Ameriška in mehiška policija sta na prvi dan novega leta obravnavali dva ločena nasilna incidenta, ki sta terjala skupno pet smrtnih žrtev. V Filadelfiji sta bila v streljanju ubita dva moška, tretji pa je bil huje ranjen. Po navedbah organov pregona se je spor v stanovanjski hiši sprevrgel v strelski obračun, zaradi česar sta bili dve osebi že obtoženi umora. Preiskava je pokazala, da je bil vzrok za tragedijo oseben spor med vpletenimi. Istočasno so v mehiškem mestu Ciudad Juarez, neposredno ob meji z Združenimi državami Amerike, tamkajšnji policisti odkrili tri trupla v stanovanju po domnevnem nasilnem vdoru. Napad se je zgodil v večernih urah v bližini križišča ulic Rayon in Secoya. Oblasti v obeh mestih še naprej zbirajo dokaze, medtem ko nasilje s strelnim orožjem v Severni Ameriki ostaja pereč varnostni problem, kar potrjujejo tudi številni sorodni dogodki iz preteklega leta.

Donald Trump je branil svoje zdravje in energijo ter razkril, da je opravil CT pregled in ne MRI. Priznal je, da jemlje manjši odmerek zdravila po nasvetu zdravnikov. Izjavil je, da mu je telovadba »dolgočasna« in napovedal novo poročilo o svojem kognitivnem zdravju od zdravnikov Bele hiše. Te izjave so vznemirile strokovnjaka, ki se je spraševal o strahovih zdravnikov pred demenco.

Osrednji del Mehike je 2. januarja 2026 zjutraj stresel močan potres z magnitudo 6,5, ki je povzročil aktivacijo alarmnih sistemov v širši regiji. Nacionalna seizmološka služba Mehike je sporočila, da je bilo žarišče potresa približno 15 kilometrov od kraja San Marcos v zvezni državi Guerrero na globini, ki jo strokovnjaki še podrobneje analizirajo. Tresenje tal so čutili prebivalci prestolnice Ciudad de Mexico in okoliških zveznih držav, kar je sprožilo preplah med prebivalstvom. Ob prvem sunku, ki se je zgodil ob 7.58 po lokalnem času, so se v mestih sprožile seizmične sirene, prebivalci pa so prejeli opozorila tudi prek novega predsedniškega sistema obveščanja na mobilne telefone. Sistem je poslal nujna obvestila vsem uporabnikom na ogroženem območju ne glede na mobilnega operaterja ali model naprave. Zasebna služba SkyAlert je intenzivnost potresa označila za silovito in sprva navedla magnitudo 6,8, ki pa so jo kasneje popravili. Po glavnem sunku so seizmologi zabeležili več popotresnih sunkov, podatki o morebitnih žrtvah ali večji gmotni škodi pa se še zbirajo.

V švicarskem turističnem središču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah izbruhnil katastrofalen požar v priljubljenem lokalu Le Constellation, ki je zahteval najmanj 47 smrtnih žrtev. Tragedija se je zgodila med praznovanjem novega leta, ko je iz kletnih prostorov stavbe nenadoma začel kuljati gost dim, ki mu je sledil silovit ogenj. Pričevanja preživelih opisujejo grozljive prizore stampeda in ujetosti v gorečem objektu, kjer so bili obiskovalci ujeti med trupli in plameni. Francoska najstnika Timeo in Adrijan, ki sta bila v času izbruha pred vhodom v klub, sta opisala trenutke kaosa, ko so gostje v paniki poskušali zapustiti prostore. Preiskava o vzroku požara še poteka, vendar prvi podatki kažejo na izjemno hitro širjenje ognja, ki je onemogočilo varno evakuacijo številnim prisotnim. Lokalni organi so sprožili obsežno identifikacijo žrtev in nudijo psihološko pomoč preživelim ter svojcem.

Mehiško prestolnico Ciudad de México je v jutranjih urah stresel močan potres z magnitudo 6,5, ki so ga čutili prebivalci po vsem mestu. Po podatkih mehiškega nacionalnega seizmološkega urada je tresenje tal povzročilo precejšnje vznemirjenje med prebivalstvom, saj so potresne valove zaznali v različnih delih velemesta. Zaradi naravnega pojava je bila prekinjena tudi redna dnevna tiskovna konferenca predsednice Claudie Sheinbaum, ki so jo morali iz varnostnih razlogov predčasno končati. Prva poročila o morebitni gmotni škodi ali žrtvah še niso popolna, vendar so se v mestu takoj sprožili varnostni protokoli in evakuacije nekaterih stavb. Predsednica Sheinbaum je med dogodkom ohranila mirnost, medtem ko so varnostne službe usmerjale prisotne na varno. Mehiške oblasti nadaljujejo z ocenjevanjem stanja na terenu, medtem ko seizmologi opozarjajo na možnost popotresnih sunkov, ki so v tem delu države ob takšnih magnituda pogosti.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v javnosti znova poudaril svoje odlično zdravstveno stanje, pri čemer je izpostavil domnevno brezhibne rezultate kognitivnega testa. Trump je zatrdil, da je na pregledu dosegel vse možne točke, s čimer se je odzval na naraščajoče razprave in vprašanja o njegovi klinični pripravljenosti za ponovno opravljanje predsedniške funkcije. Trumpove izjave o »popolnem zdravju« prihajajo v obdobju, ko se v ameriški politični javnosti vse pogosteje pojavljajo ugibanja o starosti in mentalni kondiciji vodilnih kandidatov. Trump je poudaril, da so rezultati dokaz njegove sposobnosti za vodenje države, čeprav podrobnejših zdravniških poročil, ki bi potrdila njegove navedbe, ob teh izjavah ni predložil. Takšna retorika je del njegove širše strategije utrjevanja podobe močnega voditelja pred prihajajočimi političnimi izzivi.

Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social objavil ostro opozorilo iranskim oblastem, v katerem je napovedal pripravljenost na vojaško posredovanje. Trump je v svojih objavah navedel, da bodo Združene države Amerike »prišle na pomoč« iranskemu ljudstvu, če bo režim v Teheranu nadaljeval z nasilnim zatiranjem in ubijanjem mirnih protestnikov. Njegove grožnje prihajajo v času, ko Iran pretresajo najmnožičnejši protesti v zadnjih letih, ki so se sprva začeli zaradi visoke inflacije in gospodarske krize. Po poročanju tujih medijev so nemiri v Iranu v petih dneh zahtevali že najmanj sedem smrtnih žrtev, saj so se policijske sile na demonstracije odzvale z uporabo sile. Protestniki so na ulice Teherana in drugih večjih mest odšli predvsem zaradi nevzdržnih življenjskih pogojev, ki jih zaznamujejo 52-odstotna inflacija, pomanjkanje vode in energije ter zgodovinski padec vrednosti lokalne valute rial. Trumpova administracija je poudarila, da je vojska »pripravljena na ukrepanje«, kar dodatno zaostruje že tako napete odnose med državama.

Rodion Mirošnik, veleposlanik ruskega zunanjega ministrstva za posebne naloge, je izjavil, da je bilo nedavno imenovanje vodje ukrajinske obveščevalne službe (GUR) Kirila Budanova na položaj vodje urada predsednika Volodimirja Zelenskega izvedeno po neposrednem navodilu Velike Britanije. Mirošnik je v pogovoru za rusko tiskovno agencijo TASS poudaril, da so odločitev sprožili tuji pokrovitelji v Londonu, ki naj bi imeli po njegovih besedah ključen vpliv na kadrovske premike znotraj ukrajinskega političnega vrha. Ruski uradnik je trdil, da takšne poteze kažejo na stopnjo odvisnosti Kijeva od zahodnih zaveznikov, zlasti Združenega kraljestva. Budanov, ki ga ruske oblasti sicer uvrščajo na seznam teroristov in ekstremistov, velja za eno najvplivnejših osebnosti v ukrajinskem obrambnem aparatu. Njegov prestop na politično funkcijo v urad predsednika po mnenju ruskih predstavnikov pomeni dodatno krepitev vpliva obveščevalnih struktur in njihovih tujih partnerjev na vodenje države.

Ameriška filmska igralka in humanitarna aktivistka Angelina Jolie je v petek obiskala mejni prehod Rafa na egiptovski strani, da bi izrazila podporo prebivalstvu na območju Gaze, ki ga že dve leti pretresa uničujoča vojna. Nekdanja posebna odposlanka Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) je prispela v spremstvu ameriške delegacije, kjer se je srečala s predstavniki Rdečega polmeseca in vozniki tovornjakov s humanitarno pomočjo. Namen njenega obiska je bil neposreden vpogled v razmere, v katerih se nahajajo ranjeni Palestinci, ki prihajajo iz oblegane enklave, ter preučitev logističnih izzivov pri dostavi nujne pomoči. Joliejeva, ki je že vrsto let dejavna na področju humanitarnih vprašanj, je s svojo prisotnostjo opozorila na kritične potrebe civilistov v Rafi, kjer dostop do osnovnih dobrin ostaja eden največjih izzivov v regiji.

Izraelska vojska je v več letalskih napadih na jugu Libanona zadela tarče šiitskega gibanja Hezbolah, vključno z vadbenim taborom elitne enote Radvan. Po navedbah izraelske vojske so bili napadi usmerjeni na objekte, ki jih skupina uporablja za usposabljanje borcev in skladiščenje orožja. Operacija je bila izvedena zaradi kršitev sporazuma o prekinitvi ognja in grožnje, ki jo vadbene dejavnosti Hezbolaha predstavljajo za varnost Izraela. Izraelski obrambni minister je ob tem poudaril pripravljenost države na nadaljnje ukrepe za uničenje zmogljivosti omenjene milice, če se bodo provokacije nadaljevale. Napadi so se odvili v več regijah južnega Libanona, vključno z območji severno od reke Litani, kar dodatno zaostruje že tako napete razmere na meji med državama. Libanonska stran za zdaj ni poročala o številu morebitnih žrtev, medtem ko Izrael vztraja, da so bili cilji izključno vojaške narave.

Južno mehiško zvezno državo Guerrero je stresel močan potres z magnitudo 6,5, ki so ga čutili tudi v prestolnici Ciudad de Mexico. Epizenter potresa je bil v bližini mesta San Marcos, dogodek pa je povzročil prekinitev tiskovne konference predsednice Claudie Sheinbaum. Predsednica in njeni sodelavci so morali zaradi varnostnih protokolov nemudoma zapustiti prostore, kar so zabeležile tudi televizijske kamere. Po prvih uradnih informacijah oblasti niso poročale o večji gmotni škodi ali žrtvah, čeprav je tresenje tal v prestolnici in okolici povzročilo precejšen preplah med prebivalstvom. Civilna zaščita je nemudoma začela s pregledi infrastrukture na najbolj izpostavljenih območjih. Mehika sicer leži na seizmično zelo aktivnem območju, kjer so tovrstni naravni pojavi pogosti, vendar stopnja magnitude 6,5 vedno zahteva previdnost in hitro ukrepanje državnih organov.

Finski ekonomist in profesor Tuomas Malinen je kritiziral stališča predsednika Alexandra Stubba do Rusije. Po njegovih besedah večina prebivalcev Finske ne podpira Stubbove protiruske politike.

Guverner Vladimir Saldo je sporočil, da se je število smrtnih žrtev napada ukrajinskih oboroženih sil na kavarno in hotel v Horlih v regiji Herson povečalo na 28, število ranjenih pa je preseglo 60.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je v seriji telefonskih pogovorov s svojima kolegoma iz Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov (ZAE) obravnaval aktualno politično in varnostno situacijo v Jemnu. Fidan se je pogovarjal s savdskim zunanjim ministrom Faisalom bin Farhanom Al Saudom ter vodjo diplomacije ZAE šejkom Abdullahom bin Zayedom Al Nahyanom. Glavna tema diplomatskih prizadevanj so bili zadnji dogodki v Jemnu, kjer si Turčija prizadeva za stabilizacijo razmer in tesnejše regionalno sodelovanje. Ti pogovori odražajo aktivno vlogo Turčije v bližnjevzhodni diplomaciji, kjer Ankara poskuša usklajevati stališča s ključnimi arabskimi prestolnicami glede regionalnih kriz. Čeprav podrobnosti o konkretnih dogovorih niso bile razkrite, srečanje na daljavo potrjuje pomembnost jemenske krize za varnostno arhitekturo celotnega Arabskega polotoka in strateški interes Turčije pri zagotavljanju regionalnega miru. Diplomatska pobuda Fidana sledi širšemu trendu turškega sodelovanja z regionalnimi akterji pri reševanju dolgotrajnih konfliktov.

V obmorskem kraju Horli na obali Črnega morja, ki je pod rusko okupacijo, je bil v novoletni noči med ukrajinskim napadom ranjen državljan Srbije. Po navedbah guvernerja regije Herson Vladimirja Salda, ki ga je na položaj imenovala Moskva, je do incidenta prišlo med praznovanjem v lokalni kavarni. Saldo je dogodek označil za teroristični napad ukrajinskih sil na civilno infrastrukturo. Poškodovani srbski državljan je po napadu poiskal zdravniško pomoč v lokalni bolnišnici. Ukrajinske sile so v novoletnem obdobju stopnjevale napade z brezpilotnimi letalniki in raketami na cilje v zasedenih regijah, medtem ko Rusija trdi, da so tarče predvsem civilni objekti, kar pa neodvisni viri in zahodne obveščevalne službe pogosto označujejo za del širše propagandne dejavnosti Kremlja.

Na silvestrovo se je pri slovitem Brooklynskem mostu v New Yorku zbrala množica ljudi, ki je pričakovala spektakularen ognjemet, vendar so ob polnoči doživeli razočaranje. Čeprav so se na spletu razširile informacije o načrtovani prireditvi, se je izkazalo, da uradnega ognjemeta na tej lokaciji sploh ni bilo. Več deset ljudi je v prvih minutah novega leta ostalo praznih rok, saj so nasedli lažnim objavam na družbenih omrežjih. Incident je izpostavil težavo širjenja nepreverjenih informacij na spletnih platformah, ki lahko povzročijo logistične težave in slabo voljo med obiskovalci svetovnih prestolnic. Policija in mestne oblasti so kasneje potrdile, da ognjemet pri mostu nikoli ni bil v načrtu uradnega programa praznovanja, kljub temu pa so množice zaradi zavajajočih napovedi zasedle območje v pričakovanju vizualnega spektakla, ki ga ni bilo.

Ameriška obalna straža je v četrtek ustavila iskalno akcijo za 77-letno potnico, ki je padla z ladje za križarjenje Nieuw Statendam, ko je ta plula severno od obale Kube. Nesreča se je zgodila na prvi dan novega leta, ko je ženska iz neznanega razloga padla v morje. Reševalne ekipe so se osem ur trudile najti pogrešano osebo, vendar njihova prizadevanja niso obrodila sadov, zato so operacijo iskanja in reševanja prekinili. Ladja Nieuw Statendam, ki je v lasti podjetja Holland America Line, je plula v karibskem morju, ko se je zgodil incident. Podrobnosti o tem, kako je potnica padla čez krov, ostajajo nejasne, družba pa v skladu s protokoli sodeluje z oblastmi pri preiskavi dogodka. Družini pogrešane so zagotovili podporo, medtem ko obalna straža ocenjuje, da glede na okoliščine in pretečen čas ni več možnosti za uspešno rešitev.

Nekdanji ukrajinski minister za zunanje zadeve Dmitro Kuleba je v nedavnih izjavah izrazil pesimizem glede hitrega končanja vojne v Ukrajini. Po njegovih ocenah so možnosti, da bi se ruska agresija končala do leta 2026, praktično ničelne. Kuleba, ki je bil ključna figura v ekipi predsednika Volodimirja Zelenskega, poudarja, da trenutne razmere na bojišču in geopolitična situacija ne kažejo na možnost skorajšnjega premirja. Nekdanji vodja ukrajinske diplomacije je izpostavil, da so pričakovanja o sklenitvi premirja do konca letošnje zime nerealna. Njegove napovedi temeljijo na analizi dolgoročnih ciljev Moskve in trenutne dinamike mednarodne podpore Ukrajini. Kuleba opozarja, da se mora mednarodna skupnost pripraviti na dolgotrajen konflikt, saj Rusija ne kaže resnih namer po umiku ali pogajanjih, ki bi vodila v pravičen mir. Izjave prihajajo v času, ko se Ukrajina trudi obdržati pozornost zahodnih zaveznic sredi drugih globalnih kriz.

Nekdanji iranski zunanji minister Mohammad Džavad Zarif se je ostro odzval na zadnje izjave predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, ki je napovedal možnost vmešavanja v notranje zadeve Irana. Zarif je v svojem odzivu poudaril, da politika prisile in pritiskov, ki jo izvaja Trumpova administracija, proti Iranu nikoli ne bo obrodila sadov. Po njegovih besedah je izhod iz začaranega kroga sovražnosti mogoč le, če se Washington odloči prednostno zasledovati lastne nacionalne interese namesto interesov Izraela. Obenem je na Trumpove besede odgovoril tudi namestnik zunanjega ministra Abas Aragči, ki je ameriškega predsednika posvaril pred posledicami vmešavanja v iransko suverenost. Iranski uradniki so Trumpove izjave označili za nespoštljive in nedopustne v mednarodnih odnosih. Diplomatski spor odraža ponovno zaostritev retorike med državama, pri čemer Teheran vztraja pri stališču, da zunanji pritiski ne bodo spremenili njihove notranje politike ali regionalne drže.

Rusko obrambno ministrstvo je ponovilo zanikanje raketnih ali zračnih napadov na Harkov 2. januarja in trdilo, da informacije, ki jih širi Kijev, niso resnične. Ministrstvo je dodalo, da je do detonacije streliva prišlo v trgovskem centru v Harkovu, kjer naj bi ga skladiščili. Prav tako so izjavili, da so trditve Kijeva poskus preusmeritve pozornosti od domnevnega terorističnega napada ukrajinskih sil na civiliste v Horlah.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na položaj vodje predsednikovega urada imenoval generala Kirila Budanova, ki je do zdaj vodil vojaško obveščevalno službo (HUR). Budanow bo na tem vplivnem mestu zamenjal Andrija Jermaka, ki je veljal za eno ključnih osebnosti v ukrajinski politiki. Imenovanje prihaja v času, ko država sprejema strateške odločitve glede obrambe in notranje reorganizacije v luči nadaljevanja vojaških spopadov z Rusijo. Budanov je svojo odločitev o sprejemu ponudbe javno potrdil na družbenih omreži in poudaril, da novo funkcijo dojema kot naslednjo stopnjo odgovornosti do domovine. Kot izkušeni častnik in obveščevalec naj bi Budanov v predsednikov urad prinesel nove operativne pristope. Analitiki ocenjujejo, da ta kadrovska menjava nakazuje na tesnejšo povezavo med vojaškimi obveščevalnimi strukturami in neposrednim političnim vrhom države.

FBI je sporočil, da je preprečil načrtovani napad za silvestrovo v Mint Hillu v Severni Karolini, ki ga je navdihnila Islamska država. Osumljenec, 18-letni Christian Sturdivant, je načrtoval napad z noži in kladivi na trgovino z živili in restavracijo s hitro hrano. Oblasti trdijo, da je Sturdivant podpiral Islamsko državo.

Izraelska državljanka, ki je bila talka v ujetništvu palestinskega gibanja Hamas, je javno spregovorila o sistemskih zlorabah in spolnem nasilju, ki jih je doživela med pridržanjem v Gazi. Po njenih navedbah so nad njo različne oblike spolnih napadov izvajali štirje moški, pri čemer je šlo za dejanja različnih stopenj teže. Njena pričevanja potrjujejo obtožbe o kršitvah človekovih pravic, ki jih je v preteklem mesecu izpostavila tudi mednarodna organizacija Amnesty International. Amnesty International je v svojem poročilu Hamas in druge palestinske oborožene skupine obtožila storitve hudodelstev proti človečnosti. Med navedenimi kršitvami so mučenje, prisilna izginotja, posilstva in druge oblike spolnega nasilja. Pričevanje nekdanje talke predstavlja dodaten dokazni material v preiskavah dogodkov, ki so sledili napadom 7. oktobra, in osvetljuje razmere, v katerih se še vedno nahajajo preostali ujetniki v Gazi.

Analize ameriških raziskovalnih centrov ISW in CTP kažejo, da so ruske sile v letu 2025 dosegle največji ozemeljski napredek v Ukrajini po letu 2022, saj so zavzele več kot 5.600 kvadratnih kilometrov ozemlja. Ta številka presega skupni napredek v letih 2023 in 2024.

