v Gazi. Teheran se je na izjave odzval z uradno protestno noto, naslovljeno na Varnostni svet Združenih narodov, v kateri je Trumpove besede označil za neodgovorne in nevarne. Iranski predsednik Masud Pezeškian je napovedal silovit in odvračilen odgovor na vsakršno dejanje agresije. Ruska federacija je izrazila resno zaskrbljenost nad stopnjevanjem retorike in pozvala k zadržanosti, pri čemer je izraelske odločevalce posvarila pred nevarnimi posledicami morebitnega novega vojaškega udara.

V elitnem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah 1. januarja 2026 prišlo do tragične nesreče, v kateri je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj 47 ljudi, okoli 100 pa jih je bilo poškodovanih. Eksplozija in požar sta okoli 1.30 izbruhnila v polnem baru Le Constellation, kjer so gostje, večinoma mladi, stari med 15 in 20 let, praznovali prihod novega leta. Policija je potrdila, da so med žrtvami državljani več držav, trenutno pa poteka intenzivna preiskava o vzroku eksplozije. Reševalne ekipe se še vedno spopadajo s posledicami katastrofe, medtem ko se število žrtev vztrajno povečuje. Lokalni mediji poročajo, da med pogrešanimi iščejo tudi državljana Severne Makedonije. Švicarske oblasti so sprožile obsežno operacijo pomoči in identifikacije žrtev, saj je bil bar v času dogodka popolnoma zaseden, kar je otežilo evakuacijo in prispevalo k visokemu številu smrtnih žrtev.

V priljubljenem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v noči na četrtek med praznovanjem novega leta izbruhnil katastrofalen požar, ki je po zadnjih podatkih zahteval približno 40 smrtnih žrtev. Tragedija se je zgodila v enem izmed lokalnih barov, kjer se je zbralo veliko število ljudi, med žrtvami in poškodovanimi pa so predvsem mladi. Po navedbah lokalnih oblasti je bilo v ognju poškodovanih še približno 115 oseb, ki so jih prepeljali v bližnje bolnišnice, mnogi med njimi pa so v kritičnem stanju. Švicarski predsednik Guy Parmelin je dogodek označil za eno najhujših tragedij v zgodovini države. Intervencijske službe so se z ognjem spopadale več ur, preiskava o vzroku požara pa še poteka. Zaradi visokega števila žrtev in resnosti poškodb so v kantonu Valais razglasili izredne razmere, na prizorišču pa so poleg gasilcev in reševalcev prisotne tudi ekipe za psihološko pomoč preživelim in svojcem žrtev.

Zohran Mamdani je v zgodnjih urah novega leta postal prvi muslimanski župan mesta New York v njegovi zgodovini. Mamdani je uradno dolžnost prevzel na posebni zasebni slovesnosti, kjer je zaprisegel z roko na Koranu, kar predstavlja zgodovinski mejnik za največje ameriško mesto. Po zasebnem delu slovesnosti bo Mamdani gostil še javno prireditev ob zaprisege, kjer se bo predstavil širši javnosti. Izvolitev in uradni prevzem mandata Mamdanija v New Yorku odmevata po vseh Združenih državah Amerike, saj simbolizirata versko raznolikost in vključenost v mestni politiki. Novi župan bo vodil eno najpomembnejših svetovnih metropol, njegovo imenovanje pa velja za prelomno točko za muslimansko skupnost v državi. Mamdani se bo moral takoj po nastopu funkcije spopadati s številnimi mestnimi izzivi, vključno z vprašanji javne varnosti, stanovanjske problematike in gospodarske stabilnosti mesta.

V prestižnem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana se je med novoletnim praznovanjem v nekem baru zgodila huda tragedija, v kateri je po zadnjih podatkih življenje izgubilo 40 oseb, 115 pa jih je bilo poškodovanih. Ministrstvo za zunanje zadeve Bosne in Hercegovine je potrdilo, da po trenutno dostopnih informacijah med žrtvami ni njihovih državljanov. Dogodek je sprožil val sožalnih sporočil iz tujine, saj gre za eno najhujših nesreč v tem turističnem kraju. Bosansko-hercegovsko zunanje ministrstvo je ob tem izrazilo iskreno sožalje družinam pokojnih in vsem, ki jih je ta nesreča prizadela. Švicarske oblasti in pristojne službe še vedno preiskujejo vzroke za nastanek tragedije, medtem ko bolnišnice oskrbujejo številne ranjene. Prizorišče nesreče v elitnem letovišču ostaja zaprto za javnost, dokler se ne konča forenzična preiskava.

V švicarskem gorskem letovišču Crans-Montana je v novoletni noči izbruhnil silovit požar v enem izmed lokalnih barov, ki je zahteval več žrtev. Švicarski predsednik Guy Parmelin je v odzivu na tragedijo z 1. januarjem razglasil petdnevno državno žalovanje, med katerim so zastave na zvezni palači v Bernu spuščene na pol droga. Parmelin je v izjavi za javnost poudaril, da je dogodek, ki bi moral biti trenutek veselja ob vstopu v novo leto, pretresel celotno državo. Sožalje švicarskim oblastem in družinam žrtev je že izrazil tudi gruzijski zunanji minister, kar nakazuje na mednarodni odmev dogodka. Oblasti trenutno preiskujejo vzroke požara, medtem ko v državi potekajo spominske slovesnosti za preminule. Predsednik je izpostavil, da žalost ob tej nesreči sega daleč čez švicarske meje, saj gre za eno najbolj priljubljenih turističnih destinacij v Alpah.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bo Francija v svojih bolnišnicah oskrbela poškodovane, ki so utrpeli rane v siloviti eksploziji in naknadnem požaru v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana. Nesreča se je zgodila v nabito polnem lokalu med praznovanjem novega leta na jugozahodu Švice, ko je prišlo do eksplozije, ki je povzročila številne žrtve in hude poškodbe med obiskovalci. Macron je po telefonskem pogovoru s švicarskim predsednikom Guyjem Parmelinom izrazil solidarnost s sosednjo državo in potrdil pripravljenost Francije na nudenje kakršne koli dodatne pomoči. Med prizadetimi v nesreči sta po prvih podatkih vsaj dva francoska državljana, ki sta bila lastnika lokala, v katerem je odjeknila eksplozija. Francoske diplomatske in konzularne službe so aktivirane in nudijo pomoč rojakom, medtem ko natančno število prepeljanih poškodovancev v Francijo še ni javno objavljeno. Pripravljenost za zdravstveno pomoč Švici je izrazila tudi Evropska komisija, ki spremlja razvoj dogodkov v tem priljubljenem alpskem turističnem središču.