Močan potres je stresel južni in osrednji del Mehike. Žarišče je bilo na globini 10 kilometrov. V Mexico Cityju je bilo poškodovanih 12 ljudi, padlo je pet stebrov in štiri drevesa. Predsednica Claudia Sheinbaum je prekinila novinarsko konferenco zaradi potresa.

V priljubljenem smučarskem središču Crans-Montana v Švici je na silvestrovo izbruhnil katastrofalen požar, v katerem je po zadnjih podatkih življenje izgubilo 40 ljudi, 119 oseb pa je bilo poškodovanih. Ogenj je zajel polno zaseden bar Le Constellation, kjer so gostje praznovali prihod novega leta. Preiskovalci so ugotovili, da so ognjeni zublji najverjetneje vzplamteli zaradi kresničk oziroma pirotehničnih dodatkov na steklenicah šampanjca, ki so jih uporabljali med praznovanjem. Uradni predstavniki so v petek potrdili, da so prav ti praznični dodatki zanetili uničujoč požar, ki se je v nabito polnem prostoru hitro razširil. Med več kot sto poškodovanimi jih je več v kritičnem stanju. Švicarske oblasti nadaljujejo s podrobno preiskavo varnostnih protokolov v objektu, medtem ko reševalne ekipe zaključujejo delo na prizorišču nesreče. Tragedija je pretresla mednarodno javnost, saj gre za eno najhujših tovrstnih nesreč v tem delu Evrope v zadnjem obdobju.

Rusija in Ukrajina sta v začetku leta izmenjali ostre obtožbe glede odgovornosti za napade na civilno prebivalstvo v okupirani regiji Herson. Moskva je Kijev obtožila izvedbe napada v vasi blizu frontne črte, ki naj bi na novoletni dan zahteval 27 življenj. Ruski viri trdijo, da so ukrajinske sile namerno ciljale civiliste, medtem ko Ukrajina te navedbe zavrača in jih celo ironizira. Ukrajinski predstavniki so se ob tem vprašali, kdo bi se na novoletni večer v vasi blizu bojne linije nahajal v hotelu, s čimer so namignili, da so bili morebitne tarče ruski vojaki. Uradni Kijev je poudaril, da ukrajinska vojska deluje izključno proti vojaškim ciljem in dosledno spoštuje določila mednarodnega prava. Kljub ruskim obtožbam o poboju civilistov ukrajinska stran vztraja pri trditvi, da so njihovi napadi strateško usmerjeni v zmanjševanje vojaške moči okupacijskih sil. Incident v Hersonu predstavlja nadaljevanje dolgotrajnega vzorca medsebojnega obtoževanja o vojnih zločinih, ki se je stopnjeval po preteklih obsežnih ruskih napadih na ukrajinsko infrastrukturo in civilne objekte.

V ukrajinskem pristaniškem mestu Odesa se je v torek zgodil napad na uslužbenca teritorialnega centra za nabor (TCC), ko sta dva mlajša moška s plinsko pištolo v obraz ustrelila voznika vojaškega kombija. Po poročanju ukrajinskih medijev sta napadalca ob tem poškodovala tudi službeno vozilo, namenjeno izvajanju mobilizacije. Incident predstavlja stopnjevanje napetosti med lokalnim prebivalstvom in predstavniki nabornega sistema, ki v zadnjem času poročajo o pogostejših fizičnih obračunih. Napad se je zgodil v času, ko se Ukrajina sooča s kritičnim pomanjkanjem vojaškega kadra na fronti, kar je privedlo do strožjih metod mobilizacije. Odpor javnosti proti prisilnemu vpoklicu se po državi kaže v obliki protestov in neposrednih napadov na osebje TCC. Podobni incidenti so bili pred kratkim zabeleženi tudi v regijah Hmeljnicki in Ternopil, kjer je prišlo do množičnih pretepov med civilisti in vojaškimi naboroniki, medtem ko so v regiji Herson zabeležili celo požig hiše uslužbenca mobilizacijskega urada. Lokalne oblasti incident v Odesi še preiskujejo, storilca pa sta po dogodku pobegnila s kraja napada.

Preiskovalci tragičnega požara v elitnem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana, ki je med novoletnim praznovanjem zahteval najmanj 40 smrtnih žrtev, so ugotovili vzrok nesreče. Po njihovih navedbah so ognjene zublje sprožile pirotehnične fontane oziroma prskalice, pritrjene na steklenice šampanjca. Te so se v zaprtem prostoru bara vžgale in hitro razširile ogenj, kar je privedlo do uničujočega inferna v priljubljenem letovišču v kantonu Valais. Izsledki preiskave potrjujejo, da je bila uporaba pirotehnike v notranjosti objekta ključni dejavnik za hiter razvoj požara. Tragedija se je zgodila v zgodnjih jutranjih urah 1. januarja 2026, ko je bilo v baru prisotno veliko število ljudi. Preiskovalni organi so po temeljitem pregledu prizorišča in zaslišanju prič prepričani, da so prav omenjene fontane v steklenicah povzročile neobvladljiv ogenj, ki se je končal s številnimi žrtvami in veliko gmotno škodo.

Nedavni požar v švicarskem klubu v silvestrski noči je znova usmeril pozornost svetovne javnosti na varnostna vprašanja v prostorih za zabavo. Dogodek je spodbudil pregled preteklih požarnih katastrof v diskotekah in nočnih klubih, ki so se v preteklosti zvrstile od Severne Makedonije pa vse do Brazilije. Te tragedije redno terjajo visok krvni davek, saj v njih pogosto umre na desetine ali celo stotine obiskovalcev, ki ostanejo ujeti v zaprtih prostorih. Analize preteklih nesreč kažejo, da so vzroki za tovrstne katastrofe pogosto povezani s pomanjkljivimi varnostnimi ukrepi, neustrezno uporabo pirotehnike v zaprtih prostorih in blokiranimi zasilnimi izhodi. Preiskovalci v večini primerov ugotavljajo, da bi se številnim smrtnim žrtvam lahko izognili s strožjim nadzorom nad protipožarnimi sistemi in boljšo organizacijo evakuacijskih poti. Kljub preteklim opozorilom se podobni incidenti še vedno ponavljajo v različnih delih sveta, kar sproža vprašanja o učinkovitosti mednarodnih standardov za požarno varnost v gostinskih objektih.

Kanadski premier Mark Carney bo prihodnji teden odpotoval v Francijo, kjer se bo v Parizu udeležil srečanja z zavezniki Ukrajine v okviru t.i. koalicije voljnih. Namen dvodnevnega obiska, ki bo potekal v ponedeljek in torek, je pospešitev prizadevanj za končanje ruske agresije v Ukrajini, saj se diplomatski pritiski za vzpostavitev miru v zadnjem obdobju krepijo. Iz urada predsednika kanadske vlade so sporočili, da se bo Carney sestal s ključnimi partnerji, s katerimi bodo obravnavali možnosti za vzpostavitev trajnega miru v regiji. Srečanje v Parizu poteka v času, ko se mednarodna skupnost pospešeno trudi najti diplomatsko rešitev za konflikt, ki traja že več let. Kanada, ki velja za eno najtesnejših zaveznic Kijeva, s tem obiskom utrjuje svojo vlogo pri oblikovanju prihodnje varnostne arhitekture v Evropi. Poudarek pogovorov bo na usklajevanju pomoči in iskanju skupnih izhodišč, ki bi Rusijo pripravila k resnim pogajanjem ob spoštovanju ukrajinske suverenosti.

V katastrofalnem požaru, ki je izbruhnil v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana, je po zadnjih podatkih italijanskega ministrstva za zunanje zadeve življenje izgubilo najmanj 47 ljudi. Med žrtvami so poleg italijanskih državljanov tudi državljani Francije, Poljske in Avstralije, pet žrtev pa do tega trenutka še niso uspeli identificirati. Švicarske in italijanske oblasti si še vedno prizadevajo ugotoviti natančno usodo več pogrešanih oseb. Po poročanju tujih medijev so deset italijanskih državljanov zaradi poškodb prepeljali v bolnišnico, medtem ko reševalne ekipe še vedno iščejo pet do šest oseb, ki jih uradno vodijo kot pogrešane. Italijansko zunanje ministrstvo je za Skaj njuz potrdilo, da je bila med smrtnimi žrtvami potrjena identiteta vsaj enega Italijana. Preiskava o vzroku požara še poteka, medtem ko pristojne službe nadaljujejo z delom na terenu v težkih zimskih razmerah.

Priče so razkrili grozljive podrobnosti o požaru v baru Le Constellation v Crans-Montani, kjer so ljudje živi goreli. Med žrtvami je bilo veliko mladih. Preiskovalci so kot vzrok požara potrdili iskre kresničk.

Družine in prijatelji so prek družbenih omrežij sprožili obsežne akcije iskanja pogrešanih oseb po uničujočem požaru, ki je na novoletni večer izbruhnil v baru Le Constellation v središču švicarskega smučarskega središča Crans-Montana. Na platformah, kot je Instagram, so bili ustvarjeni namenski računi, ki združujejo vse objave in klice na pomoč, saj si obupani svojci prizadevajo pridobiti kakršne koli informacije o svojih bližnjih. Lokalne oblasti in reševalne službe so se spopadale s posledicami ognjeno stihije, medtem ko so digitalne platforme postale ključno orodje za izmenjavo podatkov v času negotovosti. Dogodek, ki so ga nekateri tuji mediji označili za novoletno dramo, je močno pretresel turistično središče, saj so preiskovalci še vedno ugotavljali natančno število žrtev in vzroke za nastanek požara v priljubljenem zbirališču.

Tragičen požar, ki je med novoletnim praznovanjem izbruhnil v baru Le Constellation v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana, je po zadnjih podatkih zahteval 47 življenj, medtem ko je 115 oseb poškodovanih. Italijanska golf zveza je potrdila, da je med žrtvami tudi 17-letni perspektivni igralec golfa Edoardo Galeppini. Italijanske oblasti trenutno pogrešajo še šest svojih državljanov, zaradi česar je prizorišče nesreče obiskal italijanski zunanji minister Antonio Tajani. Preiskovalci so v sredo začeli zahteven postopek identifikacije trupel, ki bi po navedbah švicarskih uradnikov lahko trajal več dni. Sožalje sorodnikom žrtev je izrazil tudi papež Leon XIV., ki je v molitvi nagovoril prizadete v nesreči. Švica je zaradi tragedije razglasila večdnevno žalovanje, medtem ko preiskava o vzroku požara, ki se je razplamtel v polnem lokalu, še vedno poteka.

Letalstvo koalicije pod vodstvom Saudove Arabije je bombardiralo oporišča in položaje separatistov Južnega prehodnega sveta (STC) v jemenski pokrajini Hadramut. Napad se je zgodil po stopnjevanju napetosti med Saudovo Arabijo in Združenimi arabskimi emirati (ZAE), ki podpirajo omenjeno separatistično gibanje. Po poročanju lokalnih virov in navedbah jemenskega ministrstva za informiranje so bili napadi odgovor na zasede, ki so jih sile STC postavile vladnim enotam med primopredajo vojaških položajev. Spor med nekdanjima zaveznicama se je poglobil, ko so sile STC prejšnji mesec prodrle v strateško pomembni pokrajini Hadramut in Mahra ter od tam izrinile enote Nacionalne obrambe, ki uživajo podporo Rijada. Saudski veleposlanik v Jemnu je poleg tega obtožil vodstvo STC, da je preprečilo pristanek letala s saudskimi posredniki v mestu Aden. Trenutno še ni uradnih podatkov o morebitnih žrtvah napadov, vendar operacija pomeni resno zaostritev znotraj koalicije, ki se bori v jemenski državljanski vojni.

Ukrajinska zunanja obveščevalna služba je opozorila, da Ruska federacija pripravlja obsežno oboroženo provokacijo s številnimi žrtvami, ki naj bi se zgodila 7. januarja ali v dneh neposredno pred pravoslavnim božičem. Po navedbah Kijeva je glavni namen načrtovanega napada sabotaža mirovnih pogajanj, pri katerih kot posrednik sodeluje ameriški predsednik Donald Trump. Ukrajinski obveščevalci trdijo, da Kreml načrtuje prehod z informacijskih manipulacij na dejanske vojaške napade na objekte z močnim simbolnim pomenom, kot so verska svetišča v Rusiji ali na zasedenih območjih Ukrajine. Operacija naj bi vključevala uporabo zahodnih dronov, ki so bili zajeti na fronti, da bi odgovornost za napad lažno pripisali Ukrajini in s tem diskreditirali njeno vodstvo pred mednarodno javnostjo. To opozorilo sledi predhodnim obtožbam Kijeva o insceniranem ruskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju, kar naj bi Moskva že uporabila za zaostritev svojih pogajalskih izhodišč. Ukrajinska stran poudarja, da takšne operacije pod »tujo zastavo« odražajo uveljavljen modus operandi ruskih specialnih služb.

Požar v švicarskem alpskem baru v Crans-Montani, v katerem je umrlo približno 40 ljudi, je povzročil paniko in grozo med obiskovalci. Axel Clavier, eden izmed preživelih, je opisal občutek dušenja v baru, kjer je le nekaj trenutkov prej s prijatelji praznoval novo leto. Grčija je izrazila globoko pretresenost in sožalje ob tragediji. Švicarske oblasti intenzivno identificirajo žrtve, družine pogrešanih pa v agoniji čakajo na novice.

Iranski uradniki so kritizirali Trumpovo grožnjo posredovanja ZDA v Iranu, če bo Iran nasilno zatrl protestnike. Opozorili so, da bi vsako ameriško posredovanje destabiliziralo regijo in zagrozili s povračilnimi ukrepi proti ameriškim bazam in vojakom na Bližnjem vzhodu. Iranska tiskovna agencija Fars je poročala o spopadih med protestniki in policijo.

Močan potres z magnitudo 6,5 je stresel južno in osrednjo Mehiko ter prekinil tiskovno konferenco predsednice Claudie Sheinbaum. Potres je zahteval najmanj dve smrtni žrtvi in povzročil razširjeno škodo. Epicenter je bil blizu mesta San Marcos.

Švicarske oblasti so potrdile, da so iskrice na steklenicah šampanjca zanetile smrtonosni požar v baru v Crans-Montani. Iskre so se preveč približale stropu bara in ga vnele. Poleg tega je bila uvedena kazenska preiskava proti vodstvu bara zaradi suma odgovornosti za požar, v katerem je umrlo 40 ljudi.

Policisti v okrožju New Castle v ameriški zvezni državi Delaware so v nedeljo pozno zvečer na domu Billa Stevensona, nekdanjega soproga ameriške prve dame Jill Biden, odkrili truplo 64-letne Linde Stevenson. Možje postave so na prizorišče prispeli po prejetem klicu zaradi družinskega spora, kjer so v dnevni sobi našli neodzivno žensko. Kljub takojšnjemu nudenju prve pomoči so jo kasneje razglasili za mrtvo. Preiskavo primera so prevzeli detektivi enote za kriminalistične preiskave, truplo pa je bilo predano uradu za sodno medicino, ki bo z obdukcijo ugotovil natančen vzrok smrti. Čeprav so se v javnosti pojavile navedbe hčerke pokojnice, da primer obravnavajo kot umor, so lokalne oblasti uradno potrdile le, da poteka preiskava smrti in da trenutno niso vložili nobene obtožnice. Bill Stevenson, ki se je od Jill Biden ločil leta 1975, je bil v času dogodka prisoten na lokaciji. Dogodek je pritegnil precejšnjo pozornost ameriških medijev predvsem zaradi posredne povezave z družino Biden, čeprav uradne povezave med incidentom in Belo hišo ni. Policija podrobnosti o naravi družinskega spora, ki je privedel do klica, za zdaj ne razkriva, preiskava pa ostaja aktivna.

V Združenih državah je kljub hladnemu vremenu napovedano postopno dviganje temperatur ob koncu tedna. V Teksasu so napovedali nadpovprečne temperature in suho vreme. Montreal v Kanadi je imel ob začetku vikenda občutek mraza minus 29 stopinj Celzija.

Požar v baru v Crans-Montani se je po poročanju CNN-a razvil v nočno moro, ko so se med novoletnim praznovanjem v nabito polnem baru v švicarskih Alpah vnele šampanjske iskrice, ki so povzročile hitro širjenje ognja.

Vstop v novo leto 2026 je na severovzhodu Združenih držav Amerike minil v znamenju zimskega vremena, ki je povzročilo številne nevšečnosti v prometu. Vremenoslovci so v zveznih državah Michigan, New Jersey, New York in Massachusetts zabeležili snežne padavine, ki so jih ponekod spremljali močni sunki vetra in snežni vrtinci. Čeprav količina zapadlega snega v večini krajev ni presegla 13 centimetrov (5 palcev), so padavine v kombinaciji z nizkimi temperaturami povzročile poledico in nevarne razmere na cestah. V New Yorku in New Jerseyju so prebivalci silvestrovo preživeli ob rahlem sneženju, ki je ustvarilo tanko snežno odejo, medtem ko je v Michiganu hladna zračna masa po odhodu snežnih oblakov prinesla izrazit padec temperatur. Oblasti so voznike opozarile na previdnost zaradi spolzkih vozišč, ki so ostala po sneženju. Zimsko vreme je bilo del širšega vremenskega sistema, ki je ob prelomu leta zajel velik del severovzhodnega dela države in vplival na potek praznovanj na prostem.

Deli Združenih držav Amerike so vstop v novo leto preživeli v znamenju ekstremnih zimskih razmer, ki so vključevale obilno sneženje, nizke temperature in nevarne cestne razmere. Nacionalna vremenska služba (NWS) je izdala vrsto opozoril in svetovanj za potnike, zlasti na območju Velikih jezer in v gorskih predelih na zahodu države. V Buffalu v zvezni državi New York so pasovi snežnega učinka jezera povzročili znatne snežne nanose, zaradi česar je v okrožju Erie do petka zvečer veljalo posebno vremensko opozorilo. Medtem ko se je Chicago na silvestrovo spopadal z dodatnim snegom in mrazom, so bile razmere v Koloradu precej bolj raznolike. V metropolitanskem območju Denverja so prevladovale nenavadno tople in suhe razmere, ki niso ovirale novoletnih praznovanj, medtem ko je v visokogorju zapadlo od 12 do 24 palcev snega. Ta vremenski sistem je v gorskih regijah povzročil poledico na cestah in sprožil izdajo opozoril pred zimskimi neurji. Razmere so neposredno povezane z obsežnim arktičnim valom, ki je ob prelomu leta zajel celotno severno poloblo in povzročil logistične težave v več zveznih državah.

Novi župan New Yorka Zohran Mamdani je prvi dan svojega mandata podpisal izvršni ukaz, s katerim je razveljavil vrsto direktiv svojega predhodnika Erica Adamsa. Med najpomembnejšimi spremembami je preklic pro-izraelskih uredb, ki jih je Adams uveljavil v času svojega vodenja mesta. Mamdani je s to potezo nakazal korenit zasuk v mestni politiki in takojšnjo izpolnitev svojih predvolilnih obljub. Odločitev novega župana vključuje umik ukrepov, ki so bili neposredno povezani z izraelskimi interesi in politiko do te države na ravni velemesta. Gre za eno prvih večjih potez nove administracije, ki se osredotoča na revizijo preteklih izvršnih odločitev. Podpisani ukaz je takoj sprožil odzive v političnih krogih in med prebivalci New Yorka, saj pomeni neposreden odmik od smeri, ki jo je zagovarjal Eric Adams.

Švicarski preiskovalci preiskujejo vzrok požara v baru v alpskem smučarskem središču Crans-Montana, ki je med novoletnim praznovanjem zahteval približno 40 življenj, 115 ljudi pa je bilo ranjenih. Večina poškodb je nastala, ko je ogenj zajel prenatrpan bar manj kot dve uri po polnoči.

Novoletna praznovanja v vasi Horli v zasedeni regiji Herson se so sprevrgla v tragedijo, ko je ukrajinski napad z droni na kavarno in hotel zahteval najmanj 24 smrtnih žrtev, med katerimi je tudi otrok, več kot 50 oseb pa je bilo ranjenih. Ruske oblasti so napad označile za namerno dejanje terorizma proti civilistom, medtem ko je ukrajinska stran obtožbe o ciljanju civilnih objektov zavrnila in poudarila, da njihove sile napadajo izključno vojaške cilje v skladu z mednarodnim pravom. Dogodek se je zgodil v času povečanih napetosti, saj sta obe strani v novoletnem obdobju izvedli obsežne napade; Rusija je nad Ukrajino izstrelila rekordnih 205 dronov, ki so močno poškodovali energetsko infrastrukturo. Incident resno ogroža trenutna mirovna pogajanja pod okriljem Združenih držav Amerike, saj Moskva incident izkorišča za utrjevanje svoje retorike o nezanesljivosti Kijeva. Kljub temu je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v novoletnem nagovoru optimistično dejal, da je mirovni sporazum že 90-odstotno pripravljen, a hkrati opozoril, da ne bo pristal na pogoje, ki bi pomenili kapitulacijo ali zgolj začasno premirje. V ozadju diplomatskih trenj je ameriška obveščevalna služba CIA zavrnila ruske trditve o domnevnem ukrajinskem poskusu atentata na Vladimirja Putina z dronom, kar je podprl tudi predsednik Donald Trump z javno kritiko ruske strani, češ da prav Moskva ovira pot do miru.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem televizijskem nagovoru narodu ob vstopu v leto 2026 izrazil neomajno prepričanje v končno vojaško zmago v Ukrajini, kjer se spopadi bližajo četrtemu letu trajanja. V govoru, namenjenem predvsem vojakom na fronti in domači javnosti, je vojno označil za eksistencialni boj proti Zahodu. Putin je pohvalil ruske oborožene sile in poudaril, da bo Rusija dosegla vse svoje cilje, bodisi z vojaškimi ali diplomatskimi sredstvi, kljub stopnjevanju napetosti in sankcijam. Medtem ko je Putin nagovarjal narod, se je Rusija soočila z novimi napadi ukrajinskih dronov. Po navedbah moskovskega župana Sergeja Sobjanina je zračna obramba nad prestolnico sestrelila pet dronov, medtem ko poročila iz Hersona navajajo, da je ukrajinski napad na novoletno praznovanje zahteval najmanj 24 žrtev. Na mednarodnem prizorišču je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump v uvodniku za New York Post kritiziral Putina in njegove navedbe o napadih na predsedniško rezidenco označil za neutemeljene, s čimer je dodatno ohladil pričakovanja o hitrem mirovnem sporazumu. Ameriški varnostni uradniki so prav tako zavrnili trditve Kremlja, da je Kijev poskušal izvesti atentat na ruskega voditelja.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru narodu izrazil neomajno prepričanje v končno zmago Rusije v vojni v Ukrajini, ki se zdaj bliža svojemu četrtemu letu. Putin je ruske vojakov označil za heroje in skušal projicirati podobo odločnosti in stabilnosti, kljub temu da so kritiki njegovo strategijo izčrpavanja označili za dolgoročno škodljivo za rusko gospodarstvo in mednarodni položaj. Nagovor se je odvil v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo pritiski za končanje konflikta, pri čemer pomembno vlogo igrajo tudi diplomatska prizadevanja administracije Donalda Trumpa. Čeprav Putin javno zagovarja uspeh ruske vojske, analitiki opozarjajo, da je prvotni načrt o hitri zmagi propadel že leta 2022, kar je Rusijo prisililo v dolgotrajno in krvavo vojno izčrpavanja. Država je postala močno odvisna od Kitajske, njena izolacija od Zahoda pa se poglablja. Putinova retorika o zmagi tako ostaja v nasprotju s poročili o velikih izgubah in gospodarskih izzivih, hkrati pa poskuša z njo ohraniti notranjo stabilnost pred napovedanimi novimi krogi pogajanj, ki so se v preteklosti že odvijala v Moskvi in Miamiju.

Mehiški nacionalni seizmološki center je sporočil, da je Mehiko stresel močan potres z magnitudo 6,5, ki so ga čutili tudi v prestolnici Ciudad de México. Zaradi tresenja tal je predsednica Claudia Sheinbaum prekinila svojo redno tiskovno konferenco, medtem ko so prebivalci prestolnice v strahu zapuščali stavbe. Epicenter potresa je povzročil precejšnjo vznemirjenost v širšem mestnem območju, kjer so oblasti nemudoma sprožile varnostne protokole. Prva poročila o seizmični aktivnosti niso takoj navedla natančnega števila žrtev ali obsega gmotne škode, vendar so močni sunki povzročili začasno ustavitev javnega življenja in evakuacije v nekaterih delih države. Lokalne službe za civilno zaščito so začele s pregledi infrastrukture, da bi ocenile morebitne poškodbe na ključnih objektih in stanovanjskih stavbah, ki so v tej regiji pogosto podvržene tovrstnim naravnim nesrečam.

Na Japonskem se je v petek, 2. januarja, med tradicionalnim novoletnim nagovorom cesarja Naruhita zgodil nenavaden incident. Moški v svojih dvajsetih letih, ki se je nahajal v prvi vrsti med zbrano množico pred cesarsko palačo v Tokiu, se je med cesarjevim govorom nenadoma popolnoma slekel in začel glasno kričati. Po navedbah japonskih medijev, vključno z zasebno televizijo TBS, je moški nato preskočil varovalno pregrado, vendar so ga nemudoma obvladali pripadniki cesarske garde in tokijske policije ter ga ovili v odejo. Incident se je zgodil le nekaj trenutkov po tem, ko so se cesar Naruhito, cesarica Masako in preostali člani cesarske družine pojavili na balkonu palače, da bi pozdravili tisoče obiskovalcev. Viri blizu preiskave poročajo, da je mladenič svojo namero o goloti med cesarskim pozdravom predhodno napovedal na družbenih omrežjih. Japonska cesarska družina, ki po legendi korenini več kot 2600 let v preteklost, sicer uživa visoko stopnjo spoštovanja, čeprav se je po koncu druge svetovne vojne uradno odpovedala božanskemu statusu. Policija incident še naprej preiskuje, medtem ko cesarska garda uradnih informacij sprva ni mogla potrditi.

Brazilska zvezna policija (PF) je v petek izdala uradno odredbo, s katero je Eduardu Bolsonaru, sinu nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara, naložila takojšnjo vrnitev v Brazilijo. Eduardo Bolsonaro, ki se od marca lanskega leta nahaja v Združenih državah Amerike, mora ponovno prevzeti svoje dolžnosti kot uradnik oziroma zapisnikar v zvezni policiji. Organi so ga opozorili, da se bo v primeru neizpolnitve ukaza soočil z administrativnimi in disciplinskimi sankcijami. Eduardo Bolsonaro je odhod v tujino utemeljil s trditvami o domnevnem političnem in pravnem pregonu v domovini. Njegova vrnitev je odrejena v času, ko se pravni pritisk na družino Bolsonaro stopnjuje, saj so proti njegovemu očetu in ožjim sodelavcem sproženi postopki zaradi domnevnega poskusa državnega udara in spodbujanja sovražnih dejanj. Odločitev policije predstavlja dodatno zaostritev odnosov med brazilskimi pravosodnimi organi in družino nekdanjega predsednika.

Japonska premierka Sanae Takaichi in predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump sta v sredo, 2. januarja, opravila uvodni telefonski pogovor, v katerem sta potrdila trdnost medsebojnega zavezništva. Voditelja sta se dogovorila za tesno sodelovanje pri zagotavljanju varnosti in stabilnosti v indopacifiški regiji, pri čemer sta posebno pozornost namenila nedavnim vojaškim vajam kitajske vojske v okolici Tajvana. Trump je ob tej priložnosti japonsko premierko ponovno povabil na uradni obisk v Washington. Po navedbah japonskih vladnih virov sta se sogovornika dogovorila, da bosta njuni administraciji začeli usklajevati podrobnosti za obisk Takaichijeve v ZDA, ki naj bi se predvidoma zgodil spomladi letošnjega leta. Premierka je po pogovoru medijem sporočila, da je bil namen klica utrditev osebnih vezi in potrditev strateškega partnerstva med Tokiem in Washingtonom v luči naraščajočih regionalnih napetosti. Pogovor predstavlja pomemben korak pri oblikovanju zunanjepolitične koordinacije med novo japonsko vlado in Trumpovo administracijo glede vprašanj Kitajske in varnosti v ožini.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v Istanbulu napovedal, da se bo v ponedeljek popoldne po telefonu pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Glavni temi pogovora bosta mirovna prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini in razmere na območju Gaze. Erdogan je ob tem poudaril, da vzdržuje redne stike tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ukrajinskim voditeljem Volodimirjem Zelenskim, s čimer Turčija utrjuje svojo vlogo posrednice v mednarodnih konfliktih. Poleg diplomatskih prizadevanj je bil turški predsednik kritičen do izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, ki ga je v svojem nagovoru označil za "faraona" in mu zagrozil s posledicami za dejanja v Gazi. Erdoganove izjave prihajajo v času povečanih napetosti na Bližnjem vzhodu in intenzivnih diplomatskih dejavnosti, s katerimi želi Turčija vplivati na prihodnjo ameriško zunanjo politiko pod vodstvom Trumpove administracije. Srečanja in pogovori z najvišjimi svetovnimi voditelji so del širše turške strategije za dosego premirja v obeh regijah.

V Frankfurtu se je na novoletno jutro pred enim izmed gostinskih lokalov vnel hud spor, ki je prerasel v fizično nasilje. Policija je zaradi resnosti incidenta nemudoma sprožila preiskavo zaradi suma poskusa uboja. Po navedbah organov pregona so bili napadalci ujeti in pridržani neposredno na kraju dogodka. Preiskovalci trenutno še ugotavljajo natančen potek dogodkov in motive za napad. Incident, ki je zasenčil praznovanje novega leta v mestu, se je končal z intervencijo policijskih enot, ki so preprečile nadaljnje stopnjevanje nasilja. Identitete vpletenih oseb zaradi interesa preiskave javnosti še niso bile razkrite.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval Kirila Budanova, šefa vojaške obveščevalne službe, za novega vodjo svojega kabineta. Ta poteza je sledila odstopu Andrija Jermaka zaradi korupcijske afere, kar poudarja osredotočenost Ukrajine na varnostne zadeve in krepitev obrambnih sil. Oleg Ivaščenko je bil imenovan za novega vodjo vojaške obveščevalne službe.

Tim van Nuland iz kraja Heesch na Nizozemskem je postal žrtev brutalnega uličnega ropa, ki se je zgodil v zgodnjih jutranjih urah prvega januarja. Nadzorne kamere so posnele trenutek, ko je neznani storilec žrtev udaril, zaradi česar je Van Nuland izgubil zavest in obležal na tleh. Napadalec je izkoristil njegovo nemoč in mu odtujil denarnico ter mobilni telefon. Žrtev je v javnem pozivu izpostavila predvsem čustveno izgubo, saj so bili na ukradenem telefonu shranjeni nenadomestljivi družinski spomini. Med njimi so bile številne fotografije njegovega sina, ki jih moški nima shranjenih drugje. Lokalna policija dogodek še preiskuje in analizira posnetke varnostnih kamer, da bi identificirala storilca. Incident je v lokalni skupnosti povzročil precejšnje vznemirjenje, saj gre za neizzvano nasilje v sicer mirnem stanovanjskem območju.

Močan potres z magnitudo 6,5 je v petek, 2. januarja 2026, prizadel južno mehiško zvezno državo Guerrero in povzročil preplah v prestolnici Mexico City. Po podatkih Nemškega raziskovalnega centra za geoznanosti (GFZ) in lokalnih poročilih je bilo žarišče potresa v zvezni državi Guerrero, tresenje tal pa so močno čutili tudi v več sto kilometrov oddaljenem glavnem mestu. Zaradi potresa so iz stavb v prestolnici evakuirali številne prebivalce, med njimi tudi predsednico Claudie Sheinbaum, ki je morala prekiniti svojo redno jutranjo tiskovno konferenco. Prva poročila s terena navajajo, da so v Mexico Cityju nekatere zgradbe utrpele poškodbe, vendar o morebitnih smrtnih žrtvah za zdaj še ne poročajo. Mehiške oblasti so nemudoma sprožile varnostne protokole in začele s pregledom kritične infrastrukture v najbolj prizadetih regijah. Prebivalce so pozvali k previdnosti zaradi možnosti popotresnih sunkov, ki običajno sledijo tako močnim seizmičnim dogodkom. Mehika se sicer nahaja na seizmično zelo aktivnem območju, kjer so tovrstni naravni pojavi pogosti, vendar magnituda 6,5 predstavlja resno grožnjo za varnost prebivalstva in premoženja.

V priljubljenem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je na silvestrovo izbruhnil uničujoč požar v enem izmed lokalnih barov, ki je zahteval približno 40 smrtnih žrtev in povzročil poškodbe pri 115 osebah. Portugalsko ministrstvo za zunanje zadeve je potrdilo, da sta bili v dogodek vpleteni tudi dve njuni državljanki. Ena izmed njiju je bila v požaru poškodovana, njeno zdravstveno stanje pa trenutno še ni javno znano, medtem ko drugo žensko še vedno pogrešajo. Lokalne oblasti in reševalne službe so se vso noč spopadale z ognjenimi zublji in nudile pomoč velikemu številu poškodovanih. Dogodek je pretresel turistično letovišče v času novoletnih praznovanj, ko je bilo območje polno turistov. Preiskava o vzroku požara še poteka, medtem ko konzularne službe nudijo pomoč svojcem žrtev in poškodovanih. Prizorišče nesreče ostaja zaprto za javnost, švicarske oblasti pa se trudijo identificirati vse žrtve te tragične nesreče.

Po požaru v baru Le Constellation v Crans-Montani poteka kriminalistična preiskava proti dvema vodjema bara. Identificirali so prvih 16 žrtev, med njimi je tudi 14-letno dekle. Med pogrešanimi je tudi nekdanji učenec britanske šole. Družine še vedno čakajo na novice o svojih bližnjih, medtem ko poteka iskanje odgovorov in identifikacija žrtev. Številni so pripotovali iz Milana v Crans-Montano.

Savdska Arabija je v petek izvedla serijo zračnih napadov na vojaško taborišče Južnega prehodnega sveta (STC) v provinci Hadramut na vzhodu Jemna. Po navedbah visokih predstavnikov sveta in poročilih tiskovnih agencij Reuters ter AFP je savdsko letalstvo izvedlo najmanj sedem napadov, ki so bili usmerjeni na taborišče 37. brigade v bližini mesta Seiyun. V napadih je bilo ubitih in ranjenih več oseb, čeprav natančno število žrtev še ni uradno potrjeno. Napadi predstavljajo zaostritev napetosti v regiji, saj so tarče vključevale strateške položaje sil Južnega prehodnega sveta v dolini Hadramut. Posnetki napadov so se hitro razširili po družbenih omrežjih in lokalnih medijih, vključno s televizijsko postajo Aden Independent, ki je objavila vizualne dokaze o bombardiranju. Incident poudarja nestabilne odnose med koalicijskimi partnerji in lokalnimi frakcijami v dolgotrajnem jemenskem konfliktu.

Bolnišnica v mestu Sion, ki je sprejela večino poškodovanih v nedavnem požaru v baru v švicarskem alpskem letovišču, je bila v času nesreče pripravljena na nujno posredovanje. Direktor ustanove je poudaril, da so v središču Alp vajeni obravnavati nujna stanja, saj redno oskrbujejo ljubitelje zimskih športov, ki se poškodujejo na smučiščih. Kljub specifični naravi poškodb zaradi ognja je osebje hitro in učinkovito posredovalo pri oskrbi žrtev. Po navedbah zdravstvenega osebja je bila logistična izvedba ključna za stabilizacijo bolnikov, preden so nekatere izmed njih premestili v specializirane centre za opekline. Bolnišnica, ki sicer deluje kot osrednja točka za ponesrečence v regiji Valais, je zaradi svoje strateške lege v bližini priljubljenih turističnih destinacij nenehno v stanju pripravljenosti za množične nesreče.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je načelniku vojaške obveščevalne službe (GUR) Kirilu Budanovu ponudil položaj vodje urada predsednika države. Zelenski je odločitev utemeljil s potrebo po večji osredotočenosti na varnostna vprašanja, razvoj obrambnih sil ter krepitev diplomatskih prizadevanj v okviru mednarodnih pogajanj. Predsednik je poudaril, da so trenutne razmere v Ukrajini kritične in zahtevajo strateško prestrukturiranje vrha države, ki bi omogočilo bolj učinkovit odziv na varnostne izzive. Novica o ponudbi je bila objavljena 2. januarja prek družbenih omrežij, kjer je Zelenski izpostavil, da mora država v tem obdobju prednostno obravnavati varnostni sektor in razvoj obrambnih zmogljivosti. Kirilo Budanov, ki velja za enega ključnih akterjev ukrajinske obrambe in obveščevalne dejavnosti, bi z prevzemom te funkcije zamenjal dosedanje vodstvo urada, kar nakazuje na premik k bolj militarizirani in varnostno orientirani administraciji v Kijevu. Podrobnosti o tem, ali je Budanov ponudbo že sprejel, uradno še niso bile potrjene.

V Jemnu so se v zadnjih dneh močno zaostrili spopadi in zračni napadi, kar je neposredna posledica vse globljega razkola med ključnima zaveznicama v regiji, Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati (ZAE). Koalicija pod vodstvom Rijada je izvedla vrsto letalskih napadov na položaje separatističnih sil, ki jih vojaško in politično podpirajo ZAE. Ta premik pomeni pomembno destabilizacijo znotraj koalicije, ki je bila prvotno ustanovljena za boj proti uporniškim Hutijem pod okriljem Irana. Konfrontacija med zalivskima velesilama glede nadzora nad južnim Jemnom je postavila prihodnost države pod vprašaj. Separatistično gibanje, ki uživa podporo Abu Dabija, je v bliskovitem napredovanju zavzelo ključna ozemlja na jugu, kar je povzročilo razpad enotnega nastopa proti Hutijem. Razmere dodatno poslabšujejo humanitarno krizo v državi, ki že več kot desetletje trpi zaradi državljanske vojne, medtem ko se zavezniške sile sedaj spopadajo med seboj namesto s skupnim sovražnikom.

V osrednji okrožni bolnišnici v Džankoju na Krimu je zaradi hudih poškodb umrla ženska, ki je bila ranjena med nedavnim napadom ukrajinskih sil na vas Horli v Hersonski oblasti. Ministrstvo za zdravje Republike Krim je potrdilo smrt pacientke in pojasnilo, da ji zdravniki kljub intenzivnemu zdravljenju na oddelku za reanimacijo niso mogli rešiti življenja. Napad na omenjeno naselje je zahteval več žrtev, saj so preiskovalci do zdaj identificirali že 13 ubitih oseb. Oblasti v Hersonski oblasti so pred tem objavile seznam z imeni sedmih žrtev, pozneje pa so identificirali še dodatni dve osebi. Incident stopnjuje napetosti v regiji, kjer se obe strani spopadata za nadzor nad ozemljem, medtem ko Rusija dogodek označuje za teroristično dejanje.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je za novega vodjo predsedniške administracije imenoval Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov bo na tem položaju zamenjal Andrija Jermaka, ki je bil primoran odstopiti po izbruhu obsežnega korupcijskega škandala v državnem vrhu. Ta kadrovska rotacija pomeni pomemben premik v strukturi moči v Kijevu, saj vodenje ključnega političnega organa prevzema oseba iz strogega varnostno-obveščevalnega sektorja. Odločitev za imenovanje Budanova odraža namero predsednika Zelenskega, da v času trajajočega konflikta še bolj strne vrste okoli obrambnih in varnostnih struktur. Postopki za uradno potrditev imenovanja so po navedbah iz Kijeva že v teku. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo ta korak spremenil dinamiko delovanja predsednikovega urada, hkrati pa gre za odločen odziv na očitke o korupciji, ki so zamajali zaupanje v prejšnje vodstvo administracije.

Iranski predsednik parlamenta, Mohamad-Bager Galibaf, je ponovil grožnje o napadih na ameriške vojaške baze in sile na Bližnjem vzhodu, če bi ZDA napadle Iran. Svetovalec vrhovnega voditelja Irana, Ali Šamhani, je prav tako ostro odgovoril na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Policija v Bijelem Polju je aretirala državljana Azerbajdžana z inicialkami M. R., za katerim je bila razpisana mednarodna tiralica zaradi suma storitve gospodarskih kaznivih dejanj. Azerbajdžanski organi pregona so tiralico izdali zaradi obtožb o poneverbi in protipravnem trošenju sredstev z zlorabo uradnega položaja, s čimer naj bi povzročil obsežno materialno škodo. Osumljenca so v zakonsko predpisanem roku privedli pred preiskovalnega sodnika višjega sodišča v Bijelem Polju, ki je zanj odredil izročitveni pripor. V prihodnjih dneh bo sledila komunikacija med pravosodnimi organi Črne gore in Azerbajdžana glede postopka ekstradicije. Aretacija je del širših prizadevanj črnogorske policije pri izvajanju nadzora na mejah in sodelovanja z mednarodnimi varnostnimi organi, kar se odraža v povečanem številu prijetih oseb z Interpolovih seznamov v zadnjem obdobju.