V luksuznem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je na silvestrovo prišlo do silovite eksplozije in požara v enem izmed lokalnih klubov, v katerem je po prvih podatkih življenje izgubilo približno 40 ljudi, več kot 115 pa je poškodovanih. Ognjeni zublji so objekt v celoti uničili in za seboj pustili pravo razdejanje. Švicarske reševalne službe še vedno preiskujejo prizorišče tragedije in iščejo morebitne preživele v ruševinah. Med pogrešanimi po dogodku je tudi 31-letni državljan Srbije, Stefan Ivanović, ki je v klubu opravljal delo varnostnika. Njegova družina je sporočila, da z njim niso uspeli vzpostaviti stika od trenutka nesreče. Kljub temu da so bili nekateri posamezniki po eksploziji še kratek čas dosegljivi, o usodi Ivanovića trenutno ni uradnih informacij. Švicarske oblasti nadaljujejo z identifikacijo žrtev in ugotavljanjem vzroka za nastanek eksplozije.

Med novoletnim praznovanjem v baru v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je izbruhnil požar. Po navedbah policije je umrlo več deset ljudi, okoli sto je poškodovanih, večina huje. Požar je izbruhnil približno dve uri po polnoči.

V noči na novo leto sta se Rusija in Ukrajina spopadali z novo serijo medsebojnih zračnih napadov, ki so terjali številne civilne žrtve in povzročili škodo na ključni infrastrukturi. Ruski uradniki v okupirani regiji Herson so sporočili, da je ukrajinski napad z droni na vas pod ruskim nadzorom ubil 24 ljudi, med katerimi je bil tudi otrok, ter ranil vsaj 50 oseb. Po ruskih navedbah so droni zadeli hotel in kavarno, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta. Gre za enega najbolj smrtonosnih napadov na zasedenih ozemljih v zadnjem obdobju. Istočasno je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski poročal o obsežnih ruskih napadih z droni, ki so bili usmerjeni proti energetski infrastrukturi v več regijah Ukrajine. Po njegovih besedah je Rusija namerno stopnjevala vojaške aktivnosti prav v prazničnem času, pri čemer so ukrajinske sile zaznale in poskušale nevtralizirati več kot 200 sovražnih objektov. Napadi so povzročili nove težave pri oskrbi z električno energijo, kar dodatno otežuje humanitarne razmere v državi, ki se že dlje časa spopada z uničevanjem kritičnih objektov.

Podpredsednik poslanske zbornice češkega parlamenta Tomio Okamura je v svojem novoletnem nagovoru državljanom ostro nastopil proti nadaljnji vojaški podpori Ukrajini. Okamura je pozval češko vlado, naj namesto financiranja oboroženih sil sosednje države sredstva raje nameni za potrebe čeških družin, upokojencev in invalidov. Po njegovem mnenju so trenutni državni izdatki za ukrajinsko vojsko nesprejemljivi v luči domačih gospodarskih izzivov. Okamura je v videonagovoru poudaril, da bi morala biti prioriteta države blaginja lastnih državljanov, ne pa vpletenost v tuji konflikt. Njegove izjave odražajo naraščajoča politična razhajanja znotraj Češke republike glede dolgoročne vzdržnosti in obsega pomoči Kijevu. Kritika temelji na prepričanju, da država zanemarja socialno šibke skupine prebivalstva na račun geopolitičnih ciljev, kar v delu javnosti sproža razprave o pravični porazdelitvi proračunskih sredstev.

V Teheranu so v četrtek, 2. januarja 2026, pripravili osrednjo slovesnost ob šesti obletnici smrti generala Kasema Sulejmanija, ki se je je v veliki mošeji Imam Homeini udeležila množica ljudi in visoki državni predstavniki. Med prisotnimi so bili iranski predsednik Masud Pezeškian, poveljnik sil Kuds, general Ismail Kani, ter namestnik vrhovnega poveljnika iranske revolucionarne garde (IRGC), general Ahmad Vahidi. Na dogodku so se zbrali tudi številni tuji predstavniki in družinski člani padlega generala, kar odraža trajajoč pomen Sulejmanijeve zapuščine v iranski zunanji in obrambni politiki. Slovesnost je spremljala močna prisotnost civilne in vojaške elite, kar poudarja simbolno vlogo, ki jo Sulejmani še vedno zaseda v iranskem državnem aparatu. Dogodek se je odvil v času poostrenih varnostnih ukrepov in organiziranih prometnih omejitev v prestolnici. Prisotnost tujih delegacij nakazuje na iranska prizadevanja za ohranitev regionalnih zavezništev, ki jih je v času svojega delovanja vzpostavljal prav Sulejmani kot ključni strateg iranskih operacij v tujini.

V švicarskem letovišču Crans-Montana se je v četrtek popoldne pričelo zahtevno delo identifikacije številnih žrtev po siloviti eksploziji v enem izmed lokalnih barov. Tragični dogodek je v mestu povzročil val osuplosti in globoke žalosti, prednostna naloga preiskovalnih organov pa ostaja uradna potrditev identitete pokojnih. Švicarske oblasti so na kraju nesreče vzpostavile stroge varnostne protokole, medtem ko forenzične ekipe preiskujejo prizorišče, da bi ugotovile natančen vzrok eksplozije. Lokalna skupnost in turisti so pretreseni nad razsežnostjo tragedije, ki je močno zaznamovala to sicer mirno gorsko središče. Policija za zdaj še ni podala končnega števila žrtev, saj postopek identifikacije v takšnih razmerah zahteva natančnost in čas. Sorodniki žrtev prejemajo psihološko pomoč, medtem ko se preiskava nadaljuje v smeri ugotavljanja morebitne tehnične napake ali drugih dejavnikov, ki bi lahko privedli do uničujočega poka.

Ruske letalske oblasti so zaradi obsežnega napada z ukrajinskimi brezpilotnimi letalniki uvedle začasne omejitve prometa na moskovskih letališčih Domodedovo, Žukovski in Vnukovo. Župan Moskve Sergej Sobjanin je potrdil, da je zračna obramba v poldrugi uri uničila najmanj 20 brezpilotnih letalnikov, ki so leteli proti ruski prestolnici. Ukrep zaustavitve poletov je bil sprejet zaradi zagotavljanja varnosti civilnega letalstva, medtem ko je letališče Šeremetjevo delovalo pod posebnim nadzorom v usklajevanju s pristojnimi organi. Operativne motnje v zračnem prostoru Ruske federacije so postale pogostejše, saj ukrajinske sile stopnjujejo napade na infrastrukturo globoko v ruskem zaledju. Agencija Rosaviacija je sporočila, da so bili omejitveni ukrepi nujni za preprečitev morebitnih nesreč v potniškem prometu. Napadi so povzročili zamude številnih poletov, potnikom pa so svetovali spremljanje uradnih obvestil o preusmeritvah na alternativna letališča.

V Iranu so se protesti zaradi gospodarske krize, visoke inflacije in brezposelnosti sprevrgli v nasilne spopade, ki so terjali najmanj devet smrtnih žrtev. Med ubitimi je tudi 21-letni prostovoljec basidžov, paravojaškega krila iranske revolucionarne garde, ki je umrl v mestu Kouhdasht. Po navedbah iranskih oblasti je bilo v zadnjih dneh poleg smrtnih žrtev med civilisti poškodovanih še 13 pripadnikov varnostnih sil in policistov. Nemiri so se začeli v nedeljo v Teheranu, kjer so trgovci stavkali zaradi gospodarske stagnacije, nato pa so se razširili na preostale dele države. Demonstranti izražajo nezadovoljstvo nad drastičnim padcem vrednosti nacionalne valute in splošnim pomanjkanjem. Gre za prvo potrjeno smrtno žrtev med varnostnimi organi od začetka novega vala demonstracij. Oblasti so potrdile, da se spopadi nadaljujejo, medtem ko poročila s terena nakazujejo na stopnjevanje napetosti med prebivalstvom in režimskimi silami. Iran se že dlje časa spopada z mednarodnimi sankcijami, ki dodatno poglabljajo notranje gospodarske težave in sprožajo socialne nemire.

Južni prehodni svet v Jemnu je v četrtek izdal ukaz o popolni zaustavitvi letalskega prometa na mednarodnem letališču v Adnu. Odločitev o zaprtju letališča je bila sprejeta v času naraščajočih napetosti med Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati, ki podpirajo različne frakcije znotraj države. Savdski viri navajajo, da je mednarodno priznana jemenska vlada skušala uvesti nove omejitve za lete v Združene arabske emirate in iz njih, da bi omejila stopnjevanje konfliktov, vendar se je minister za promet v okviru Južnega prehodnega sveta namesto upoštevanja pravil odločil za popolno blokado letališča. Zaradi omenjene poteze se je ministrstvo za promet odzvalo z obsodbo, saj zaprtje ključne infrastrukture hromi humanitarne in komercialne poti v državi. Ukrep vključuje tudi poostrene savdske inšpekcijske postopke, ki so sprožili dodatno nezadovoljstvo med lokalnimi oblastmi. Razmere v Adnu ostajajo nestabilne, saj se interesi regionalnih sil še naprej križajo na račun civilnega letalstva in oskrbe prebivalstva.

V regiji Belgorod na zahodu Ruske federacije sta dva ukrajinska brezpilotna letalnika napadla vas Jasnije Zori, pri čemer sta povzročila materialno škodo na stanovanjskih objektih in energetski infrastrukturi. Kot je sporočil guverner regije Vjačeslav Gladkov, je napad povzročil prekinitev oskrbe z električno energijo v delu omenjenega naselja. Po prvih informacijah lokalnih oblasti so bili v napadu neposredno tarča večstanovanjski objekti, kar je povzročilo poškodbe na fasadah in oknih, medtem ko je bil daljnovod resneje poškodovan. Ruska stran poroča, da so ukrajinske oborožene sile s tem nadaljevale serijo napadov na obmejno infrastrukturo, ki so se v zadnjih mesecih znatno okrepili. Kljub materialni škodi na civilni infrastrukturi in izpadu električnega omrežja guverner Gladkov v tokratnem incidentu ni poročal o smrtnih žrtvah ali poškodovanih civilistih. Intervencijske ekipe so po napadu začele z nujno sanacijo daljnovoda, da bi čim prej vzpostavile oskrbo s tokom v prizadetem območju, vendar razmere v regiji ostajajo napete zaradi pogostih vdorov brezpilotnih letalnikov v ruski zračni prostor.

Število smrtnih žrtev požara v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je naraslo na 47, 119 ljudi je bilo poškodovanih. Preiskovalci domnevajo, da so požar povzročile iskre s šampanjskih ognjemetov, ki so se preblizu približale stropu bara. Poškodovani se borijo za življenje, zdravijo pa jih tudi v sosednjih državah.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v četrtek izpostavil, da integracija Ukrajine v Evropsko unijo ne predstavlja zgolj političnega cilja, temveč je osrednji element varnostnih jamstev, ki jih Kijev zahteva v okviru mednarodnih prizadevanj za končanje ruske agresije. Zelenski meni, da bi polnopravno članstvo v povezavi delovalo kot močan odvračilni dejavnik proti prihodnjim napadom in zagotovilo dolgoročno stabilnost države po koncu vojaških spopadov. Izjave so bile podane v luči intenzivnih diplomatskih dejavnosti, kjer Ukrajina poskuša utrditi svojo pot v evroatlantske integracije kot del morebitnega mirovnega načrta. Kijev vztraja, da nobena rešitev konflikta ne sme priti na račun suverenosti ali možnosti za vključitev v zahodne institucije. Predsednik je ob tem poudaril, da so varnostna jamstva, ki vključujejo institucionalno povezanost z Evropo, nujna za preprečitev ponovitve zgodovine in zaščito demokratičnih vrednot na celini.

Severnomakedonski minister za zunanje zadeve in zunanjo trgovino Timčo Mucunski je po tragični nesreči v lokalu v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana opravil telefonski pogovor s švicarskim veleposlanikom v Skopju Casparjem Sommerjem. Mucunski je po posvetovanjih s predsednikom vlade Hristijanom Mickoskim in ministrom za zdravje ponudil konkretno pomoč pri oskrbi poškodovanih. Dogodek je sprožil aktivacijo evropskega mehanizma za civilno zaščito, kar poudarja resnost razmer v švicarskem letovišču. Skopje je švicarskim oblastem ponudilo možnost zdravljenja poškodovancev v makedonskih zdravstvenih ustanovah, prav tako pa je bila izražena pripravljenost za napotitev makedonskih zdravniških ekip neposredno v Švico. Ta gesta solidarnosti odraža prizadevanja Severne Makedonije za krepitev mednarodnega sodelovanja na področju humanitarne pomoči in civilne zaščite v okviru evropskih struktur.

Vladimir Putin se je strinjal, da je napad ukrajinskih sil na naselje Horli po okrutnosti primerljiv s tragedijo v odeškem Domu sindikatov leta 2014. Ruski predsednik je to izjavil v telefonskem pogovoru z vršilcem dolžnosti guvernerja Hersonske oblasti, Vladimirjem Saldom.

Po požaru v smučarskem središču Crans-Montana v Švici pogrešajo srbskega državljana Stefana Ivanovića, ki je delal kot varnostnik v klubu Le Konstelasion. Njegova družina je potrdila, da je bil na svojem delovnem mestu v času nesreče in da je bil nekaj ur po dogodku dosegljiv, nato pa so izgubili stik z njim. Družina prosi za pomoč pri iskanju.