Južni in osrednji del Mehike je stresel močan potres z magnitudo 6,5, ki so ga čutili tudi v prestolnici Ciudad de México. Po podatkih mehiškega seizmološkega inštituta je bil epicenter potresa v bližini mesta San Marcos v zvezni državi Guerrero, približno 42 kilometrov jugovzhodno od mesta Chilpancingo. Žarišče potresa je bilo na globini 42 kilometrov. Zaradi tresenja tal je mehiška predsednica Claudia Sheinbaum za kratek čas prekinila tiskovno konferenco, ki jo je takrat vodila v prestolnici. Prve ocene kažejo, da potres ni povzročil večje gmotne škode ali žrtev. Predsednica Sheinbaum je sporočila, da v prestolnici niso zabeležili škode, prav tako pa o resnejših posledicah sprva niso poročali iz zvezne države Guerrero. Kljub temu so oblasti na območje poslale vladne helikopterje, ki bodo opravili temeljit pregled terena in preverili dejansko stanje v bolj odročnih krajih.

Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev se je v petek, 2. januarja 2026, odzval na odločitev ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega o imenovanju Kirila Budanova za novega vodjo predsedniškega urada. Medvedjev je izbiro Budanova, ki je do zdaj vodil ukrajinsko vojaško obveščevalno službo (GUR), v svoji izjavi za medije sarkastično označil za "odlično izbiro". Ruski uradnik je komentar podal v luči zaostrenih odnosov med državama, pri čemer ruske oblasti Budanova obravnavajo kot osebo, povezano s terorističnimi dejavnostmi. Novo imenovanje v vrhu ukrajinske politike prihaja v času povečanih napetosti po domnevnih napadih z droni na rusko ozemlje. Medvedjev, ki je v preteklosti že večkrat uporabil ostro in provokativno retoriko proti ukrajinskemu vodstvu, je s tem nadaljeval trend kritičnih odzivov Moskve na notranjepolitične premike v Kijevu. Ukrajinska stran imenovanja Budanova uradno še ni podrobneje utemeljila v kontekstu širše strategije urada predsednika, vendar pa ta poteza v Rusiji sproža val odzivov zaradi preteklih dejavnosti Budanova na čelu obveščevalne službe.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je ostro posvaril iranske oblasti pred uporabo smrtonosne sile proti mirnim protestnikom. Trump je na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so ZDA pripravljene posredovati in "rešiti" prebivalstvo, če bo iranski režim nadaljeval z uboji udeležencev demonstracij. Po navedbah opozicijske nevladne organizacije Hrana, ki deluje iz ZDA, je v zadnjih nemirih v Iranu umrlo najmanj sedem ljudi, 33 je bilo ranjenih, več kot sto pa pridržanih. Protesti v islamski republiki so izbruhnili predvsem zaradi visokih življenjskih stroškov in gospodarske krize. Trumpove izjave povečujejo napetosti med državama, saj je nekdanji predsednik poudaril, da so ameriške sile pripravljene na ukrepanje, če bo Iran ponovil prakso nasilnega zatiranja uporov. Iranske oblasti se na grožnje še niso uradno odzvale, vendar so v preteklosti podobna opozorila označile za vmešavanje v notranje zadeve države. Razmere v državi ostajajo nestabilne, saj se število žrtev med protestniki povečuje.

Zunanje ministrstvo republike Somaliland je uradno zavrnilo navedbe o vzpostavitvi izraelskih vojaških oporišč na svojem ozemlju in načrtih za preselitev palestinskih beguncev iz Gaze. Do zanikanja prihaja po tem, ko je Somalija obtožila odcepljeno regijo, da je sprejela tovrstne pogoje v zameno za diplomatsko priznanje s strani Izraela. V izjavi za javnost so oblasti v Somalilendu poudarili, da so trditve o vojaškem sodelovanju in naselitvi razseljenih oseb neresnične. Napetosti v Afriškem rogu so se stopnjevale po nedavni odločitvi Izraela, da kot prva država prizna neodvisnost Somalilanda, kar je sprožilo ostre odzive tako v Mogadišu kot v mednarodni skupnosti. Somalijski predsednik vztraja pri trditvi, da je dogovor vključeval strateške koncesije, ki bi Izraelu omogočile vojaško prisotnost v regiji. Oblasti v Somalilendu pa si s tovrstnimi zanikanji prizadevajo ublažiti mednarodne pritiske in kritike Varnostnega sveta ZN, ki je obsodil diplomatsko potezo Izraela.

Južni del Mehike je v petek ob 7.58 po lokalnem času stresel močan potres z magnitudo 6,5 po Richterjevi lestvici. Po podatkih mehiške nacionalne seizmološke službe je bil epicenter potresa v zvezni državi Guerrero, natančneje 15 kilometrov jugovzhodno od mesta San Marcos. Žarišče potresa je bilo na globini približno 10 kilometrov pod morsko gladino v Tihem oceanu. Tla so se tresla tudi v širši okolici, vendar za zdaj poročil o morebitnih žrtvah ali večji gmotni škodi ni. Oblasti še naprej spremljajo razmere na terenu, saj so se podobni seizmični dogodki v zadnjih dneh zvrstili tudi drugod po severnoameriški celini, vključno z Aljasko in Kalifornijo. Dogodek sledi obdobju povečane seizmološke aktivnosti v pacifiškem ognjenem obroču, kjer so potresi pogost pojav.

V prestižnem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je med praznovanjem silvestrovega izbruhnil katastrofalen požar, ki je po zadnjih podatkih zahteval približno 40 življenj. Poškodovanih je bilo še okoli 115 oseb, ki so utrpele hude opekline in so trenutno na zdravljenju v bolnišnicah. Lokalne oblasti in reševalne službe so se vso noč spopadale z ognjenimi zublji, ki so zajeli prizorišče zabave, vzrok za izbruh ognja pa uradno še ni potrjen. Strokovnjaki za opekline poudarjajo kritičnost prve pomoči in specializirane oskrbe pri tovrstnih poškodbah, saj so pacienti z obsežnimi opeklinami izpostavljeni visokemu tveganju za okužbe in odpoved organov. Zdravstveno osebje se trenutno osredotoča na stabilizacijo ranjenih, medtem ko preiskovalci na terenu iščejo sledi, ki bi pojasnile izvor tragedije. Dogodek je pretresel švicarsko javnost, saj velja Crans-Montana za eno najvarnejših in najbolj priljubljenih turističnih destinacij v državi.

Švicarska policija je sporočila, da so bili v požaru v baru v smučarskem središču Crans-Montana poškodovani štirje srbski državljani. Srbski veleposlanik v Švici, Ivan Trifunović, je za RTS povedal, da so identificirali štiri imena, od katerih so tri osebe poškodovane, ena pa se še vedno vodi kot pogrešana.

Ruske sile zračne obrambe so v Zelenodolskem okrožju v republiki Tatarstan sestrelile ukrajinsko brezpilotno letalo, je 2. januarja sporočil župan Zelenodolska Mihail Afanasjev. Po navedbah lokalnih oblasti so se na incident takoj odzvale vse pristojne službe, ki ostajajo v stanju polne pripravljenosti. Afanasjev je prek družbenega omrežja Telegram javnost obvestil, da je situacija pod nadzorom in da prebivalcem ne grozi neposredna nevarnost. Dogodek predstavlja nadaljevanje trenda ukrajinskih napadov z droni na cilje globoko znotraj ruskega ozemlja. Tatarstan se nahaja več kot tisoč kilometrov od ukrajinske meje, kar kaže na povečano zmožnost ukrajinskih sil za doseganje strateško pomembnih regij v osrčju Ruske federacije. Lokalni uradniki ob tem niso poročali o morebitni gmotni škodi ali žrtvah, vendar so poudarili, da so varnostni ukrepi v regiji še vedno poostreni.

Visoki iranski uradniki, vključno z Alijem Laridžanijem, svetovalcem vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja, so ostro kritizirali grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede posredovanja v Iranu. Teheran je opozoril, da bi kakršno koli vmešavanje Združenih držav Amerike v notranje zadeve države, zlasti v luči trenutnih protivladnih protestov, povzročilo kaos v celotni regiji. Laridžani je poudaril, da Trumpova politika predstavlja nevarno pustolovščino, ki bi lahko imela hude posledice za mednarodno varnost. Trenutni nemiri v Iranu veljajo za največje v zadnjih treh letih, sprožil pa jih je predvsem kritičen gospodarski položaj v državi. Protesti so se sprevrgli v nasilje, v katerem je po navedbah tujih tiskovnih agencij življenje izgubilo že najmanj sedem ljudi. Iranske oblasti obtožujejo Washington, da poskuša izkoristiti notranje napetosti za destabilizacijo islamske republike, medtem ko ameriška administracija izraža podporo protestnikom in opozarja na kršitve človekovih pravic.

Predsednik iranskega parlamenta Mohamed Baker Kalebaf je v odzivu na izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa opozoril, da bodo vse ameriške baze in vojaki v regiji postali legitimne tarče Irana. Kalebaf je poudaril, da je iransko ljudstvo skozi zgodovino premagalo že precej bolj izkušene sovražnike, kot so trenutni nasprotniki, in izrazil prepričanje v neuspeh ameriških groženj. Kalebaf se je v svojem nagovoru dotaknil tudi notranjepolitičnega dogajanja in protestov v državi. Jasno je ločil med domačimi protestniki in tistimi, ki jih je označil za tuji plačance. Poudaril je, da oblasti ne bodo enačile nezadovoljstva lastnih državljanov z delovanjem zunanjih agentov, ter dodal, da bo država zaščitila svoje otroke, medtem ko se bo odločno zoperstavila tujemu vmešavanju.

Direktor regionalne bolnišnice v Sionu Eric Bonvin je podrobno opisal nujne ukrepe po katastrofalnem požaru, ki je med novoletnim praznovanjem zajel bar Le Constellation v prestižnem švicarskem letovišču Crans-Montana. V bolnišnico, ki se nahaja približno deset kilometrov od prizorišča, so prepeljali več deset poškodovanih, večinoma najstnikov in mladih odraslih v povprečni starosti okoli 20 let. Bonvin je poudaril, da bodo tisti z najhujšimi opeklinami potrebovali večmesečno zdravljenje, vendar upa, da bo njihova mladost pripomogla k hitrejšemu okrevanju. Osebje bolnišnice se je moralo hitro odzvati na nenaden priliv velikega števila hudo poškodovanih oseb. Pri oskrbi so pomagali tudi zaposleni, ki tisti dan niso bili na dolžnosti, a so se prostovoljno vrnili na delovna mesta. Preživeli so poročali o grozljivih prizorih, ko so se ljudje skušali rešiti iz ognjenih zubljev, pri čemer so mnogi utrpeli kritične poškodbe. Čeprav je bolnišnica v osrčju Alp vajena oskrbe poškodovancev s smučišč, je bila narava poškodb v tem primeru izjemno zahtevna in specifična.

Mednarodna zveza novinarjev (IFJ) je objavila, da je bilo v letu 2025 po svetu ubitih 128 novinarjev in drugih medijskih delavcev, med njimi 10 žensk. Generalni sekretar IFJ, Anthony Bellanger, je pozval k sprejetju konvencije Združenih narodov, ki bi novinarjem zagotavljala varnost in neodvisnost.

V nemškem Düsseldorfu so trije mladi moški stopili pred preiskovalnega sodnika zaradi sumov vpletenosti v nasilni incident z nožem, ki se je zgodil na silvestrovo. Prepir se je v zgodnjih jutranjih urah novega leta začel pred kioskom v starem mestnem jedru (Altstadt), kjer so bile v spopadu povzročene hude telesne poškodbe. Po navedbah lokalnih oblasti so bili osumljenci pridržani kmalu po dogodku. Preiskava incidenta še poteka, policija pa ugotavlja natančne okoliščine, ki so privedle do stopnjevanja nasilja. Napadi z hladnim orožjem v Nemčiji v zadnjem času vzbujajo precejšnjo pozornost javnosti, zlasti ob množičnih praznovanjih, kjer je prisotnost policije povečana. Sodnik bo odločil o podaljšanju pripora za vpletene moške, medtem ko žrtve napada ostajajo pod zdravniško oskrbo.

Ruski portal Vzgljad je poročal, da se je Črna gora znašla na uradnem seznamu držav, ki jih Ruska federacija obravnava kot sovražne. Čeprav seznam ne vključuje strogega numeričnega rangiranja po stopnji ogroženosti, ruski analitiki Črno goro uvrščajo med države, ki izvajajo protirusko politiko, vendar ne v najožji krog ključnih nasprotnic, kot so Združeno kraljestvo, Nemčija in Združene države Amerike. Uvrstitev na seznam je neposredna posledica odločitve Podgorice, da svojo zunanjo politiko popolnoma uskladi z Evropsko unijo. Črna gora je po začetku ruske invazije na Ukrajino stopnjevala restriktivne ukrepe proti Moskvi, kar vključuje zamrznitev premoženja ruskih državljanov in subjektov ter prepoved delovanja določenih medijev. Ruska stran te poteze interpretira kot neprijazna dejanja, ki zahtevajo povračilne diplomatske in gospodarske ukrepe. Odnosi med državama so se v zadnjem obdobju dodatno zaostrili zaradi obtožb o vmešavanju v notranje zadeve. Črnogorsko zunanje ministrstvo je v preteklosti že večkrat opozorilo na nesprejemljive pritiske Kremlja, medtem ko Rusija prek svojih medijskih kanalov kritizira evroatlantsko usmeritev celotne balkanske regije, vključno s pritiski na sosednjo Srbijo.

V severnem delu Marseilla so gasilci v četrtek, 1. januarja 2026, med gašenjem gorečega vozila v prtljažniku odkrili moško truplo. Po poročanju francoskih oblasti je bilo telo močno upepeljeno, preiskovalci pa so na žrtvi odkrili tudi tri strelne rane, in sicer eno v roki ter dve v glavi. Žrtve za zdaj še niso identificirali, prav tako še ni znana njena natančna starost ali identiteta. Državno tožilstvo v Marseillu je nemudoma odprlo preiskavo zaradi suma umora v okviru organiziranega kriminala, hudodelskega združevanja in požiga. Način izvedbe umora, ki vključuje strelne rane in sežig vozila, po mnenju policijskih virov močno spominja na obračune med narkomafijskimi združbami. Preiskavo je prevzel oddelek za organizirani kriminal (DCOS), dogodek pa bi lahko predstavljal prvi primer t. i. narchomicida v novem letu.

V nizozemskem kraju Putte je skupina mladih med praznovanjem novega leta zanetila požar v stanovanjski hiši. Napadalci so najprej razbili okna na objektu, nato pa v notranjost odvrgli pirotehnična sredstva, kar je povzročilo ogenj. Incident se je stopnjeval, ko sta se s skupino soočila stanatorka in njen 40-letni partner. Moški je poskušal skupino ustaviti in preprečiti nadaljnje uničevanje lastnine, vendar so ga mladi fizično napadli in poškodovali. Policija primer obravnava kot resen incident s področja kršenja javnega reda in miru ter povzročitve splošne nevarnosti. Dogodek je sprožil val ogorčenja v lokalni skupnosti, saj gre za neizzvano nasilje in uničevanje premoženja med prazniki.

V javnost je prišla identiteta prve žrtve tragičnega požara, ki je na silvestrovo zajel lokal v švicarskem smučarskem letovišču Crans-Montana. Gre za 17-letnega Emanuela Galeppinija, obetavnega italijanskega reprezentanta v golfu, ki je s svojo družino živel v Dubaju. Italijanska golf zveza se je od mladega športnika poslovila z izjavo, v kateri so poudarili, da je poosebljal strast in pristne vrednote športa. Požar v priljubljenem alpskem središču je povzročil precejšnje razburjenje, preiskovalci pa še vedno ugotavljajo natančne vzroke za izbruh ognja in morebitno število drugih žrtev. Galeppini, ki je izviral iz Genove, je veljal za vzhajajočo zvezdo italijanskega golfa. Njegova smrt je sprožila številne odzive v športni javnosti, ki objokuje izgubo mladega talenta. Švicarske oblasti nadaljujejo s forenzično preiskavo prizorišča, da bi potrdile identitete vseh vpletenih v nesrečo.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi poročil o ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letalniki na kavarno in hotel v kraju Horli v regiji Herson, ki je po navedbah lokalnih oblasti zahteval najmanj 27 življenj. Napad se je zgodil v novoletni noči, ko naj bi brezpilotniki, napolnjeni z gorivom in eksplozivom, povzročili obsežen požar. Ruska stran je dogodek označila za teroristično dejanje in od Združenih narodov zahtevala uradno obsodbo ukrajinskih sil. Tiskovni predstavnik ZN Stephane Dujarric je poudaril, da organizacija ne more neodvisno preveriti podrobnosti napada zaradi pomanjkanja dostopa do omenjenega območja, vendar je opozoril, da so napadi na civiliste in civilno infrastrukturo po mednarodnem pravu nesprejemljivi. Urad visokega komisarja ZN za človekove pravice je pozval k hitri in neodvisni preiskavi dogodka, saj poročila o žrtvah med civilisti, vključno z otroki, vzbujajo resne pomisleke glede spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava. Ruski predstavnik v Ženevi Genadij Gatilov je medtem ostro kritiziral Kijev in pozval k takojšnjemu ukrepanju mednarodne skupnosti.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung bo med 4. in 7. januarjem obiskal Kitajsko na svojem prvem državniškem obisku v tej državi. Po poročanju južnokorejske tiskovne agencije Yonhap bo predsednik najprej obiskal Peking, kjer se bo 6. januarja srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, nato pa bo pot nadaljeval v Šanghaj. Obisk ima velik simbolni pomen, saj načrtujejo tudi ogled zgodovinskih prostorov začasne vlade Republike Koreje iz obdobja japonske kolonialne nadvlade. Uradni Seul je pred obiskom poudaril svojo zavezanost politiki ene Kitajske. Južnokorejski uradniki so v izjavah za javnost potrdili, da država vztraja pri spoštovanju tega načela, kar je bil tudi eden izmed ključnih pogojev, ki jih je Peking izpostavil med predhodnimi pogovori zunanjih ministrov obeh držav. Pričakuje se, da bodo pogovori med voditeljema osredotočeni na krepitev gospodarskega sodelovanja in stabilizacijo razmer v regiji, kjer se obe državi srečujeta z varnostnimi izzivi. Analitiki ocenjujejo, da poskuša Lee Jae-myung z obiskom uravnotežiti zunanjepolitične odnose med Washingtonom in Pekingom, hkrati pa nasloviti zgodovinska vprašanja, ki so pomembna za nacionalno identiteto Južne Koreje. Vrhunsko srečanje v Pekingu bo ključno za določitev prihodnje smeri diplomatskih odnosov v Vzhodni Aziji.

Indonezijski preiskovalni urad Bareskrim je v obsežni operaciji, ki je potekala med avgustom in decembrom 2025, pridržal 20 osumljencev, povezanih z mednarodno mrežo za nezakonite spletne igre na srečo. Aretacije so izvedli na več lokacijah, vključno s severno Jakarto in mestom Cianjur, potem ko so preiskovalci razvili primere na podlagi treh ločenih policijskih poročil. Po navedbah Direktorata za splošna kazniva dejanja (Dittipidum) so osumljenci delovali v okviru širše kriminalne združbe z mednarodnimi povezavami. Preiskovalci so v okviru finančne preiskave že blokirali 112 bančnih računov, ki so jih uporabljali za transakcije v okviru nezakonitih dejavnosti. Trenutno poteka intenzivno sledenje preostalemu premoženju in denarnim tokovom, da bi zasegli nezakonito pridobljena sredstva. Policija si prizadeva identificirati vse akterje v tej mreži, ki naj bi segala prek meja Indonezije, in ugotoviti natančen obseg njihovega delovanja.