V priljubljenem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v noči s srede na četrtek, med praznovanjem novega leta, izbruhnil katastrofalen požar v baru Le Constellation. Po zadnjih podatkih lokalnih oblasti je v ognju umrlo približno 40 oseb, več kot sto ljudi pa je poškodovanih. Med poškodovanimi sta po uradnih podatkih tudi dva francoska državljana. Reševalne ekipe in preiskovalci so na prizorišču naleteli na pretresljive prizore, priče pa dogajanje opisujejo kot popoln kaos, v katerem so ljudje v paniki gazili drug čez drugega, da bi si rešili življenje. Vzrok za izbruh ognja v lokalu, ki so ga plameni popolnoma uničili, za zdaj ostaja neznan. Preživeli, med njimi 17-letna Laëtitia, so za medije izpovedali, da se je ogenj razširil izjemno hitro, kar je povzročilo prerivanje na izhodih. Švicarska policija in gasilci nadaljujejo s preiskavo izvora požara ter identifikacijo žrtev, medtem ko bolnišnice v regiji oskrbujejo številne ranjence z opeklinami in posledicami vdihavanja dima. Gre za eno najhujših tovrstnih nesreč v švicarskih Alpah v zadnjih letih.

Novoletne proslave, vključno s parado vrtnic v južni Kaliforniji in spuščanjem krogle na Times Squareu v New Yorku, so potekale v slabih vremenskih razmerah.

V Iranu se po več dneh intenzivnih protestov razmere zaostrujejo, saj so spopadi med demonstranti in državnimi varnostnimi silami terjali prve smrtne žrtve. Po poročanju lokalnih medijev je v nasilnih soočenjih življenje izgubilo več oseb, pri čemer se podatki o natančnem številu žrtev razlikujejo. Nekateri viri navajajo najmanj tri smrtne žrtve, med katerimi naj bi bila dva civilista in en član provladne milice Basidž, medtem ko drugi viri poročajo o najmanj šestih mrtvih. Protesti, ki so zajeli državo, so se sprevrgli v neposredne fizične obračune, ko so varnostne sile poskušale razgnati množice. Iranske oblasti za zdaj niso podale uradnega skupnega poročila o vseh žrtvah, vendar poročila s terena nakazujejo na visoko stopnjo napetosti. Nasilje se stopnjuje v več mestih, kjer protestniki izražajo svoje nezadovoljstvo, varnostni aparat pa se na to odziva z uporabo sile, kar vodi v nadaljnjo destabilizacijo varnostnih razmer v državi.

V mestu Kuhdašt v provinci Lorestan na zahodu Irana je bil med nasilnimi protesti ubit član prostovoljnih varnostnih sil Basidž, še 13 oseb pa je bilo ranjenih. Po navedbah Islamske revolucionarne garde (IRGC) so se protesti, ki so se začeli zaradi gospodarskih razmer, razširili v več mest in trajajo že peti zaporedni dan. Lokalni organi poročajo o spopadih med udeleženci zborovanj in varnostnimi silami, pri čemer so mednarodne tiskovne agencije potrdile več smrtnih žrtev in ranjenih po celotni državi. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti v državi, kjer so se protesti zaradi nezadovoljstva z ekonomsko politiko hitro sprevrgli v širše protivladno gibanje. Varnostne sile so na več lokacijah uporabile silo, da bi razgnale množice, kar je privedlo do dodatnih žrtev. Incident v Kuhdaštu sledi obdobju povečanih operacij iranskih oblasti proti različnim virom destabilizacije, vključno z nedavnimi spopadi z militanti na jugovzhodu države.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom sporočil, da Rusija verjame v vojaško zmago v Ukrajini, kjer ofenziva traja že skoraj štiri leta. Medtem ko je Putin pozival k narodni enotnosti in podpori herojem na fronti, je ruska vojska pod vodstvom generala Valerija Gerasimova začela izvajati nove ukaze o vzpostavitvi globokih varovalnih pasov v ukrajinskih regijah Sumi in Harkov. Namen teh območij naj bi bila zaščita ruskih obmejnih naselij pred ukrajinskimi napadi, kar nakazuje na namero Moskve po trajnem nadzoru nad zasedenimi ozemlji. Na mednarodnem prizorišču je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump delil kritičen zapis, ki za neuspeh mirovnih pogajanj neposredno krivi Putina in njegovo retoriko. Trumpovo stališče sovpada z informacijami ameriških varnostnih organov, ki so zavrnili ruske trditve o ukrajinskem poskusu atentata na Putina z droni. Razmere na terenu ostajajo napete, saj Rusija poroča o smrtonosnem ukrajinskem napadu z droni na civilne objekte v regiji Herson med novoletnim praznovanjem, kar je dodatno ohladilo diplomatska prizadevanja za mir.

Zohran Mamdani, 34-letni demokratični socialist in član organizacije NYC-DSA, je v četrtek, 1. januarja 2026, uradno nastopil štiriletni mandat župana New Yorka. Simbolna zaprisega je potekala ob polnoči v zgodovinski, danes opuščeni podzemni postaji pod mestno hišo na Manhattnu, kar je Mamdani označil za poklon delavskemu razredu in arhitekturni dediščini mesta. Mamdani je prvi musliman na čelu največjega ameriškega mesta, zaprisegel pa je na Koranu pred vrhovno tožilko zvezne države New York Letitio James. Njegov program temelji na ambicioznih socialnih reformah, ki vključujejo zamrznitev najemnin, brezplačen javni prevoz, vzpostavitev javnih trgovin z živili v vseh petih mestnih okrožjih ter zagotovitev dostopnih stanovanj in otroškega varstva. Njegov nastop mandata hkrati napoveduje obdobje ostrega političnega nasprotovanja administraciji Donalda Trumpa, kar je Mamdani poudaril že v svojem prvem nagovoru. Podporniki iz gibanja NYC-DSA ob tem opozarjajo, da izvolitev predstavlja le prvi korak v širšem projektu korenitih družbenih sprememb v mestu.

Ameriški predsednik Donald Trump je na predvečer novega leta delil uvodnik časnika New York Post, ki ostro kritizira ruskega predsednika Vladimirja Putina. Dejanje, ki je bilo interpretirano kot Trumpovo nezadovoljstvo z ruskim voditeljem, se je zgodilo v času, ko nekdanji visoki uradniki obveščevalne agencije CIA opozarjajo na Putinovo manipulacijo ameriškega predsednika. Rob Dannenberg, nekdanji vodja operacij v protiterorističnem centru CIA in vodja izpostave v Moskvi, je v intervjuju poudaril, da Putin zaradi svoje preteklosti v KGB-ju mojstrsko izkorišča Trumpov ego in nečimrnost. Dannenberg je Trumpa označil za "neverjetno naivnega" v odnosu do ruskega kolega. Nasprotujoča si poročanja izpostavljajo globok razkorak med uradnimi dejanji administracije in kritičnimi analizami strokovnjakov. Medtem ko so nekateri mediji poročali o Trumpovem domnevnem popuščanju pri načrtovanju mirovnega dogovora za Ukrajino, je deljenje kritičnega uvodnika nakazalo morebitno ohladitev odnosov. Kljub temu kritiki opozarjajo, da gre za načrtno igro obeh voditeljev, ki skušata vplivati na javno mnenje pred nadaljnjimi diplomatskimi pogovori. Vprašanje Putinovega vpliva na ameriško politiko tako ostaja v središču javnih razprav ob začetku leta 2026.

Združene države Amerike in Veliko Britanijo je ob prehodu v novo leto zajel val ekstremnega zimskega vremena, ki ga zaznamujejo rekordno nizke temperature, močan veter in obilne snežne padavine. V ameriški regiji Srednjega zahoda se prebivalci spopadajo z nevarnim hladom, ki je sledil t. i. bombnemu ciklonu. Ta je s sunki vetra do 120 kilometrov na uro in močnim sneženjem povzročil obsežne izpade električne energije ter ohromil promet v Michiganu, Iowi in Minnesoti. Podobne razmere vladajo v Veliki Britaniji, kjer so oblasti v nekaterih delih Škotske in severne Anglije izdale opozorila pred snežnimi zameti, ki bi lahko dosegli do 30 centimetrov višine. Britansko ministrstvo za delo in pokojninski sistem je zaradi vztrajnih temperatur pod lediščem že aktiviralo samodejna finančna nadomestila za ogrevanje najbolj ranljivim gospodinjstvom v izbranih poštnih okoliših. Zdravstvene službe ob tem opozarjajo na povečano tveganje za zdravje starejših in kroničnih bolnikov, saj se bodo temperature v prihodnjih dneh v nekaterih ruralnih območjih spustile do -8 stopinj Celzija.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru narodu poudaril neomajno prepričanje v rusko zmago v Ukrajini, medtem ko se konflikt približuje svojemu četrtemu letu. V razmeroma kratkem govoru je ruske vojakov označil za junake in se osredotočil na projekcijo vojaške moči ter nacionalne enotnosti. Kljub temu da so v ozadju potekali diplomatski pritiski in pogovori pod okriljem novoizvoljene ameriške administracije Donalda Trumpa, Putin v svojem nagovoru mirovnih pogajanj ali posebnih ameriških pobud za končanje vojne ni izrecno omenjal. Nagovor je minil v znamenju kljubovalnosti, saj je Kremelj želel domači javnosti poslati sporočilo stabilnosti in odločnosti. Medtem ko se na mednarodnem prizorišču krepijo ugibanja o morebitnih mirovnih načrtih, ki naj bi vključevali vzpostavitev varnostnih območij, je Putinova retorika ostala zvesta njegovim prejšnjim napovedim o doseganju vseh zastavljenih vojaških ciljev. Ruski voditelj je poudaril, da država verjame v svojo zmago, kar kaže na to, da Moskva kljub nedavnim stikom z ameriškimi odposlanci v Miamiju in Moskvi vsaj javno ne odstopa od svoje agresivne drže.

Ameriška obveščevalna služba CIA je v najnovejšem poročilu ocenila, da Ukrajina v nedavnem napadu z brezpilotnimi letalniki ni ciljala rezidence ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Direktor agencije John Ratcliffe je te informacije predal predsedniku Donaldu Trumpu, s čimer je neposredno oporekal navedbam Kremlja, ki je Kijev obtožil poskusa atentata. Po navedbah ameriških uradnikov naj bi CIA ocenila, da ruski dokazi o vpletenosti Ukrajine v domnevni napad na Putinovo domovanje niso verodostojni, kar je spremenilo prvotno oster odziv predsednika Trumpa, ki je bil nad ruskimi trditvami sprva ogorčen. Rusija medtem vztraja pri svoji različici dogodkov in trdi, da je iz razbitin sestreljenega drona pridobila podatke, ki potrjujejo, da je bil končni cilj napada prav predsedniški objekt. Moskva je napovedala, da bo te podatke predala Washingtonu, hkrati pa opozorila, da bo incident vplival na njihovo pogajalsko izhodišče v mirovnih pogovorih. V diplomatskih krogih se medtem razpravlja tudi o nenavadnih načinih mehčanja odnosov; poročila iz Bele hiše razkrivajo, da je k sprostitvi ozračja na avgustovskem srečanju med Trumpom in Zelenskim prispeval nepričakovan telefonski klic z nekdanjo ukrajinsko misico, kar je ukrajinskega predsednika v Trumpovih očeh prikazalo v bolj človeški luči.

Med novoletnimi praznovanji je požar opustošil cerkev iz 19. stoletja v Amsterdamu. Oblasti so sporočile, da naj bi struktura kljub obsežnemu požaru ostala ohranjena. Dve osebi sta umrli v nesrečah s pirotehničnimi sredstvi po celotni Nizozemski, poročali pa so tudi o nasilju.

Zohran Mamdani je v četrtek ob polnoči uradno zaprisegel kot novi župan New Yorka, s čimer je postal prvi musliman in hkrati prvi politik južnoazijskega porekla na čelu tega osemmilijonskega ameriškega velemesta. Mamdani, ki v politično areno vstopa kot demokratični socialist, je svojo funkcijo prevzel sredi velikih pričakovanj in polarizacije javnega mnenja. Medtem ko del volilnega telesa v njegovem prihodu vidi priložnost za korenite družbene spremembe, drugi izražajo zaskrbljenost nad njegovimi napovedanimi disruptivnimi ukrepi. Novi župan se je že prvi dan mandata osredotočil na vprašanja delavskega razreda in napovedal ambiciozen program reform. Njegov prevzem oblasti velja za enega najzahtevnejših v ameriški politiki, saj se New York sooča s številnimi infrastrukturnimi in socialnimi izzivi. Mamdani je funkcijo zasedel po odmevni zmagi na novembrskih volitvah, kjer je premagal uveljavljene politične tekmece, vključno z nekdanjim guvernerjem Andrewom Cuomom.

Ob prehodu v leto 2026 so se deli Severne Amerike in Evrope spopadli z ekstremnimi zimskimi razmerami, ki jih je povzročil obsežen vdor arktičnega zraka. V Združenih državah Amerike so meteorologi izdali številna opozorila pred snežnimi neurji in nevarno nizkimi temperaturami, ki so ponekod v Idahu, Koloradu in Pensilvaniji prinesla močno sneženje ter sunkovit veter. V zvezni državi New York, natančneje v mestu Syracuse, so zabeležili drugi najvišji dnevni znesek snežnih padavin v zgodovini, medtem ko so se prebivalci Chicaga in Massachusettsa pripravljali na najhladnejše temperature sezone. Podobne razmere so vladale tudi v Evropi, kjer je britanska meteorološka služba Met Office izdala oranžna in rumena opozorila zaradi polarnega mraza iz Skandinavije. Sneženje in nizke temperature so prizadele celotno Veliko Britanijo, vključno s Škotskim višavjem, kjer so poročali o snežnih nevihtah s strelami. Arktična fronta je dosegla tudi Sredozemlje, kjer sta se Grčija in otok Mallorca srečala z močnim vetrom in snežnimi padavinami na nižjih nadmorskih višinah, kar je povzročilo precejšnje nevšečnosti pri praznovanju novega leta na prostem. Kljub ostrim pogojem so v nekaterih mestih, kot je New Haven v Connecticutu, prebivalci vztrajali pri načrtovanih praznovanjih, čeprav so oblasti opozarjale na nevarne razmere na cestah.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem novoletnem nagovoru dejal, da je mirovni sporazum za končanje vojne z Rusijo "90-odstotno pripravljen".