Iranske oblasti so v luči naraščajočih napetosti in notranjih nemirov stopnjevale svojo retoriko proti zunanjemu vmešavanju v notranje zadeve države. Svetovalec vrhovnega voditelja Ali Šamhani je v odzivu na izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa opozoril, da bo Teheran »odsekal roko« vsakemu posamezniku ali državi, ki bi poskušala poseči v suverenost Irana. Šamhani je poudaril, da gre pri vprašanju notranje varnosti za rdečo linijo, na katero se bo država odzvala z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Istočasno so v mestu Hamadan na zahodu države potekala pro-vladna zborovanja, kjer so udeleženci obsodili nedavne nemire in izrazili podporo islamskemu sistemu. Dogodki se odvijajo v ozračju stopnjevane konfrontacije z Zahodom in po aretacijah protestnikov v Teheranu. Iransko politično vodstvo poskuša s kombinacijo ostrih groženj tujini in organizacijo množičnih shodov doma stabilizirati razmere, potem ko je predsednik Pezeškian razglasil stanje, ki ga opisuje kot totalno vojno z Združenimi državami Amerike in njihovimi zavezniki.

Angelina Jolie je obiskala mejni prehod Rafa na egiptovski strani v sklopu humanitarnega potovanja v Egipt. Kot aktivistka za človekove pravice je večkrat pozvala k prekinitvi spopadov med Izraelom in Hamasom. Srečala se je s predstavniki Rdečega polmeseca.

Močan potres z magnitudo 6,5 je stresel južno in osrednjo Mehiko. Žrtve potresa so narasle na najmanj dve, poškodovanih pa je bilo 50 hiš v bližini epicentra, ki je bil blizu mesta San Marcos v zvezni državi Guerrero. Tresenje tal je prekinilo novinarsko konferenco predsednice Claudie Sheinbaum.

Kirilo Budanov, dosedanji šef vojaške obveščevalne službe, je bil imenovan za vodjo kabineta ukrajinskega predsednika Zelenskega. Budanov velja za arhitekta uspešnih tajnih operacij proti ciljem v Rusiji in je eden najvplivnejših vojaških osebnosti v Ukrajini.

Savdska Arabija je izvedla sedem zračnih napadov na položaje Južnega tranzicijskega sveta (STC) v provinci Hadramaut v Jemnu, pri čemer je bilo ubitih sedem borcev STC. Do spopadov je prišlo med silami, zvestimi guvernerju, ki ga podpira Savdska Arabija, in separatističnim STC, ki ga podpirajo Združeni arabski emirati.

Violinist Brian King Joseph je vložil tožbo proti Willu Smithu in njegovi upravljalski družbi zaradi spolnega nadlegovanja, neupravičene odpovedi in povračilnih ukrepov. Tožba je bila vložena 30. decembra na višjem sodišču.

Zohran Mamdani je 1. januarja 2026 uradno prevzel položaj župana New Yorka, s čimer se je začelo novo obdobje vodenja ene največjih svetovnih metropol. Mamdani, ki se opredeljuje kot demokratični socialist, je zaprisegel pred Berniejem Sandersom, dolgoletnim simbolom ameriškega progresivizma. V svojem nastopnem govoru je poudaril nujnost povrnitve zaupanja v javne institucije in napovedal odmik od zanašanja na zasebni sektor pri zagotavljanju ključnih storitev. Novi župan je kritiziral desetletja apatije, ki so po njegovem mnenju spodkopala vero v demokracijo. Napovedal je ambiciozne socialne reforme in poudaril, da bo mestna uprava pod njegovim vodstvom delovala brez opravičevanja za svoja socialistična prepričanja. Njegova izvolitev pomeni pomemben premik v politični usmeritvi mesta, saj Mamdani obljublja, da odličnost v javnih storitvah ne bo več izjema, temveč pravilo, s čimer želi neposredno nasloviti težave najranljivejših prebivalcev New Yorka.

Ruske oblasti so sporočile, da je število smrtnih žrtev ukrajinskega napada z droni na kavarno in hotel v okupirani regiji Herson naraslo na 27. Svetlana Petrenko, tiskovna predstavnica ruskega preiskovalnega komiteja, je potrdila, da preiskava incidenta še poteka, Moskva pa za napad neposredno obtožuje Kijev. Ukrajinske oblasti se na te specifične obtožbe še niso uradno odzvale, vendar so v preteklosti podobne incidente označevale za posledice delovanja ruskih sil ali legitimne vojaške cilje. Hkrati so se pojavile informacije o zapleteni operaciji ukrajinske obveščevalne službe, ki je domnevno preslepila Kremelj glede usode Denisa Kapustina, ruskega ubežnika, ki se bori na strani Ukrajine. Po dostopnih podatkih je Rusija plačala 500.000 ameriških dolarjev za njegovo usmrtitev, nato pa decembra lani proslavljala njegovo domnevno smrt v napadu z dronom. Izkazalo se je, da je bila smrt zrežirana, da bi izpostavili ranljivost ruskih obveščevalnih struktur in finančno oškodovali Kremelj. V luči teh dogodkov je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski na novo funkcijo imenoval nekdanjega vodjo obveščevalne službe, kar nakazuje na nadaljnje stopnjevanje hibridnega vojskovanja.

Iranski politiki, med njimi vidna predstavnika Saed Džalili in Hesamodin Ašna, so se ostro odzvali na zadnje grožnje novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, uperjene proti Iranu. Džalili je v svojem odzivu poudaril, da so Združene države Amerike v svojem delovanju »paralizirane«, s čimer je želel izničiti težo ameriških pritiskov. Odziv iranske strani je sledil Trumpovim javnim izjavam, v katerih je izrazil podporo protestnikom v Iranu in ponovil ostrejša stališča do teheranskega režima. Napetosti med Teheranom in Washingtonom se stopnjujejo v luči retorike nove ameriške administracije, ki ponovno uvaja politiko maksimalnega pritiska. Iranski uradniki so Trumpove izjave označili za neutemeljeno bahanje in vmešavanje v notranje zadeve države. Ašna je Trumpove besede označil za »pretiravanje«, kar odraža širši konsenz znotraj iranske politične elite, da se je treba ameriškim grožnjam zoperstaviti z odločnim diplomatskim in retoričnim odporom. Dogajanje kaže na poglabljanje diplomatskega prepada med državama še pred uradnim prevzemom oblasti v Beli hiši.

Ameriški predsednik Donald Trump in najvišji predstavniki iranskih oblasti so si izmenjali ostre grožnje v času, ko so Iran zajeli razširjeni protesti zaradi slabega gospodarskega stanja v državi. Trump je prek družbenih omrežij opozoril iransko vodstvo pred nasilnim zatiranjem protestnikov in se postavil v vlogo zagovornika svoboščin, medtem ko je Teheran njegove izjave označil za hinavske in se odzval z napovedjo povračilnih ukrepov. Napetosti med državama so se stopnjevale po srečanju Trumpa z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, po katerem je ameriški predsednik ponovno zagrozil z vojaškim posredovanjem, če bi Iran poskušal obnoviti svoj jedrski ali raketni program. Iransko politično vodstvo pod vodstvom predsednika Masuda Pezeškiana je v odzivu poudarilo, da bo na vsakršno agresijo odgovorilo s silovitimi in odvračilnimi ukrepi, obenem pa so zaradi ameriških groženj vložili uraden protest pri Združenih narodih.

V švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je po zadnjih podatkih lokalnih oblasti v uničujočem požaru, ki je v noči na novo leto izbruhnil v enem izmed lokalnih barov, umrlo 40 oseb, 119 pa jih je bilo poškodovanih. Med poškodovanimi je tudi 14 državljanov Francije, več huje poškodovanih oseb s težkimi opeklinami pa so že premestili v specializirane centre po Evropi, vključno z Nemčijo. Med ranjenimi je tudi mladi nogometaš francoskega kluba FC Metz, ki so ga zaradi resnosti poškodb prepeljali na zdravljenje v tujino. Tožilka, pristojna za primer, je pojasnila, da prve ugotovitve preiskave kažejo na to, da so ogenj najverjetneje povzročile goreče sveče oziroma pirotehnična sredstva. Preiskovalci se trenutno osredotočajo na vprašanje ustreznosti akustične pene, ki je bila nameščena v lokalu, in ugotavljajo morebitno kazensko odgovornost. Identifikacija žrtev poteka počasi in s težavami, saj so trupla zaradi izjemno visokih temperatur močno poškodovana, zato bo za potrditev identitete v mnogih primerih potrebna analiza DNK.

V švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah 1. januarja izbruhnil katastrofalen požar v priljubljenem baru, ki je terjal najmanj 40 smrtnih žrtev. Po najnovejših podatkih lokalnih oblasti je bilo v nesreči poškodovanih še 119 ljudi, med katerimi jih je večina v kritičnem stanju. Ogenj se je v objektu razplamtel okoli 1.30 zjutraj, ko so v polnem lokalu obiskovalci praznovali prihod novega leta. Oblasti so potrdile, da je med poškodovanimi tudi 14 francoskih državljanov. Preiskava o vzroku požara še poteka, vendar prve ugotovitve in posnetki kažejo, da se je ogenj začel hitro širiti neposredno v notranjosti bara. Identifikacija žrtev bo zaradi narave poškodb dolgotrajna in zahtevna. Reševalne ekipe in policija so na kraju dogodka delovale vso noč, medtem ko so preživeli opisovali grozljive prizore panike in hitrega širjenja plamenov, ki so ujeti množici onemogočili varen izhod iz objekta.

Požar v baru Le Constellation v Crans-Montani, ki je zahteval 40 življenj, še naprej preiskujejo. Tožilci preiskujejo vodstvo bara, oblasti pa preučujejo možne vzroke nesreče. Mednarodni mediji poročajo o tragediji, preživeli pa delijo svoje pretresljive izkušnje.

Novi župan New Yorka, Zohran Mamdani, je ob nastopu funkcije preklical več izvršnih ukazov svojega predhodnika Erica Adamsa, ki so se nanašali na Izrael in boj proti antisemitizmu. Med drugim je odpravil definicijo antisemitizma, ki jo je uporabljalo mesto, in omejitve glede sodelovanja mestnih uradnikov z gibanjem BDS. Te poteze so sprožile ostre kritike izraelske vlade in vodilnih judovskih organizacij v ZDA. Mamdani se je v prvih dejanjih kot župan usmeril tudi na stanovanjsko problematiko. Prejšnjega župana Adamsa so medtem obtožili na zvezni ravni.

Severovzhodni in srednji zahod Združenih držav Amerike sta novo leto 2026 pričakala v znamenju zimskih razmer, ki so vključevale rahlo sneženje, močne sunke vetra in poledenela cestišča. V zveznih državah Michigan, New Jersey in New York so vremenoslovci poročali o snežnih plohah in sunkovitem vetru, kar je povzročilo nevarne potovalne pogoje za praznovalce na silvestrovo. V Michiganu so se temperature hitro spustile, kar je ob odhajanju snežnih front povzročilo poledico na cestah, ki se je nadaljevala tudi v prvi dan novega leta. V New Yorku in New Jerseyju so zabeležili tanjšo snežno odejo, ki so jo spremljali hladni polarni zračni tokovi. Te razmere so del širšega vremenskega vzorca, ki je ob prelomu leta zajel velik del Severne Amerike in prinesel arktične temperature. Kljub napovedim o snežnih nevihtah in močnem vetru so bile padavine v večjem delu regije zmerne, vendar so nizke temperature in sunkovit veter otežili javna praznovanja na prostem.

Prebivalci severovzhodnih zveznih držav ZDA, vključno z Massachusettsom in Connecticutom, so leto 2026 pričakali ob sneženju in nizkih temperaturah. Vremenoslovci so napovedali rahlo snežno odejo, ki naj bi dosegla debelino okoli dveh ali treh centimetrov, ter močnejše sunke vetra. Kljub neugodnim vremenskim razmeram v regiji New England praznovanja na prostem niso bila odpovedana, so pa oblasti voznike opozorile na previdnost zaradi morebitnih spolzkih vozišč ob koncu leta 2025 in začetku leta 2026. V Connecticutu in Massachusettsu so se prebivalci pripravili na zimsko vreme, ki je sovpadlo z načrtovanimi potovanji in silvestrovanji. Poročila kažejo, da so nizke temperature in veter zaznamovali prehod v novo koledarsko leto, vendar padavine niso povzročile večjih zastojev ali ohromitve javnega življenja. Napovedano sneženje je del širšega mokrega vremenskega vzorca, ki je regijo zajel v zadnjih dneh decembra.

Območja severovzhoda Združenih držav Amerike so vstop v leto 2026 preživela v primežu arktičnega mraza in snežnih neurij, ki so povzročila preglavice v prometu in lokalno ohromila javno življenje. V zvezni državi Massachusetts in delih Ohia so meteorologi zabeležili intenzivne snežne plohe, pri čemer je ponekod v le pol ure zapadlo skoraj štiri centimetre snega. Skupne količine novozapadlega snega so se v južni Novi Angliji gibale do petih centimetrov, medtem ko so temperature vztrajale globoko pod lediščem. Prehod arktične fronte je sledil nenavadno toplemu obdobju ob koncu lanskega leta, ki ga je pogojeval vpliv zraka s Pacifika. Ohladitev je prinesla temperature med minus sedem in minus deset stopinj Celzija, ki bodo po napovedih strokovnjakov vztrajale vsaj do konca tedna. Na severozahodu države se medtem v gorskih predelih še naprej spopadajo z mešanico dežja in snega, vendar vremenoslovci za prihodnje dni napovedujejo umiritev padavin in postopno jasnitev, kljub temu da arktični zrak ostaja nad regijo.

V Združenih državah Amerike so ob koncu leta in na prvi dan novega leta zabeležili obsežne snežne padavine in vdor hladnega zraka, ki so vplivali na več zveznih držav. Nacionalna vremenska služba (NWS) je izdala številna opozorila in nasvete za potovanja, predvsem zaradi močnega snežnega učinka jezera v okolici mesta Buffalo v zvezni državi New York, kjer so meteorologi v okrožju Erie napovedali nadaljnje kopičenje snežne odeje. Medtem ko so nekatera območja, kot je Chicago, novo leto pričakala v mrazu in snegu, so se v Denverju in severovzhodnem Koloradu spopadali z nenavadno visokimi temperaturami, ki pa so jih v gorskih predelih hitro zamenjale nove snežne padavine. Vpliv polarnega zraka je povzročil precejšnje razlike v vremenskih razmerah po državi. V nekaterih regijah, kjer so pričakovali od 30 do 60 centimetrov snega, so se prebivalci morali spopadati s poledenelimi cestami in nevarnimi voznimi razmerami. Kljub temu, da je promet v večjem delu države za praznike potekal razmeroma nemoteno, so lokalne oblasti opozarjale na previdnost zaradi hitrih sprememb vremena, ki so posledica arktičnih vplivov, opaznih že v preteklih tednih. Te razmere so neposredno povezane s širšim arktičnim valom, ki je na začetku leta 2026 zajel celotno severno poloblo.

Ruske oblasti so sporočile, da se je število smrtnih žrtev napada z brezpilotnimi letalniki na vas Horli v zasedenem delu regije Herson povzpelo na 27. Po navedbah ruske preiskovalne komisije naj bi ukrajinski droni zadeli kavarno in hotel, kjer je približno sto civilistov praznovalo novo leto. Med ubitimi naj bi bila tudi dva mladoletnika, še 31 oseb pa je bilo hospitaliziranih. Ruska stran je dogodek označila za teroristično dejanje in sprožila kazensko preiskavo. Ukrajinski generalštab je očitke o napadih na civilne cilje odločno zavrnil. Tiskovni predstavnik Dmitro Lihovij je poudaril, da ukrajinske sile strogo spoštujejo norme mednarodnega humanitarnega prava in ciljajo izključno vojaške objekte ter rusko energetsko infrastrukturo. Viri znotraj ukrajinskih obrambnih sil so potrdili napad na omenjeni lokaciji, vendar trdijo, da je šlo za zborovanje ruskih vojakov na območju, ki je bilo za civiliste zaprto. Medtem se na fronti v regiji Doneck nadaljujejo siloviti spopadi za mesto Pokrovsk, kjer ukrajinski poveljniki poročajo o velikih izgubah na ruski strani in opozarjajo na dezinformacijsko kampanjo Kremlja, ki naj bi si prizadeval zavzetje mesta razglasiti do novega leta.

Ob začetku leta 2026 so različne dele Združenih držav Amerike zajele neugodne vremenske razmere, ki vključujejo obilne padavine, močan veter in nevarnost poplav. V kalifornijskem okrožju Santa Barbara so meteorologi napovedali od 2,5 do 5 centimetrov dežja ob obali, zaradi česar so oblasti izdale opozorila pred poplavami in vetrom s sunki do 90 kilometrov na uro. Padavine se bodo po napovedih nadaljevale tudi čez konec tedna in v prihodnjem tednu. Podobne razmere so zabeležili v Teksasu, kjer so prebivalci El Pasa vstopili v novo leto z nadpovprečnimi temperaturami in vetrovnim vremenom, medtem ko je bila verjetnost jutranjih padavin nizka. Vremenoslovci so ob pogledu na preteklo leto 2025 izpostavili več ekstremnih dogodkov, ki služijo kot podlaga za trenutne nestanovitne razmere. Kljub dežju v nekaterih regijah ostajajo temperature v določenih delih države razmeroma visoke za ta letni čas, vendar ostaja previdnost zaradi možnosti neviht in poplav visoka.

V ponedeljek, 1. januarja 2024, je bila v javnosti objavljena novica o nesreči na krovu potniške ladje Nieuw Statendam, ki je v lasti podjetja Holland America Line. Sedeminsedemdesetletna potnica je padla čez krov ladje v bližini kubanske obale, ko je bilo plovilo približno 64 kilometrov severovzhodno od mesta Sabana. Po poročanju časnika The New York Post se je dogodek zgodil na novoletni dan, ko je križarka plula v karibskih vodah. Predstavniki podjetja Holland America Line so potrdili incident in sprožili iskalno akcijo, vendar potnice po zadnjih podatkih niso našli in ostaja pogrešana. Iskanje v sodelovanju z obalno stražo se je osredotočilo na območje, kjer so nazadnje opazili žensko, vendar razmere in lokacija otežujejo operacijo. Okoliščine, ki so privedle do padca, za zdaj še niso uradno pojasnjene, preiskava o dogodku pa še poteka. Ladja je nadaljevala svojo pot po protokolu, namenjenem tovrstnim kriznim situacijam.

Novoizvoljeni župan New Yorka, Zohran Mamdani, je ob začetku svojega mandata branil ambiciozen program in zavrnil "majhna pričakovanja". Poudaril je svoj načrt za izboljšanje javnega prevoza s prisego na zapuščeni postaji podzemne železnice. Razkril je, da začenja novo obdobje v največjem mestu v državi in obljubil, da bo vladal "ekspanzivno in drzno" v imenu prizadevnih prebivalcev mesta.

Mesto Buffalo in širše območje severovzhoda Združenih držav Amerike so novo leto pričakali v znamenju zimskih razmer. Kljub sneženju in nizkim temperaturam so v Buffalu izvedli tradicionalno spuščanje krogle ob stolpu Electric Tower, kjer se je zbrala množica ljudi, opremljena s toplimi oblačili. Sneženje, ki ga je povzročil hiter vremenski sistem, je zajelo tudi dele Long Islanda, kjer sta zapadla približno dva palca snega, ter New York City, kjer so snežinke naletavale ravno v času praznovanj na Times Squaru. Lokalne komunalne službe v Buffalu so bile v polni pripravljenosti, da zagotovijo varnost na prizoriščih kljub snežnim razmeram. Praznovanje je potekalo v veselem vzdušju, saj so prebivalci sneg sprejeli kot praznično kuliso. Vremenski sistem se je hitro pomikal čez severovzhodni del države, kar je povzročilo ohladitev in snežne padavine tudi v sosednjih regijah, vendar to ni ustavilo načrtovanih javnih dogodkov na prostem.