Glavna tožilka švicarskega kantona Valais Beatrice Pilloud je v današnji izjavi za javnost sporočila, da uničujoč požar v baru v smučarskem letovišču Crans-Montana ni bil podtaknjen. Požar je izbruhnil v zgodnjih jutranjih urah med praznovanjem novega leta v enem izmed najbolj priljubljenih predelov smučišča, kar je povzročilo precejšnjo premoženjsko škodo in prekinitev turističnih dejavnosti. Švicarski preiskovalci so po temeljiti analizi prizorišča in zbranih dokazov ugotovili, da dogodek ni bil posledica namernega dejanja ali sabotaže. Preiskava, ki jo je vodilo lokalno tožilstvo, se je osredotočila na iskanje morebitnih tehničnih napak ali malomarnosti, ki bi lahko privedle do vžiga sredi prazničnega dogajanja. Čeprav točni vzroki za nastanek ognja še niso bili v celoti razkriti javnosti, odločitev tožilstva o izključitvi namernega požiga prinaša določeno olajšanje za lokalno skupnost in lastnike objektov. Smučarsko letovišče Crans-Montana v kantonu Valais sicer velja za eno prestižnejših destinacij, kjer se v času novoletnih praznikov zadržuje veliko število tujih turistov.

Nicola Peltz je odgovorila na poskuse Davida in Victorie Beckham po spravi z Brooklynom, s tem ko ju je provocirala v objavi za novo leto. Po poročanju medijev naj bi Brooklyn prekinil stike s starši in ju celo blokiral na Instagramu. Spor med družino Beckham naj bi se še poglobil.

Narodna meteorološka služba Združenih držav Amerike je v četrtek izdala nova opozorila pred sneženjem z učinkom jezera, ki bodo veljala v petek in soboto za okrožji Onondaga in Oneida v zvezni državi New York. Po napovedih vremenoslovcev bodo ekstremne zimske razmere nastopile v petek ob 7. uri zjutraj in se nadaljevale do sobotnega jutra. Gre za nadaljevanje niza močnih snežnih neurij, ki so to regijo v decembru že večkrat ohromila. Prebivalce omenjenih območij so pozvali k previdnosti, saj bo močno sneženje v kombinaciji z vetrom povzročilo slabo vidljivost in nevarne pogoje na cestah. Napovedi kažejo na znatne snežne nanose, ki so značilni za ta pojav, ko hladen zrak potuje prek toplejših površin Velikih jezer. Lokalne oblasti že pripravljajo ekipe za pluženje, da bi zagotovile prevoznost ključnih prometnic.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v intervjuju za The Wall Street Journal zavrnil ugibanja o svojem zdravstvenem stanju, ki so se v javnosti pojavila zaradi opaznih modric na njegovih rokah. Trump je pojasnil, da so sledi posledica jemanja aspirina, ki redči kri, in ne resnejših poškodb ali bolezni. Hkrati je ostro zanikal navedbe nekaterih medijev, da naj bi med javnimi dogodki in uradnimi srečanji zaspal. Trump je poudaril, da nikoli ni potreboval veliko spanca, s čimer je odgovoril na kritike o domnevni utrujenosti med kampanjo. Njegov odziv prihaja v času povečanega nadzora nad telesno pripravljenostjo predsedniških kandidatov, kjer se vsak znak šibkosti uporabi v politične namene. Intervju je služil predvsem utrjevanju podobe energičnega voditelja, ki kljub letom ostaja sposoben opravljati najzahtevnejše funkcije v državi.

Predsednik sudanskega suverenega sveta Abdulfettah el-Burhan se je po uradnem obisku v Turčiji javno zahvalil turškemu predsedniku Recepu Tayyipu Erdoğanu, vladi in turškemu ljudstvu za topel sprejem ter izkazano podporo. Obisk je potekal v času, ko se Sudan že več let spopada z uničujočo državljansko vojno, ki je povzročila hudo humanitarno krizo in politično nestabilnost v državi. El-Burhan je v svojih izjavah posebej poudaril pomen Turčije kot regionalne sile in izrazil hvaležnost za njeno vlogo pri prizadevanjih za stabilizacijo razmer v Sudanu. Delegaciji sta v Ankari razpravljali o krepitvi dvostranskih odnosov in možnostih za turško pomoč pri reševanju sudanskega konflikta. Turški predsednik Erdoğan je med srečanjem izpostavil pripravljenost Turčije za nadaljnje sodelovanje na področju gospodarstva in humanitarne pomoči. El-Burhanov obisk velja za pomemben diplomatski korak pri iskanju mednarodnih zaveznikov, ki bi lahko pomagali pri končanju spopadov med sudansko vojsko in paramilitarnimi silami, ki še naprej hromijo državo.

Predsednik turške Nacionalne obveščevalne organizacije (MİT) İbrahim Kalın se je v Ankari sestal s sekretarjem ukrajinskega Sveta za nacionalno varnost in obrambo Rustemom Umerovom. Ključni poudarek njunega srečanja je bil namenjen iskanju diplomatskih poti za končanje konflikta v Ukrajini ter obravnavi regionalnih in globalnih posledic vojne. Sogovornika sta podrobno razpravljala o trenutnih varnostnih razmerah na bojiščih in o konkretnih korakih, ki bi lahko vodili do trajnejšega miru v regiji. Poleg strateških vprašanj sta Kalın in Umerov posebno pozornost namenila humanitarnim vidikom vojne, predvsem vprašanju izmenjave vojnih ujetnikov. Turčija, ki od začetka ruske agresije igra vlogo nevtralnega posrednika, si s tovrstnimi diplomatskimi aktivnostmi prizadeva ohraniti komunikacijske kanale med Kijevom in Moskvo. Srečanje v turški prestolnici potrjuje nadaljnja prizadevanja Turčije za deeskalacijo napetosti in iskanje rešitev, ki bi omogočile ustavitev sovražnosti v Ukrajini.