Številne države na severni polobli so vstop v novo leto 2026 dočakale ob izrazitem poslabšanju vremena, ki ga zaznamujejo nizke temperature, močno sneženje in dež. V Združenih državah Amerike se prebivalci spopadajo z različnimi vremenskimi ekstremi, od arktičnega mraza v osrednjem delu države do nevarnega poledenelega dežja na severozahodu, kjer so oblasti že izdale opozorila pred poledico na cestah. Podobne razmere prevladujejo v severni Indiji, kjer gosta megla in mraz povzročata resne težave v letalskem prometu in zmanjšujejo vidljivost. Evropski jugovzhod prav tako poroča o močni ohladitvi; v Grčiji so meteorologi napovedali padec temperatur do -3 stopinj Celzija v Solunu, medtem ko se v okolici Aten pripravljajo na snežne padavine. Tudi v Aziji beležijo rekordne vrednosti, saj je observatorij v Hongkongu izdal prvo letošnje opozorilo pred mrazom, ker naj bi se temperature v urbanih območjih spustile do 12 stopinj Celzija. Vremenoslovci napovedujejo, da se bodo hladne fronte in nestabilno vreme nadaljevali tudi v prvih dneh januarja, kar bo vplivalo na logistiko in vsakdanje življenje v več svetovnih prestolnicah.

Policijska uprava v mestu Round Rock v ameriški zvezni državi Teksas preiskuje streljanje, ki se je zgodilo pozno v sredo zvečer med novoletnim praznovanjem. Po uradnih podatkih organov pregona je bilo v incidentu ranjenih pet oseb, vsi oškodovanci pa so mladoletniki. Policisti so se na kraj dogodka odzvali po prejemu prijave o streljanju na zasebni zabavi. Preiskovalci trenutno še ugotavljajo okoliščine in motive za napad, informacij o morebitnih osumljencih ali pridržanih osebah pa javnosti še niso razkrili. Reševalne službe so poškodovane mladoletnike oskrbele in jih prepeljale v lokalne bolnišnice, stopnja njihovih poškodb pa ostaja neznana. Dogodek je v lokalni skupnosti povzročil precejšen preplah, policija pa prosi morebitne očividce za kakršne koli informacije, ki bi pomagale pri identifikaciji storilcev.

Zohran Mamdani, ki se opisuje kot demokratični socialist, je ob zaprisegi obljubil boj proti draginji in uvedbo socialističnega programa. Njegova kampanja je med mladimi volivci sprožila veliko navdušenje, a je obenem pritegnila tudi kritike desnice. Med zaprisego so množice vzklikale »obdavčite bogate«. Napovedal je oživitev obdobja »velike vlade« in zavračanje prostega trga, individualizem pa naj bi zamenjala državna intervencija.

Rusko ministrstvo za obrambo je v petek sporočilo, da so enote zračne obrambe med 9. in 13. uro po lokalnem času nevtralizirale pet ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Po navedbah uradne Moskve je šlo za drone letalskega tipa, ki so jih prestregli nad tremi ruskimi regijami. Gre za nadaljevanje okrepljenih ukrajinskih zračnih operacij na ruskem ozemlju, s katerimi Kijev odgovarja na dolgotrajno rusko agresijo. Operacija je trajala približno štiri ure, pri čemer so ruske sile uporabile dežurna sredstva protizračne obrambe. Čeprav ministrstvo ni podrobneje opredelilo vseh lokacij, so tovrstni incidenti postali del vsakdana v obmejnih in osrednjih ruskih regijah. Današnji dogodek sledi vzorcu iz preteklega tedna, ko je bila intenzivnost napadov z droni še višja, kar kaže na vzdrževanje pritiska na rusko vojaško infrastrukturo in zaledje.

Švicarske oblasti so sporočile nove ugotovitve o katastrofalnem požaru v smučarskem središču Crans-Montana, ki je v novoletni noči v baru Le Constellation zahteval najmanj 47 smrtnih žrtev, 115 ljudi pa je hudo poškodovanih. Vlada kantona Valais je pojasnila, da je bil glavni krivec za tako visoko število žrtev in silovitost nesreče redek požarni pojav, znan kot 'flashover'. Gre za nenaden preskok požara, pri katerem so se v trenutku vželi vsi vnetljivi materiali v prostoru, temperatura pa je narasla na ekstremnih 1200 stopinj Celzija. Preiskovalci so ugotovili, da je smrtonosna buktinja nastala v trenutku, ko so se vnetljivi plini, nakopičeni pod stropom, zaradi vročine samodejno vžgali. Takšen scenarij je gostom v lokalu onemogočil pravočasen umik, saj je celoten prostor zajel ogenj skoraj sočasno. Švicarski mediji, med njimi Neue Zürcher Zeitung, poročajo o izjemni obremenitvi lokalnih zdravstvenih služb, saj je stanje številnih poškodovancev še vedno kritično.

Svetovalec in pomočnik iranskega vrhovnega voditelja sta ostro kritizirala nedavne izjave nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede podpore nemirom v Iranu. Iranski predstavniki so poudarili, da si Združene države Amerike že od leta 1953 prizadevajo za destabilizacijo države in povzročanje nemirov. Po njihovih besedah Washington izkorišča notranje razmere za doseganje lastnih političnih ciljev, kar so označili za nadaljevanje desetletja dolge sovražne politike. Ob tem so iranski uradniki izpostavili, da prebivalci Irana jasno ločijo med upravičenimi protesti zaradi gospodarskih težav ter življenjskega standarda in zunaj vodjenimi provokacijami. Poudarili so, da iransko ljudstvo v ključnih trenutkih ravna zavestno in odgovorno, s čimer preprečuje uspeh tujih načrtov za destabilizacijo režima. Takšne izjave prihajajo v času povečanih napetosti med Teheranom in Washingtonom, pri čemer Iran vztraja pri svoji suverenosti in zavrača kakršnokoli tujo podporo protestnim gibanjem.

Sedeminsedemdesetletna potnica je na novoletni dan padla čez krov ladje za križarjenje Nieuw Statendam, ki je v lasti podjetja Holland America Line. Incident se je zgodil približno 64 kilometrov severovzhodno od kubanskega mesta Sabana, ko je bilo plovilo na poti skozi karibske vode. Po poročanju ameriškega časnika The New York Post so predstavniki podjetja nemudoma sprožili iskalno akcijo, vendar ženske do zdaj še niso našli. Posadka ladje je ob dogodku izvedla predpisane varnostne protokole in o izginotju obvestila lokalne oblasti. Iskanje pogrešane osebe se nadaljuje v sodelovanju z obalno stražo, vendar razmere na morju in časovni zamik otežujejo reševalno operacijo. Družba Holland America Line je v izjavi za javnost izrazila sožalje družini potnice in zagotovila, da nudijo vso potrebno podporo svojcem v teh težkih trenutkih. Vzrok padca čez krov še ni znan in je predmet nadaljnje preiskave.

Oblasti Hersonske regije so sporočile, da so identificirale identitete dodatnih žrtev napada ukrajinskih brezpilotnih letal na vas Horli. Guverner Vladimir Saldo je potrdil, da so preiskovalci identificirali 13 žrtev, medtem ko nadaljujejo z identifikacijo preostalih. Sprva so oblasti poročale o 12 identificiranih žrtvah, nato pa so sporočile, da so identificirali še pet žrtev, s čimer se je skupno število žrtev povzpelo na 28.

Moskva je sporočila, da je predstavniku veleposlaništva Združenih držav Amerike predala dešifrirane navigacijske podatke in dele ukrajinskega brezpilotnega letalnika, ki naj bi dokazovali načrtovan napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Rusko obrambno ministrstvo trdi, da pridobljeni podatki o poti letalnika jasno potrjujejo vpletenost Kijeva v poskus atentata. Kljub ostrim obtožbam iz Kremlja pa ameriška obveščevalna agencija CIA po opravljeni preiskavi zaključuje, da Ukrajina ni poskušala izvesti napada na Putina in da je Rusija incident namenoma napačno interpretirala ali celo priredila. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske navedbe že pred časom odločno zanikal. Varnostni strokovnjaki, med njimi Joachim Krause, ocenjujejo, da gre pri najnovejši ruski potezi za poskus pritiska na ameriško administracijo oziroma neposredno na Donalda Trumpa. Moskva s predajo materialov ZDA verjetno želi vplivati na ameriško javno mnenje in zmanjšati podporo vojaški pomoči Ukrajini, medtem ko obveščevalni krogi na Zahodu opozarjajo na rusko manipulacijo z informacijami za doseganje strateških ciljev.

Nizozemsko je zajelo zimsko vreme, ki je marsikje povzročilo težave v prometu in številne prometne nesreče. Kraljevi nizozemski meteorološki inštitut (KNMI) je napovedal, da bo lokalno zapadlo do deset centimetrov snega, kar je povzročilo povečano pripravljenost vzdrževalnih služb. Zaradi napovedanih padavin in poledice so na nizozemskih cestah posuli že več kot 7,2 milijona kilogramov soli, da bi zagotovili varnost na voziščih. Kljub preventivnim ukrepom so poročali o številnih incidentih, saj so se prebivalci marsikje zbudili v zasneženo jutro, ki je poleg zimskega veselja prineslo tudi nevarnosti. Pristojne službe razmere spremljajo prek neprekinjenega poročanja, saj se zimski pogoji po napovedih meteorologov še ne bodo kmalu umirili. Voznike pozivajo k previdnosti, saj se debelina snežne odeje po državi močno razlikuje.

Finski predsednik Alexander Stubb je v svojem novoletnem nagovoru izpostavil, da morebiten mirovni sporazum med Rusijo in Ukrajino na Zahodu ne bo sprejet z enoglasnim odobravanjem. Po njegovih besedah so mirovna pogajanja pogosto povezana s težkimi kompromisi, na katere nekateri zavezniki morda niso pripravljeni. Stubb je poudaril kompleksnost situacije in opozoril, da bodo določeni deli dogovora za nekatere zahodne države težko sprejemljivi. Izjave finskega predsednika prihajajo v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo razprave o končanju konflikta. Čeprav Stubb ni neposredno navedel, katere države ali politične skupine bi bile proti sporazumu, je jasno nakazal, da pot do trajnega miru vključuje popuščanja, ki bi lahko razdelila enotnost Zahoda. Njegov nagovor odraža realističen pogled na geopolitične napetosti in izzive, s katerimi se soočajo diplomati pri iskanju rešitve, ki bi zadovoljila vse vpletene strani.

Lastnika priljubljenega lokala Le Constellation v elitnem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana sta preživela uničujoč požar, ki je na silvestrovo opustošil njun objekt. Francoski mediji so potrdili, da sta Jessica in Jacques Moret-Etter, ki sta po poreklu s Korzike, dogodek preživela, čeprav je bila lastnica v trenutku izbruha ognja prisotna v baru in je bila v nesreči poškodovana. Policija kantonala Valais še naprej preiskuje okoliščine tragedije, ki je terjala številna življenja in povzročila ogromno gmotno škodo. Preiskovalci se osredotočajo na morebitno uporabo pirotehničnih sredstev znotraj objekta, kar bi lahko sprožilo hitro vnetljiv strop in povzročilo kasnejšo silovito eksplozijo. Tragični dogodek je močno odjeknil v mednarodni javnosti, saj gre za eno hujših nesreč v tem priljubljenem alpskem središču. Lastnica lokala je trenutno v zdravniški oskrbi, medtem ko forenzične ekipe preučujejo ostanke zgradbe, da bi ugotovile natančen vzrok za hitro širjenje ognja v polnem lokalu.

Guverner jemenske province Hadramut, ki uživa podporo Savdske Arabije, je napovedal začetek operacije za mirno prevzetje vojaških baz in strateških točk, ki jih trenutno nadzorujejo sile Južnega prehodnega sveta (STC). Cilj akcije je ponovna vzpostavitev nadzora nad ključnimi infrastrukturnimi objekti v provinci po nedavnem napredovanju separatističnih sil. Guverner je v izjavi poudaril, da operacija ne predstavlja napovedi vojne ali poskusa zaostrovanja napetosti v regiji, temveč prizadevanje za stabilizacijo razmer. Napetosti med silami, ki jih podpira Savdska Arabija, in separatisti, ki jih podpirajo Združeni arabski emirati, odražajo širšo razdrobljenost jemenske države. Provinca Hadramut je zaradi svoje velikosti in naravnih virov ključna za politično stabilnost države, guvernerjeva poteza pa velja za poskus omejevanja vpliva STC, ki si prizadeva za neodvisnost južnega Jemna. Operacija naj bi potekala brez neposrednih spopadov, čeprav ostaja tveganje za morebitna trenja na terenu visoko.

Vrhovni svet za nacionalno varnost Irana je ostro obsodil izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitne ameriške podpore protestnikom v Iranu. Sekretar sveta Ali Laridžani je opozoril, da bi kakršno koli vmešavanje Washingtona v notranje zadeve države povzročilo kaos v celotni regiji in resno ogrozilo ameriške interese. Laridžani je v svojem odzivu neposredno nagovoril ameriškega predsednika in poudaril, naj Trump pazi na svoje vojake, če bi se odločil za vojaško posredovanje. Napetosti so se stopnjevale po Trumpovi napovedi, da so ZDA pripravljene nuditi pomoč iranskim protestnikom, ki se v vse večjem številu zbirajo v različnih mestih zaradi gospodarskih težav v državi. Iranska stran te napovedi interpretira kot neposredno grožnjo suverenosti in napoved destabilizacije regije. Dogajanje predstavlja nadaljevanje dolgotrajnega konflikta med državama, ki se je v preteklosti že večkrat nevarno približal neposrednemu vojaškemu spopadu, zlasti v povezavi z iranskim jedrskim programom.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek prek družbenega omrežja X sporočil, da je za novega vodjo svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, ki je do sedaj vodil vojaško obveščevalno službo (GUR). Budanov bo na tem ključnem položaju nasledil Andrija Jermaka, ki je konec novembra odstopil zaradi odmevne korupcijske afere znotraj vlade. Odločitev o imenovanju prihaja v času, ko se Ukrajina spopada z močnim zunanjim pritiskom glede morebitnih mirovnih pogajanj in notranjo politično nestabilnostjo. Zamenjava v vrhu predsednikove administracije velja za strateško potezo, saj Budanov velja za eno najvplivnejših osebnosti v ukrajinskem varnostnem aparatu. Jermakova razrešitev, ki je sledila protikorupcijskim preiskavam v njegovem stanovanju, je v zadnjih tednih močno oslabila položaj Zelenskega. Z imenovanjem prekaljenega obveščevalca predsednik poskuša povrniti zaupanje javnosti in mednarodnih partnerjev v stabilnost države, hkrati pa utrditi nadzor nad odločevalskimi procesi v času trajajoče ruske agresije in negotovosti glede prihodnje ameriške podpore.

V požaru v baru na smučišču Crans-Montana je bil poškodovan 23-letni Predrag Janković (prej naveden kot M. J.) iz Srbije. Utrpel je opekline na obeh dlaneh, preživel pa je, ker je tik pred izbruhom požara šel na teraso prižgat cigareto.

Francosko ministrstvo za notranje zadeve je v petek, 2. januarja 2026, objavilo uradne podatke o incidentih med novoletno nočjo, ki kažejo na opazen porast vandalizma v primerjavi s predhodnim letom. Po navedbah oblasti so neznanci po vsej državi požgali 1173 avtomobilov, kar predstavlja znatno povišanje glede na lanskoletno statistiko, ko so zabeležili 984 primerov tovrstnih poškodb tuje lastnine. Poročila o nemirih in požigih so prišla iz večjih francoskih mest, kjer se varnostne sile že tradicionalno spopadajo z vandalizmom med praznovanji. Kljub poostrenim varnostnim ukrepom se je število incidentov povečalo, kar v francoski javnosti znova sproža razprave o učinkovitosti preventivnih ukrepov in stanju varnosti v državi. Ministrstvo za pravosodje je potrdilo, da organi pregona že obravnavajo primere in iščejo odgovorne za povzročeno gmotno škodo.

Grška policija je v mestu Ioannina aretirala 36-letnega moškega, potem ko je svojemu 14-letnemu sinu omogočil uporabo kokaina. Incident se je zgodil na novo leto v osebnem vozilu, kjer je bil prisoten še tretji potnik. Oče je najprej sam zaužil prepovedano drogo, nato pa jo je ponudil še mladoletniku. Zaradi zaužitja močnega stimulansa je 14-letnik potreboval nujno medicinsko pomoč in so ga prepeljali v lokalno bolnišnico. Zdravstveno stanje dečka po poročanju lokalnih medijev pozorno spremljajo. Policisti so očeta pridržali na kraju dogodka, po opravljenem postopku pa bo priveden pred državnega tožilca v Ioannini, kjer se bo zagovarjal zaradi povzročitve nevarnosti mladoletni osebi in kršitev zakonodaje o prepovedanih drogah.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je napovedal, da bo v ponedeljek, 5. januarja 2024, opravil telefonski pogovor s predsednikom Združenih držav Amerike Donaldom Trumpom. Glavna tema njunega dialoga bo iskanje možnosti za mirno rešitev konflikta v Ukrajini, dotaknila pa se bosta tudi vprašanja Palestine. Erdogan je poudaril, da ohranja redne stike tako z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom kot z ameriškim vrhom, s čimer Turčija utrjuje svojo vlogo posrednice v regiji. Načrtovani klic bo sledil vrhu t. i. koalicije voljnih v Parizu, kjer bo Turčijo zastopal zunanji minister Hakan Fidan. Ankara si že dlje časa prizadeva za oživitev carigrajskih pogajanj, ki so v začetnih fazah vojne veljala za najresnejši poskus premirja. Napovedano sodelovanje med Ankaro in Washingtonom prihaja v času, ko se v mednarodni javnosti pojavljajo različna ugibanja o Trumpovi prihodnji politiki do Ukrajine in morebitnih komercialnih pogojih za nadaljnjo vojaško pomoč Kijevu.

Mostafa Pourmohammadi, sekretar Združenja borbene duhovščine in nekdanji minister za obveščevalne dejavnosti, je ostro zavrnil morebitno podporo Donalda Trumpa protestom v Iranu. V svoji izjavi na družbenem omrežju X je poudaril, da Trump, ki je ameriške protestnike označeval z žaljivimi izrazi, nima legitimnosti za podpiranje iranskih državljanov. Pourmohammadi je izpostavil domnevno dvoličnost nekdanjega ameriškega predsednika, ki je domače kritike imenoval za živali in plačane upornike. Iranski politik je dodal, da so notranje zadeve katere koli države izključna domena njenih državljanov in ne tujih politikov, ki jih je označil za neuravnovešene zločince. Izjava prihaja v času zaostrenih odnosov in poudarja stališče iranskih oblasti, da so tuja vmešavanja v notranje nemire v Iranu nesprejemljiva. Pourmohammadi s tem utrjuje retoriko o zunanji suverenosti in zavrača zahodni vpliv na iransko civilno družbo.

Obsežna preiskava, ki temelji na razkritju zaupnih dokumentov, je razgalila brutalno delovanje ruskega vojaškega aparata do lastnih pripadnikov. Dokumenti razkrivajo, da ruska vojska izvaja usmrtitve brez predhodnih sodnih postopkov nad vojnimi obvezniki, ki zavračajo ukaze ali poskušajo zapustiti bojišče. Poročilo vključuje pretresljiva pričevanja in dokaze o sistematičnem mučenju tistih, ki ne izpolnjujejo vojaških pričakovanj, kar služi kot sredstvo za vzdrževanje discipline s pomočjo terorja. Preiskava časnika New York Times poleg usmrtitev izpostavlja tudi prisilno vračanje hudo bolnih in ranjenih vojakov na fronto. Po navedbah v dokumentih so na bojišča poslali celo vojake na invalidskih vozičkih ter tiste z amputiranimi okončinami. Takšna praksa kaže na kritično pomanjkanje žive sile in popolno neupoštevanje mednarodnih humanitarnih standardov s strani ruskega vojaškega vodstva, ki lastne vojake uporablja kot potrošno blago v vojaški agresiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je v luči stopnjevanja protivladnih protestov v Iranu izdal ostro opozorilo tamkajšnjim oblastem v Teheranu. Trump je sporočil, da so Združene države Amerike pripravljene, oborožene in odločene ukrepati, če bo iranski teokratski režim nad miroljubnimi protestniki uporabil nasilje. Protesti v Iranu, ki so se začeli zaradi nezadovoljstva nad ekonomsko politiko in visokimi življenjskimi stroški, so po poročilih terjali že šest smrtnih žrtev. Predsednik Trump je obljubil podporo iranskim državljanom, ki so se v tem tednu podali na ulice, in poudaril, da jim bodo ZDA po potrebi priskočile na pomoč. Njegove izjave o vojaški pripravljenosti dodatno zaostrujejo že tako napete odnose med državama. Medtem ko Washington trdi, da gre za zaščito osnovnih človekovih pravic in podporo zatiranemu ljudstvu, Teheran tovrstno retoriko označuje za vmešavanje v notranje zadeve države.

V Iranu so se v več mestih razširili nasilni protesti, ki so jih sprožile naraščajoče cene osnovnih dobrin, vključno s hrano in elektronskimi napravami. Po poročilih je v spopadih z državnimi varnostnimi silami umrlo več demonstrantov, saj se je režim na nezadovoljstvo državljanov odzval z uporabo sile. Protesti, ki so se sprva začeli zaradi ekonomskih težav, so hitro prerasli v širši upor proti vladajočemu mullahovemu režimu. Na dogajanje se je ostro odzval predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump, ki je iranskim oblastem zagrozil s posledicami zaradi uporabe nasilja nad civilisti. Trump je izrazil podporo protestnikom in poudaril, da svet opazuje ravnanje Teherana. Ameriška administracija pozorno spremlja razmere, medtem ko se nemiri v državi stopnjujejo, kar povečuje napetosti med Washingtonom in Teheranom na področju človekovih pravic in regionalne stabilnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da so Združene države Amerike pripravljene vojaško posredovati v Iranu, če bo tamkajšnji režim nadaljeval z nasilnim zatiranjem in ubijanjem miroljubnih protestnikov. Trump je svoje opozorilo objavil na socialnem omrežju Truth Social, kjer je poudaril, da Washington ne bo stal ob strani, medtem ko iranske oblasti streljajo na lastno ljudstvo. Po besedah njegovih svetovalcev so ZDA pripravljene nuditi neposredno pomoč civilistom, ki se spopadajo z represijo teokratskega režima. Ta zaostritev retorike predstavlja pomemben premik v ameriški zunanji politiki, ki pod Trumpovim vodstvom postaja vse bolj nepredvidljiva in intervencionistična. Napovedi o pomoči protestnikom prihajajo v času, ko se Washington že spopada s številnimi diplomatskimi napetostmi po svetu, vključno z Rusijo in Turčijo. Trumpova administracija s tem sporoča, da vprašanje človekovih pravic v strateško pomembnih regijah, kot je Bližnji vzhod, ostaja visoko na prednostni listi, čeprav kritiki opozarjajo na nevarnost novega oboroženega spopada.

Ukrajinske oborožene sile so v noči na 2. januar 2025 izvedle najmanj šest napadov na energetski kompleks v regiji Lugansk, ki je pod ruskim nadzorom. Po navedbah lokalnih oblasti so bili napadi usmerjeni na ključno infrastrukturo, pri čemer je bila uničena transformatorska postaja v severnih delih regije. Zaradi poškodb omrežja so brez oskrbe z električno energijo ostala štiri mesta in okoliška naselja, kar neposredno vpliva na več kot 85.400 prebivalcev. Prvi podpredsednik vlade v Lugansku Jurij Govtvina je potrdil, da so sistemske poškodbe povzročile popolno prekinitev dobave energije za civilno prebivalstvo v prizadetih okrožjih. Napadi se uvrščajo v okvir stopnjevanja pritiska na kritično infrastrukturo na območjih pod rusko okupacijo. Ukrajinska stran dogodkov še ni podrobneje komentirala, vendar napadi odražajo strategijo onemogočanja logističnih in energetskih vozlišč na konfliktnih območjih.

V švicarskem smučarskem letovišču Crans-Montana se je začel zahteven postopek identifikacije približno 40 žrtev, ki so izgubile življenje v silovitem požaru v baru in podzemnem nočnem klubu Le Constellation. Tragedija se je zgodila med praznovanjem novega leta, ko je ogenj zajel množico mladih zabavljačev, pri čemer je bilo poleg smrtnih žrtev poškodovanih še 115 oseb. Preiskovalci opozarjajo, da bo zaradi hudih opeklin proces potrjevanja identitete dolgotrajen in bi lahko trajal več dni ali celo tednov. Prva uradno potrjena žrtev je 16-letni italijanski igralec golfa Emanuele Galeppini, ki je sicer živel v Dubaju. Medtem ko švicarski uradniki poskušajo identificirati ostale preminule, so številne preživele s hudimi opeklinami prepeljali v specializirane bolnišnične enote po celotni Evropi, vključno z Nemčijo, Francijo in Belgijo. Na prizorišču nesreče v kantonu Valais so lokalne reševalne službe že začele polagati spominska obeležja za žrtve te ene najhujših nesreč v novejši zgodovini letovišča.

V Nairobiju se je zrušila večnadstropna stavba v gradnji, pri čemer je ujeto neznano število ljudi. Oblasti zaenkrat ne komentirajo vzroka zrušitve.

Nemški preiskovalni organi so po obsežnem vlomu v poslovalnico banke Sparkasse v Gelsenkirchenu prejeli številne informacije s strani javnosti. Policija poroča o pravi »poplavi« namigov, ki bi lahko pomagali pri izsleditvi neznanih storilcev, ki so vdrli v trezorje in odtujili dragocenosti v vrednosti več deset milijonov evrov. Kljub intenzivni preiskavi in iskanju sledi na kraju dogodka storilci ostajajo na begu, banka pa do preklica ostaja zaprta za javnost. Preiskovalci se trenutno spopadajo z analizo dokaznega gradiva, pridobljenega v dneh po ropu, ki je zaradi svoje drznosti in natančne izvedbe močno vznemiril nemško javnost. Policija poziva vse, ki bi karkoli vedeli o nenavadnem dogajanju v okolici banke v času praznikov, naj podajo svoje izjave, medtem ko forenzične ekipe še vedno natančno pregledujejo prostore poslovalnice.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je prek svojega družbenega omrežja Truth Social opozoril iranske oblasti, da bodo ZDA posredovale, če bo Iran začel streljati na mirne protestnike ali jih ubijati. Trump je poudarila, da so ameriške sile v celoti pripravljene na ukrepanje, s čimer se je odzval na poročila o naraščajočih napetostih in smrtnih žrtvah med demonstracijami v regiji. Izjava prihaja v času povečane nestabilnosti, kjer so protesti v nekaterih mestih že terjali življenja. Trumpova retorika odraža njegovo preteklo zunanjo politiko pritiska na Teheran, hkrati pa vnaša dodatno negotovost v že tako zaostrene odnose med državama. Njegove navedbe o pripravljenosti na vojaško ali drugo obliko posredovanja so namenjene neposrednemu odvračanju iranskih varnostnih sil od uporabe smrtonosne sile proti civilnemu prebivalstvu, ki izraža svoje nezadovoljstvo z režimom.

V bolnišnici na polotoku Krim je za posledicami poškodb umrla ženska, ki je bila ranjena med napadom ukrajinskih oboroženih sil na naselje Horli v regiji Herson. Rusko ministrstvo za zdravje je 2. januarja 2025 potrdilo smrt žrtve, hkrati pa navedlo, da v bolnišnicah ostaja še 14 oseb, ki so bile poškodovane v istem napadu. Med hospitaliziranimi je po uradnih podatkih tudi pet otrok. Napad na naselje Horli se je zgodil v kontekstu dolgotrajnih spopadov na južni fronti, kjer ukrajinske sile izvajajo povračilne operacije na zasedenih območjih. Ruske oblasti so sporočile, da ranjenci prejemajo vso potrebno zdravstveno oskrbo, vendar podrobnosti o naravi njihovih poškodb niso v celoti razkrite. Dogodek poudarja visoko ceno konfliktov za civilno prebivalstvo v spornih regijah, ki so pod ruskim nadzorom.

Švicarski preiskovalci so v smučarskem središču Crans-Montana začeli zahteven postopek identifikacije trupel, ki so bila močno poškodovana v katastrofalnem požaru v baru Le Constellation. Po zadnjih uradnih podatkih je število smrtnih žrtev naraslo na 47, medtem ko se več kot sto poškodovanih še vedno zdravi v bolnišnicah. Zdravstveno stanje mnogih ranjencev ostaja kritično, zato oblasti ne izključujejo možnosti dodatnega povečanja števila mrtvih. Policija kantona Valais je opozorila, da bo postopek ugotavljanja identitete zaradi stopnje poškodb trajal več dni. Medtem ko so prvo žrtev že uradno identificirali, družine preostalih pogrešanih še vedno čakajo na končne informacije. Preiskava o vzroku eksplozije in požara, ki sta izbruhnila med novoletnim praznovanjem, ko je bil lokal poln predvsem mladih obiskovalcev, se nadaljuje.

Po zadnjih informacijah naj bi bila pirotehnika vzrok za uničujoč požar v Crans-Montani, v katerem je umrlo več kot 40 ljudi, več kot 100 pa je hudo poškodovanih. Preživeli so poročali o ognjeni stihiji in uporabi čudežnih svečk, družine pa obupano iščejo odgovore.

V indijskem mestu Indore v zvezni državi Madhja Pradeš je zaradi izbruha diareje, ki ga je povzročila onesnažena pitna voda, umrlo najmanj devet ljudi, več kot 200 pa so jih sprejeli v bolnišnice. Po navedbah lokalnih zdravstvenih oblasti in poslanca Kajlaša Vidžajvargije je do onesnaženja prišlo v mestni četrti Bhagirathpur. Glavni zdravstveni uradnik Madhav Prasad Hasani je potrdil, da so laboratorijski testi v vodovodnem omrežju odkrili prisotnost bakterij, kar je neposredna posledica puščanja cevovoda. Lokalne oblasti so na teren napotile zdravniške ekipe, ki izvajajo preglede od vrat do vrat, do zdaj pa so pregledali že več kot 8500 ljudi. Pri tem so identificirali dodatnih 338 oseb z blažjimi simptomi okužbe. Okrožni upravni uslužbenec Šravan Verma je sporočil, da so puščanje na cevovodu že sanirali, prebivalcem pa razdeljujejo tablete klora za razkuževanje vode, da bi preprečili nadaljnje širjenje bolezni.

Na sodišču v mestu Aix-en-Provence se je v petek začelo sojenje 56-letnemu moškemu, ki je prek spleta kupil spolno lutko z videzom otroka. Gre za enega prvih sodnih postopkov proti kupcu tovrstnih predmetov v Franciji, potem ko so oblasti poostrile nadzor nad spletnimi platformami, ki ponujajo sporne izdelke kitajskega izvora. Obtoženi, ki je bil v preteklosti že pravnomočno obsojen zaradi spolnega napada, je priznal, da je predmet uporabljal v spolne namene. Tožilstvo mu očita posedovanje gradiva s pedopornografsko vsebino, za kar mu grozi do pet let zaporne kazni. Primer je v Franciji sprožil širšo javno razpravo o pravni opredelitvi tovrstnih lutk in njihovi vlogi pri spodbujanju spolnega nasilja nad otroki. Preiskovalci so moškega izsledili v okviru širše akcije spremljanja sumljivih pošiljk iz tujine. Sodni senat bo moral odločiti, ali se nakup in uporaba takšnih predmetov pravno izenačita s posedovanjem otroške pornografije, kar bi postavilo pomemben pravni precedens za prihodnje podobne primere.

V Iranu so se protesti zaradi visokih življenjskih stroškov zaostrili, prišlo je do spopadov med protestniki in varnostnimi silami v več mestih. Poročajo o najmanj šestih ali sedmih smrtnih žrtvah med protestniki in enem pripadniku varnostnih sil. Vlada je odredila zaprtje države, kar je dodatno poglobilo gospodarsko in politično krizo. Protesti so se razširili v ruralna območja Irana, nezadovoljstvo pa je povezano z gospodarskimi težavami in izgubo vrednosti iranske valute.

Združene države Amerike so v novo leto vstopile v znamenju ekstremnih zimskih razmer, ki so prizadele predvsem severni in zahodni del države. Nacionalna meteorološka služba (NWS) je izdala številna opozorila pred snežnimi neurji in poledico, pri čemer so v nekaterih delih države New York, zlasti v okolici Buffala, zabeležili med 30 in 60 centimetrov zapadlega snega. Snežni pasovi z jezera Erie so povzročili znatne težave v prometu in lokalni infrastrukturi, zaradi česar so ostala v veljavi opozorila za južni del okrožja Erie. Medtem ko se severovzhod države spopada z obilnim sneženjem, so v Koloradu poročali o toplejšem in suhem vremenu v času novoletnih praznovanj, vendar se tudi tam v prihodnjih dneh pričakuje vrnitev snežnih padavin v višje ležečih predelih. Arktični val, ki je zajel severno poloblo, je povzročil ohladitve tudi v regijah, kjer so bile potovalne razmere sprva ugodne. Meteorologi opozarjajo, da se bodo nizke temperature in snežni pogoji nadaljevali, kar bi lahko povzročilo dodatne izzive pri zagotavljanju varnosti v cestnem prometu.

Predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski je imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova za svojega novega vodjo kabineta. Zelenski je dejal, da se mora Ukrajina osredotočiti na varnostna vprašanja, razvoj obrambnih in varnostnih sil ter mirovna pogajanja.

V San Franciscu so v zgodnjih jutranjih urah na novoletni dan našli mrtvo Victorio Jones, hčerko znanega ameriškega igralca in oskarjevca Tommyja Leeja Jonesa. 34-letnico so našli v hotelu Fairmont, kjer je negibno ležala na tleh. Eden od gostov hotela, ki jo je odkril okoli 3. ure zjutraj, je sprva domneval, da gre za alkoholiziranost, vendar je ob ugotovitvi, da ženska ne diha, nemudoma poklical reševalne službe in pričel z oživljanjem. Kljub hitremu posredovanju medicinskega osebja igralki niso mogli več pomagati in so na kraju dogodka potrdili njeno smrt. Policija v San Franciscu je že sprožila preiskavo o okoliščinah dogodka, vendar po prvih podatkih tuji mediji poročajo, da za zdaj ne sumijo na kaznivo dejanje. Vzrok smrti ostaja neznan in bo predmet nadaljnje obdukcije. Victoria Jones je bila hči iz igralčevega prvega zakona s Kimberleo Cloughley. Svojo igralsko pot je začela že pri devetih letih, ko se je ob očetu pojavila v filmu Možje v črnem II, kasneje pa je nastopila tudi v filmih Trije pokopi Melquiadesa Estrade in seriji One Tree Hill. Družina pokojne se na tragično novico uradno še ni odzvala.

Japonski cesar Naruhito je v petek v Tokiu vodil tradicionalni novoletni sprejem, kjer je skupaj z drugimi člani cesarske družine z balkona cesarske palače pozdravil zbrano množico. Cesar je v svojem nagovoru ljudem zaželel srečno in mirno novo leto, medtem ko so obiskovalci pod balkonom mahali z državnimi zastavami. Gre za prvi od petih načrtovanih nastopov v teku dneva, s katerimi cesarska institucija ohranja stik z javnostjo. Posebno pozornost je vzbudila prisotnost cesarjevega nečaka, princa Hisahita, ki se je dogodku pridružil prvič. Poleg njega so se na balkonu v okrožju Chiyoda pojavili še cesarica Masako in preostalih dvanajst članov ožje družine. Dogodek v središču japonske prestolnice je privabil več tisoč ljudi, kar potrjuje simbolno vlogo monarhije v sodobni japonski družbi.

Vremenoslovci so za silvestrovo v osrednjih in južnih predelih Združenih držav Amerike napovedali nizke temperature, ki so od prebivalcev zahtevale topla oblačila pri praznovanjih na prostem. V dolini Tennessee in okolici mesta Huntsville so se prebivalci pripravili na mrzlo noč, čeprav so se temperature čez dan povzpele do okoli 10 stopinj Celzija. Zaradi vetrov, ki so v sredo začeli pihati z jugozahoda, se je v regijo začel stekati nekoliko toplejši zrak, kar je prineslo kratkotrajno olajšanje po izjemno hladnem začetku tedna. Kljub dnevni otoplitvi so se temperature v polnoči spustile blizu ledišča, v zahodnem Tennesseeju pa so namerili okoli nič stopinj Celzija. Za prvi dan novega leta so napovedi predvidevale nadaljnjo otoplitev s temperaturami do 15 stopinj Celzija, medtem ko se proti koncu tedna v regijo ponovno vrača dež. Stabilizacija vremena je bila ključna za varno izvedbo prireditev na prostem, saj so se prebivalci spopadali z nihanji med mrzlimi jutri in razmeroma milimi popoldnevi.

Severovzhodni del Združenih držav Amerike je ob prehodu v novo leto 2026 zajelo zimsko vreme z rahlim sneženjem, močnim vetrom in poledenelimi cestami. Vremenoslovci so za območja New Jerseyja, New Yorka in osrednjega Michigana izdali opozorila pred nevarnimi razmerami v prometu, ki so nastale zaradi kombinacije padavin in hitrega padca temperatur ob vdoru polarne zračne mase. V New Jerseyju so poročali o tanki snežni odeji in sunkovitem vetru, medtem ko so v New Yorku snežinke pobelile ulice prav na silvestrovo. V Michiganu so se vozniki spopadali s poledenelimi vozišči, saj se je po odhodu snežne fronte odprla pot mrzlemu arktičnemu zraku, ki bo zaznamoval prvi dan novega leta. Zaradi sunkovitega vetra in možnosti snežnih viharjev so oblasti pozvale k previdnosti na cestah, zlasti v večernih urah silvestrovanja. Te razmere so del širšega vremenskega sistema, ki je zajel večji del severne poloble in povzročil logistične težave pri organizaciji javnih praznovanj na prostem.

Vstop v leto 2026 so po celotni severni polobli zaznamovale ekstremne vremenske razmere, ki so povzročile številne nevšečnosti v prometu in oskrbi. V Združenih državah Amerike so se prebivalci na prvi dan leta spopadali z ledenim dežjem in nevarno poledico, kar je povzročilo izdajo posebnih opozoril za voznike na mostovih in nadvozih. Severno Indijo sta zajela gosta megla in sneženje, kar je močno ohromilo letalski promet, predvsem v prestolnici New Delhi. Podobne razmere so zabeležili tudi v Evropi in Aziji. V Grčiji so meteorologi napovedali padec temperatur do -3 stopinje Celzija v Solunu ter snežne padavine v višjih predelih. Hongkonški observatorij je izdal prvo letošnje opozorilo pred mrazom, saj se je hladna fronta iz province Guangdong razširila nad obalna območja in povzročila nenaden padec temperatur v urbanih središčih. Arktični zrak, ki je zajel te regije, še naprej povzroča težave pri vsakodnevnih dejavnostih, meteorologi pa za prihodnje dni napovedujejo nadaljevanje mrzlega vremena z občasnim sneženjem.

Prebivalci zvezne države New York so v novo leto 2026 vstopili ob močnem sneženju, ki ga je povzročil hiter vremenski sistem nad severovzhodom Združenih držav Amerike. V mestu Buffalo so se kljub zimskim razmeram odločili izpeljati tradicionalno spuščanje krogle pri stolpu Electric Tower, kjer so se obiskovalci zbrali opremljeni s toplimi oblačili in prazničnimi rekviziti. Vremenoslovci so napovedali, da bo sneženje zajelo tudi New York, vključno s Times Squareom, kjer so na otoku Long Island pričakovali do pet centimetrov nove snežne odeje. Snežne razmere so v Buffalo prinesle pravo zimsko vzdušje, medtem ko so komunalne službe pospešeno pripravljale prizorišča na varno izvedbo javnih prireditev ob nizkih temperaturah.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v novoletnem nagovoru ponovil, da si Ukrajina želi miru, vendar ne za vsako ceno. Izpostavil je, da je doseženih že 90 odstotkov mirovnega dogovora, a da bo zadnjih 10 odstotkov ključnih za usodo Evrope. Poleg tega je Zelenski imenoval Kirila Budanova, vodjo vojaške obveščevalne službe, za novega vodjo predsedniškega kabineta, medtem ko je Olega Ivaščenka, dosedanjega vodjo zunanje obveščevalne službe, imenoval za novega vodjo vojaške obveščevalne službe.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla smrtonosni napad z dronom na hotel v južnem delu Hersona, ki ga nadzoruje Moskva. V napadu naj bi umrlo najmanj 20 ljudi, ki so praznovali novo leto. Rusija je zagrozila s posledicami.