Ruska zračna obramba je sestrelila dodatnih pet oziroma tri ukrajinske drone, ki so se približevali Moskvi. Skupno naj bi bilo danes prestreženih in uničenih šest oziroma celo dvajset ukrajinskih dronov, ki so leteli proti Moskvi. Napad naj bi bil izveden v zadnji uri.

Ruske oblasti so v četrtek, 1. januarja, zaradi napadov z brezpilotnimi letalniki začasno omejile delovanje moskovskih letališč Domodedovo in Žukovski. Artjom Korenjako, tiskovni predstavnik zvezne agencije za zračni promet Rosaviacija, je potrdil, da sta bili letališči zaprti za vzlete in pristanke letal. Ukrep je bil uveden kot odgovor na povečano tveganje za varnost zračnega prometa, ki so ga povzročila brezpilotna letala na območju ruske prestolnice. Omejitve v letalskem prometu so povzročile zamude pri številnih poletih, nekatera letala pa so preusmerili na alternativna letališča. Incident ponovno osvetljuje ranljivost ruske kritične infrastrukture sredi trajajočih napetosti. Ruske civilne letalske oblasti so sporočile, da so bili vsi potrebni varnostni protokoli aktivirani nemudoma po zaznavi grožnje, vendar podrobnosti o morebitni škodi ali številu prestreženih letalnikov niso razkrile.

Novo leto 2026 se je v Ukrajini začelo s stopnjevanjem sovražnosti, saj sta Kijev in Moskva izvedla več obsežnih zračnih napadov z droni in raketami. Po navedbah proruskih oblasti v delno okupirani regiji Herson je ukrajinski napad z droni na hotel v bližini Črnega morja zahteval najmanj 24 življenj, več kot 50 oseb pa je bilo ranjenih. Ruska stran trdi, da so bili napadi usmerjeni na civilno infrastrukturo v času novoletnih praznovanj. Istočasno so ukrajinske obveščevalne službe (GUR) razkrile podrobnosti o kompleksni operaciji, v kateri so simulirale smrt Denisa Kapustina, vodje Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK), ki se bori na strani Ukrajine. Kapustin, znan pod vzdevkom White Rex, je bil tarča ruskih atentatorjev, njegova domnevna smrt v regiji Zaporožje pa je bila uprizorjena z namenom identifikacije ruskih agentov, ki so razpisali nagrado za njegovo glavo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem poudaril, da so bili pogovori o morebitnem premirju že v visoki fazi usklajenosti, vendar zadnji dogodki ponovno potrjujejo nestabilnost razmer na fronti.

Slovaški obrambni minister Robert Kaliňák je ponovil, da Ukrajina ne bo nikoli postala članica Nata. Dodal je, da bi morala obramba Evropske unije ostati pod vodstvom Nata in ne EU, saj po njegovem mnenju vzporedna poveljstva niso učinkovita.

V elitnem švicarskem smučišču Crans-Montana je v novoletni noči izbruhnil katastrofalen požar, v katerem je po zadnjih podatkih življenje izgubilo približno 40 ljudi. Poveljnik kantonalne policije v Valaisu, Frédéric Gisler, je potrdil, da je poleg smrtnih žrtev poškodovanih še 115 oseb, med katerimi so številne v kritičnem stanju. Več kot 30 ljudi s hudimi opeklinami so prepeljali v specializirane bolnišnične centre po državi, vključno z univerzitetno bolnišnico v Zürichu. Požar se je razplamtel v enem izmed lokalnih barov v času praznovanja novega leta. Švicarski predsednik Guy Parmelin je dogodek označil za eno najhujših tragedij v zgodovini države. Policija je opozorila, da bo postopek identifikacije žrtev zaradi narave poškodb izjemno zahteven in bi lahko trajal več tednov. Preiskava o vzroku požara še poteka, policijske sile pa so za popoldanske ure napovedale nove izjave za javnost glede poteka reševalne akcije.

Ameriški predsednik Donald Trump je preklical odredbo o napotitvi nacionalne garde v Chicago, Los Angeles in Portland. V svoji izjavi na družbenem omrežju Truth Social je poudaril, da gre za začasen umik, in ob tem opozoril, da se bodo varnostne sile vrnile, če se bo stopnja kriminala v omenjenih mestih ponovno zvišala. Trump je napovedal, da bi bila morebitna prihodnja posredovanja lahko izvedena v bistveno drugačni in močnejši obliki. Odločitev sledi obdobju povečanih napetosti med zvezno oblastjo in lokalnimi voditelji, ki so Trumpovim načrtom o napotitvi vojaških sil v mesta pogosto nasprotovali. Predsednik je v svojih objavah jasno nakazal, da pozorno spremlja varnostne razmere v teh mestnih središčih in da je ponovna aktivacija sil le vprašanje časa. Ukrep umika prihaja v času širših razprav o pooblastilih izvršne oblasti pri zagotavljanju javnega reda in miru na lokalni ravni.

V švicarskem smučarskem letovišču Crans-Montana je med praznovanjem novega leta v enem izmed lokalov izbruhnil silovit požar, ki je povzročil smrt več deset ljudi. Po prvih podatkih je v ognju življenje izgubilo več deset oseb, še približno 100 ljudi pa je bilo poškodovanih. Med očividci je zavladala popolna panika, ko se je praznovanje v trenutku spremenilo v tragedijo. Reševalne ekipe so bile na kraju dogodka v velikem številu, vendar natančno število žrtev in obseg poškodb še nista dokončno potrjena. Vzrok za izbruh požara za zdaj ostaja neznan, preiskovalci pa že zbirajo dokaze in preučujejo okoliščine dogodka. Špekulacije o povzročitelju se v javnosti že pojavljajo, vendar uradnih potrditev o tem, ali je šlo za nesrečo, povezano s pirotehniko, ali za tehnično napako, še ni. Prizorišče dogodka je bilo v času nesreče polno turistov, ki so v znanem zimskošportnem središču pričakovali vstop v novo leto. Lokalne oblasti so območje zaprle, da bi omogočile neovirano delo forenzičnih in reševalnih služb.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ponovno poudaril odločenost, da Ukrajina ne bo prepustila zadnjega nadzorovanega dela regije Doneck ruskim silam, kljub intenzivnim spopadom na tem območju. Strokovnjaki, vključno z obrambnim izvedencem Patrickom Bolderjem, opozarjajo, da bi lahko usoda celotne države zavisela prav od tega strateškega ozemlja, ki je po površini manjše od nizozemske province Utrecht. Čeprav se v mednarodni javnosti pojavljajo pozivi k mirovnim pogajanjem v zameno za ozemeljske koncesije, ukrajinski vrh vztraja pri obrambi teh ključnih položajev. Strateški pomen zadnjega koščka Donecka ostaja ena največjih ovir za morebiten mirovni sporazum med Kijevom in Moskvo v letošnjem letu. Vojaški analitiki izpostavljajo, da bi izguba tega ozemlja Rusiji omogočila popoln nadzor nad Donbasom, kar bi znatno oslabilo pogajalsko izhodišče Ukrajine. Bolder ob tem kritizira mnenja, ki pozivajo k vdaji, saj po njegovem prepričanju takšni predlogi zanemarjajo dolgoročne varnostne in suverenostne posledice za Ukrajino in širšo Evropo.

Promet na pomembni berlinski krožni železniški progi (Ringbahn) je bil prekinjen zaradi požara nadzorne hišice na severnem delu mesta. Pristojne službe so sporočile, da bo promet oviran vse do novega leta, kar bo povzročilo precejšnje nevšečnosti v javnem potniškem prometu nemške prestolnice. Razmere so se dodatno poslabšale v zgodnjih jutranjih urah, ko se je na postaji Jungfernheide pripetila nesreča s smrtnim izidom, ki je še dodatno ustavila vlake. Preiskava o vzroku požara in okoliščinah smrtne nesreče še poteka. Upravljavec mestne železnice S-Bahn potnike poziva k uporabi alternativnih prevoznih sredstev in spremljanju aktualnih obvestil o voznih redih. Zaradi obsežnosti poškodb na infrastrukturi in potrebnih preiskovalnih dejanj policije se pričakuje, da se bodo zamude in odpovedi vlakov nadaljevale čez celoten praznični konec tedna, kar močno vpliva na mobilnost prebivalcev in obiskovalcev Berlina.

Med novoletnimi praznovanji je v baru Le Constellation v Crans-Montani izbruhnil požar, v katerem je umrlo približno 40 ljudi, 115 pa je bilo ranjenih. Šest francoskih državljanov je bilo ranjenih, osem pa jih še niso našli. Predsednik Švicarske konfederacije Guy Parmelin je dogodek označil za eno najhujših tragedij v zgodovini države.

Mary Sheffield je v četrtek, 1. januarja 2026, uradno prisegla kot 76. županja mesta Detroit. S tem dejanjem se je vpisala v zgodovino kot prva ženska na čelu tega ameriškega mesta v njegovi 300-letni zgodovini. Slovesnost prisege je potekala na novoletno jutro, s čimer se je začel njen mandat po zmagi na novembrskih volitvah. Sheffield, ki je svojo politično pot v mestu začela leta 2013 z izvolitvijo v mestni svet, je pred prevzemom županske funkcije opravljala naloge predsednice mestnega sveta. Nova županja napoveduje obdobje sprememb za Detroit, ki je v zadnjem desetletju prešel pot od bankrota do ponovnega gospodarskega vzpona. Njeno vodenje bo po pričakovanjih usmerjeno v socialno politiko in nadaljnjo revitalizacijo mestnih četrti. Kot izkušena lokalna političarka Mary Sheffield uživa precejšnjo podporo prebivalstva, ki od prve županje pričakuje modernizacijo mestne uprave in učinkovitejše reševanje stanovanjske problematike.

Ameriška vojska je v najnovejšem operativnem posegu v vodah blizu Kolumbije in Venezuele uničila dve domnevni tihotapski plovili, pri čemer je bilo ubitih pet oseb. Gre za drugi tovrstni napad v zadnjih dveh dneh, ki se odvija v okviru okrepljene kampanje za boj proti trgovini z drogami v regiji. Po navedbah ameriških uradnikov so te dejavnosti usmerjene v prekinitev logističnih poti narkokartelov in hkrati služijo kot sredstvo pritiska na venezuelsko vlado pod vodstvom Nicolása Madura. Operacija poudarja stopnjevanje vojaške prisotnosti Združenih držav Amerike v karibskem bazenu, kjer ameriške sile izvajajo nadzor nad pomorskimi potmi. Incidenti s smrtnimi izidm so v okviru protidrogovnih operacij redkejši, vendar Washington opravičuje uporabo sile z nujnostjo zajezitve mednarodnega kriminala. Identiteta ubitih oseb še ni bila uradno potrjena, prav tako pa venezuelska stran dogodka še ni podrobneje komentirala. Takšni napadi dodatno zaostrujejo že tako napete odnose med Washingtonom in Caracasom, saj slednji pogosto obtožuje ZDA kršenja suverenosti v regiji.

Ameriško južno poveljstvo (SOUTHCOM) je sporočilo, da je vojska v zadnjih dveh dneh izvedla niz letalskih napadov na pet plovil, ki so bila domnevno vključena v mednarodno trgovino z drogami. V operacijah je bilo ubitih osem oseb, medtem ko so nekateri osumljenci skočili v morje in bi lahko preživeli. Napadi so del okrepljenih prizadevanj Združenih držav Amerike za preprečevanje dejavnosti narkoterorizma v njihovem odgovornem območju. Prvi del operacije se je odvil v sredo, ko sta bili zadeti dve plovili, pri čemer je na enem umrlo tri, na drugem pa dve osebi. Skupno je ameriška vojska v dveh dneh ciljala pet plovil. Točna lokacija napadov ostaja nejasna, vendar so se operacije odvile v okviru pristojnosti južnega poveljstva, ki pokriva Latinsko Ameriko in Karibe. Ti dogodki predstavljajo neposredno nadaljevanje operacije Južna sulica, v kateri ameriške sile uporabljajo smrtonosno silo proti logističnim kanalom kartelov.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru z guvernerjem Hersonske oblasti Vladimirjem Saldom ocenil nedavni ukrajinski napad na civiliste v tej regiji. Po besedah tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova je Putin napad označil za dejanje izjemnega cinizma in nečlovečnosti. Ruski voditelj se je v pogovoru strinjal z oceno, da gre za zločin, ki je po svoji naravi primerljiv s tragičnimi dogodki v Odesi leta 2014, ko so v požaru v Domu sindikatov umrli ljudje. Napad oboroženih sil Ukrajine na civilne cilje v okupirani Hersonski oblasti po navedbah Moskve odraža stopnjevanje sovražnosti, ki neposredno prizadenejo netarčne skupine. Putin je po poročanju tiskovnih agencij poudaril, da tovrstna dejanja kažejo na pomanjkanje pripravljenosti za spoštovanje humanitarnih standardov. Ruska stran dogodek izkorišča za utrjevanje narativa o naravi ukrajinskih vojaških operacij, pri čemer se močno opira na zgodovinske primerjave z nemiri po revoluciji na Majdanu.

V požaru v baru Le Constellation v Crans-Montani je umrlo najmanj 40 ljudi, več kot 100 pa je bilo ranjenih. Pojavljajo se pričevanja preživelih, prijateljev in družinskih članov žrtev. Medtem so identificirali eno žrtev požara. Preiskava nakazuje, da so bile za požar krive iskre s šampanjskih svečk. Odkrita je bila tudi slika, ki prikazuje trenutek, ko so plameni zajeli strop bara.