Britanski premier Keir Starmer se je ob koncu leta 2025 in začetku leta 2026 znašel pod močnim pritiskom strategov in javnosti, saj ankete kažejo na prevlado populistične stranke Reform UK pod vodstvom Nigla Faragea. Strateg Sir Chris Powell, ki je več kot dve desetletji svetoval laburistom, je opozoril, da stranka potrebuje popolno prenovo, če želi nevtralizirati tisto, kar opisuje kot eksistencialno grožnjo britanski demokraciji. Starmer je v svoji novoletni poslanici sicer posredno kritiziral razkrojevalno politiko populizma, vendar kritiki trdijo, da njegovi ukrepi, kot so zamrznitev cen prevozov in znižanje energetskih stroškov, niso zadostni za ustavitev odtekanja volivcev. Napetosti so se stopnjevale tudi zaradi trditev Dominica Cummingsa o domnevnih načrtih političnega establišmenta za uničenje Faragea, vključno z možnostjo nezakonitih posegov v zasebnost. Medtem ko se Reform UK pripravlja na lokalne volitve maja 2026, laburisti beležijo upad podpore celo med svojimi največjimi sindikalnimi donatorji. Trenutna situacija v Združenem kraljestvu odraža širše evropske trende vzpona populističnih gibanj, kar postavlja Starmerjevo vlado pred zahtevno preizkušnjo ohranjanja stabilnosti in zaupanja v osrednje institucije države.

Nemške zvezne dežele ob obali Baltskega morja so bile 2. januarja 2026 v stanju pripravljenosti zaradi napovedanih visokih vodostajev. Oblasti v Lübeškem zalivu, Schleswig-Holsteinu ter mestih Rostock, Wismar, Greifswald in na otoku Rügen so začele z rednim spremljanjem gladine morja in objavo podatkov v realnem času, da bi preprečile morebitno škodo zaradi poplav. Prebivalce obalnih območij so pozvali k previdnosti in spremljanju navodil civilne zaščite. Dogodek predstavlja ponovitev razmer iz decembra 2025, ko so enaka območja že ogrožale visoke vode. Meteorološke službe so opozorile na možnost poplavljanja nižje ležečih predelov, vendar so trenutni ukrepi in vzpostavljeni sistemi obveščanja pripomogli k boljši pripravljenosti lokalnega prebivalstva. Zaenkrat poročil o večji gmotni škodi ali žrtvah ni, ostaja pa povečana nevarnost za obalno infrastrukturo.

Najnovejša raziskava javnega mnenja YouGov je razkrila globoko razdeljenost v Evropi glede nadaljnjega podpiranja Ukrajine in nezaupanje do mirovnih načrtov ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Medtem ko večina prebivalcev v Združenem kraljestvu, Španiji in na Poljskem še vedno močno zagovarja ukrajinsko zmago, v drugih delih celine narašča število tistih, ki bi prednost dali pogajanjem za končanje konflikta. Raziskava poudarja, da precejšen del evropske javnosti meni, da Trumpova politika favorizira Rusijo, kar povečuje strah pred vsiljenim mirom, ki ne bi upošteval ukrajinske suverenosti. Evropski državljani se spopadajo z dilemo med dolgotrajno vojaško pomočjo in potrebo po stabilizaciji regije. Po podatkih publikacije European Political Monthly kar 70 odstotkov Britancev in 65 odstotkov Poljakov podpira popolno ukrajinsko zmago, vendar pa Trumpovi pretekli diplomatski poskusi in razkriti pogovori med njegovimi odposlanci ter Kremljem vlivajo dvom v nevtralnost ameriškega posredovanja. Raziskava odraža širšo zaskrbljenost, da bi lahko Washington pod Trumpovim vodstvom omejil podporo Kijevu v zameno za hitro, a geopolitično tvegano končanje sovražnosti.

Kanadsko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi izrazilo resno zaskrbljenost zaradi nedavnih obsežnih kitajskih vojaških manevrov v bližini Tajvana. Kanadska vlada je poudarila nujnost ohranjanja trenutnega statusa quo in stabilnosti v Tajvanski ožini, kar je ključnega pomena za regionalni mir. Tajvanski zunanji minister Lin Chia-lung se je kanadski vladi iskreno zahvalil za njihovo odločno stališče in podporo. Minister Lin je ob tem poudaril, da mir v regiji ni zgolj lokalno vprašanje, temveč predstavlja mednarodno soglasje, ki mu sledijo številne demokratične države po svetu. Kitajsko stopnjevanje vojaške prisotnosti in uporaba sile za spreminjanje geopolitičnih razmer sta sprožila val diplomatskih odzivov. Poleg Kanade so se v zadnjih dneh z vrsto opozoril in pozivov k deeskalaciji oglasile tudi Združene države Amerike, Japonska, Evropska unija, Združeno kraljestvo, Francija, Nemčija, Avstralija, Nova Zelandija in Filipini. Tajvanska diplomacija te odzive interpretira kot potrditev, da mednarodna skupnost ne bo molčala ob enostranskih poskusih destabilizacije azijsko-pacifiške regije. Tajvansko obrambno ministrstvo medtem še naprej pozorno spremlja premike kitajskih sil, ki so s svojimi vajami, vključno z uporabo pravega streliva, neposredno ogrozile varnost plovnih poti.

Izraelske obrambne sile (IDF) so v petek na severu države sprožile sisteme zračne obrambe po zaznavi sumljivega predmeta v bližini mesta Baram ob meji z Libanonom. Po sprožitvi siren za zračni alarm, ki so v tem delu Izraela zatulile prvič po daljšem časovnem obdobju, je bila izstreljena prestrezna raketa. Po preverjanju so vojaški viri potrdili, da je šlo za t. i. lažni cilj oziroma napačen alarm in ne za dejansko nevarnost ali vdor brezpilotnega letalnika. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti med Izraelom in šiitskim gibanjem Hezbolah, vendar slednje, po poročanju tiskovne agencije Reuters, v ta konkretni dogodek ni bilo vpleteno. Čeprav so se pojavila ugibanja o morebitnem napadu z droni, je izraelska vojska kasneje pojasnila, da prestrezanje ni povzročilo škode ali neposredne nevarnosti za prebivalstvo. Dogodek sledi nizu izraelskih zračnih napadov na tarče Hezbolaha na jugu Libanona v preteklih dneh, kar ohranja visoko stopnjo pripravljenosti obeh strani. Kljub temu da tokrat ni prišlo do dejanskega napada, so izraelski droni v preteklem obdobju večkrat ciljali člane Hezbolaha na jugu Libanona, kar odraža nestabilne varnostne razmere v regiji. Današnji lažni alarm poudarja občutljivost zračne obrambe na severni izraelski meji, kjer se vojska spopada z nenehnimi grožnjami iz sosednje države.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro opozoril iranske oblasti, da bodo Združene države Amerike vojaško posredovale, če bodo tamkajšnje varnostne sile uporabile strelno orožje proti mirnim protestnikom. Trump je poudaril, da so ZDA pripravljene in odločene ukrepati, v kolikor se bo nasilje nad civilnim prebivalstvom nadaljevalo. Protesti v Iranu so izbruhnili preteklo nedeljo zaradi drastičnega padca vrednosti iranske valute in slabšanja gospodarskih razmer. Napetosti med Washingtonom in Teheranom so se s temi izjavami ponovno zaostrile, saj je Trump dejal, da so ameriške sile v polni pripravljenosti. Njegove besede, da so ZDA "repetirane", neposredno nagovarjajo iransko vodstvo, naj se vzdrži uporabe sile. Razmere v državi so kritične, saj nezadovoljstvo prebivalstva raste, mednarodna skupnost pa z zaskrbljenostjo spremlja morebitne odzive iranskih varnostnih organov na predsednikove grožnje.

Ukrajina je ponovila, da v vojni cilja izključno na ruske vojaške cilje. To je izjavil tiskovni predstavnik ukrajinske vojske za AFP, po obtožbah Moskve o uboju 27 civilistov v Hersonu. Ukrajinski generalštab se brani pred temi obtožbami.

Ameriški predsednik Donald Trump je ostro opozoril iranske oblasti, da bodo Združene države Amerike ukrepale, če se bo stopnjevalo nasilje nad civilisti med uličnimi protesti. V Iranu se že več dni vrstijo protestni shodi, ki so jih sprožile hude gospodarske težave in nezadovoljstvo prebivalstva. Trump je poudaril, da Washington pozorno spremlja dogajanje in ne bo dopustil nekaznovanega pobijanja mirnih protestnikov. Napetosti med državama so se povečale, ko so iz Teherana začela prihajati poročila o uporabi sile proti demonstrantom. Trumpova administracija je jasno sporočila, da represija ne bo ostala brez posledic, čeprav specifičnih ukrepov predsednik še ni opredelil. Iranske oblasti se medtem spopadajo z najobsežnejšimi notranjimi nemiri v zadnjem obdobju, ki so posledica visoke inflacije in pomanjkanja osnovnih dobrin.

Ameriški predsednik Donald Trump je javno podprl protestnike v Iranu in tamkajšnjim oblastem zagrozil z neimenovanimi ukrepi, če bodo nadaljevale z nasilnim zatiranjem nemirov. Protesti, ki so v državi izbruhnili konec leta 2024 in trajajo že šesti zaporedni dan, so posledica globoke gospodarske krize in političnega zatiranja. Trump je poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene pomagati miroljubnim demonstrantom, ki zahtevajo spremembe v državi. Napetosti med Washingtonom in Teheranom so se s temi izjavami še dodatno zaostrile, saj je ameriški predsednik neposredno opozoril iranski režim pred nadaljnjim izvajanjem nasilja nad lastnim prebivalstvom. Medtem ko iranske oblasti poročajo o žrtvah in aretacijah, Bela hiša dogajanje pozorno spremlja in napoveduje možnost diplomatskih ali gospodarskih povračilnih dejanj. Situacija v Iranu ostaja nestabilna, saj se protesti iz manjših mest širijo v večja središča, kar predstavlja resen izziv za tamkajšnjo vlado.

Rusko ministrstvo za obrambo je 2. januarja sporočilo, da so enote vojaške skupine Zahod v preteklem tednu uspešno odbile 16 poskusov preboja ukrajinskih sil v smeri mesta Kupjansk v regiji Harkov. Po navedbah ruskih oblasti so ukrajinske enote izvajale intenzivne napade z namenom prodora v to strateško pomembno središče, vendar so ruski položaji ostali nespremenjeni. Intenzivnost spopadov na tem delu fronte kaže na pomen mesta za logistične poti obeh vpletenih strani. Dogajanje v začetku leta 2024 potrjuje nadaljevanje silovitih kopenskih spopadov, ki so se stopnjevali že v zadnjih dneh preteklega leta. Ruska stran trdi, da so njene sile v celoti nadzorovale situacijo in ukrajinskim formacijam onemogočile kakršne koli ozemeljske pridobitve. Informacije o napadih prihajajo neposredno iz tiskovne službe ministrstva v Moskvi, medtem ko neodvisne potrditve o številu napadov in morebitnih žrtvah trenutno niso na voljo. Razmere na kupjanskem odseku fronte ostajajo napete, saj obe vojski tam kopičita znatne sile.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so njihove enote v zadnjem tednu prevzele nadzor nad devetimi naselij v Ukrajini. Operacije so potekale na več delih fronte, pri čemer so ruske sile po lastnih navedbah zasedle pet naselij v samooklicani Donecki ljudski republiki, tri v Zaporoški oblasti in eno v Harkovski oblasti. Med izpostavljenimi kraji so Dimitrov, Rodinsko, Artemovka in Volno, ki jih je zavzela skupina enot Center, ter Boguslavka v Harkovski oblasti, ki jo je zasedla skupina Zahod. Poročilo navaja, da so ruske enote ob napredovanju povzročile znatne izgube ukrajinski vojski v tehniki in moštvu. Skupina enot Vzhod je po ruskih navedbah zavzela strateško pomembno naselje Guljajpolje, medtem ko sta bili v Zaporoški oblasti zasedeni še naselji Stepnogorsk in Lukjanovsko. Ruska stran trdi, da so v tem obdobju izvedli tudi več masovnih napadov z visokotehnološkim orožjem na ukrajinske vojaške objekte in infrastrukturo, s čimer so dodatno oslabili obrambne zmogljivosti nasprotnika.

V Zahodni Avstraliji sta izbruhnila dva obsežna gozdna požara, ki sta resno ogrozila prebivalce v okrožjih Mundaring in Dandaragan. Ministrstvo za gasilstvo in nujne primere (DFES) je izdalo najvišjo stopnjo opozorila, saj so plameni neposredno ogrožali življenja in domove. Prebivalce naselij Boya in Dandaragan so oblasti pozvale k takojšnji evakuaciji, saj so se razmere zaradi močnega vetra in suše hitro poslabšale. Reševalne službe so poudarile, da morajo prebivalci ukrepati nemudoma, saj je požar v okrožju Mundaring postal nenadzorovan. Gre za nadaljevanje kritične požarne sezone v regiji, kjer so podobni dogodki že v preteklih tednih zahtevali nujne ukrepe. Gasilci so se na terenu spopadali z izjemno težkimi razmerami, medtem ko so bila izdana navodila za preživetje ključna za zagotavljanje varnosti lokalnega prebivalstva.

Policija v mestu Mont-de-Marsan v francoskem departmaju Landes je v četrtek v vrtu stanovanjske hiše odkrila truplo 45-letne ženske, ki so jo pogrešali od božičnega večera. Po izginotju 25. decembra je policija v torek sprožila javni poziv za iskanje prič, preiskava pa je preiskovalce privedla do 41-letnega nekdanjega partnerja žrtve. Moški, ki je bil policiji že znan zaradi predhodnih kaznivih dejanj, je bil nemudoma pridržan. Osumljenec je med zaslišanjem priznal, da je svojo nekdanjo partnerko na božični večer med sporom, ki ga je spremljalo uživanje alkohola, zadavil. Po dejanju je truplo zakopal na svojem vrtu, kjer so ga policisti po intenzivni iskalni akciji tudi izkopali. Fotografije žrtve, ki so krožile v lokalnih medijih, so jo prikazovale v prazničnem vzdušju pred božičnim drevesom, kar je še dodatno pretreslo lokalno javnost. Oblasti nadaljujejo s preiskavo okoliščin umora in morebitnih predhodnih nasilnih dejanj osumljenca.

Nekdanji svetovalec Pentagona Douglas Macgregor je v javni izjavi na družbenem omrežju X poudaril, da bi nedavni napad ukrajinskih oboroženih sil na civilne objekte v vasi Horli v regiji Herson lahko popolnoma onemogočil prihodnja mirovna pogajanja. Po njegovih besedah napad na kavarno in hotel, kjer so bili prisotni civilisti, predstavlja resno oviro za kakršne koli diplomatske rešitve konflikta v Ukrajini. Ruski viri poročajo, da so ukrajinske sile izvedle silovit udarec, ki je povzročil škodo na civilni infrastrukturi, kar Macgregor označuje za dejanje, ki postavlja pod vprašaj smiselnost pogovorov o premirju. Incident se je zgodil v času, ko so mednarodna prizadevanja za stabilizacijo razmer že tako pod velikim pritiskom, nove zaostritve pa po mnenju ameriškega analitika le še poglabljajo prepad med sprtima stranema. Macgregorjeve izjave odražajo zaskrbljenost nad stopnjevanjem sovražnosti in poudarjajo, da takšni dogodki neposredno vplivajo na politično voljo za iskanje kompromisa. Kljub temu da uradni Kijev dogodka ni podrobneje komentiral v smislu strateških posledic za pogajanja, so odzivi iz kroga nekdanjih ameriških vojaških svetovalcev jasen signal o naraščajoči pesimistični oceni možnosti za mir.

V amsterdamski četrti Nieuw-West sta bila v streljanju ubita dva najstnika, stara 16 in 18 let. Po podatkih nizozemske policije je mlajša žrtev prihajala iz mesta Delft, kjer je bivala v centru za prosilce za azil, medtem ko je 18-letnik živel v podobni ustanovi v Amsterdamu. Do incidenta je prišlo v večernih urah, ko so napadalci odprli ogenj na žrtvi v bližini stanovanjskega naselja. Preiskovalci trenutno preučujejo motive za dejanje, pri čemer viri blizu policije namigujejo na možnost širšega spora v ozadju, ki bi lahko bil povezan s kriminalnim podzemljem ali osebnimi zamerami. Oblasti so območje zaprle in začele obsežno iskalno akcijo za storilci, ki so s prizorišča pobegnili. Gre za enega hujših incidentov z uporabo strelnega orožja med mladimi v zadnjem obdobju, kar je ponovno sprožilo razprave o varnosti v nizozemski prestolnici.

Ameriški predsednik Donald Trump je ostro posvaril iransko vodstvo pred uporabo nasilja nad civilnimi protestniki, ki se že več dni zbirajo na ulicah iranskih mest. Trump je poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene vojaško posredovati in priskočiti na pomoč prebivalstvu, če bodo iranske varnostne sile nadaljevale s streljanjem na mirne demonstrante. Po poročanju tujih medijev in nevladnih organizacij je v nemirih, ki jih poganjata visoka inflacija in gospodarska kriza, življenje izgubilo že najmanj šest ljudi. Nemiri v Iranu so se začeli kot upor malih trgovcev zaradi padca vrednosti nacionalne valute in nevzdržnih življenjskih stroškov, a so se hitro razširili po celotni državi. Iranska vlada se je na dogajanje odzvala s ponudbo za dialog s sindikati, vendar razmere ostajajo napete. Gospodarski pritisk v državi dodatno stopnjujejo zahodne sankcije in posledice preteklih zračnih napadov, ki sta jih junija lani izvedla Izrael in ZDA. Trump je svoje stališče potrdil tudi na družbenem omrežju Truth Social, kjer je zapisal, da je ameriška vojska v stanju pripravljenosti.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je ostro posvaril iranske oblasti pred uporabo sile proti civilnim protestnikom. Trump je prek družbenih omrežij sporočil, da bodo ZDA priskočile na pomoč ljudstvu, če bo Teheran ponovno uporabil strelno orožje za zatiranje mirnih demonstracij. Pri tem je poudaril, da so ameriške vojaške sile v stanju pripravljenosti in da so njihova "orožja pripravljena na strel". Izjava predstavlja stopnjevanje napetosti med državama, saj ameriški predsednik neposredno grozi z vojaškim posredovanjem v notranje zadeve islamske republike v primeru kršitev človekovih pravic. Teheran se je na Trumpove grožnje odzval z opozorilom, da bi kakršno koli vmešavanje Združenih držav Amerike povzročilo kaos v celotni regiji. Iranske oblasti so navedbe o pripravljenosti orožja označile za nevarno retoriko, ki spodkopava stabilnost na Bližnjem vzhodu. Napetosti so tesno povezane s preteklimi dogodki, ko so ZDA že izvajale napade na iranske tarče, sedanja zaostritev pa se osredotoča na usodo protestnikov in morebitno obnovo iranskega jedrskega programa, ki mu Washington ostro nasprotuje.

Ruska federacija je leto 2025 zaključila z minimalnimi ozemeljskimi pridobitvami, saj so njene sile zasedle zgolj 0,72 odstotka ukrajinskega ozemlja, kar pomeni, da Moskva trenutno nadzoruje približno 19 odstotkov sosednje države. Generalštab ukrajinske vojske ocenjuje, da je bilo v tem obdobju ubitih ali ranjenih več kot 400.000 ruskih vojakov, kar kaže na izjemno visoko ceno za zanemarljiv strateški napredek na fronti. Kljub velikim izgubam v moštvu in tehniki ruski predsednik Vladimir Putin vztraja pri nadaljevanju vojaških operacij in se po mnenju Kijeva načrtno izogiba mirovnim pogajanjem. Moskva je ob koncu leta sprožila obsežno informacijsko operacijo, s katero želi upravičiti svoja stališča, med drugim z obtožbami o ukrajinskem napadu na rezidenco predsednika Putina. Ukrajinska stran te navedbe zavrača in jih označuje za poskus destabilizacije diplomatskih prizadevanj. Strokovnjaki opozarjajo, da so ruske sile v letu 2025 naletele na močan odpor in se spopadale s številnimi logističnimi težavami. Strategija Kremlja očitno temelji na izčrpavanju ukrajinskih obrambnih linij, ne glede na človeške žrtve v lastnih vrstah. Medtem ko Rusija trdi, da bo dosegla vse zastavljene cilje, mednarodni opazovalci poudarjajo, da fronta ostaja večinoma statična, kar povečuje pritisk na obe strani za iskanje morebitne diplomatske poti, ki pa se trenutno zdi malo verjetna.

Izraelska vojska je danes izvedla serijo močnih zračnih napadov na različne predele južnega in vzhodnega Libanona, kar po poročanju lokalnih medijev predstavlja nove kršitve dogovora o prekinitvi ognja. Po navedbah libanonskih virov so izraelska brezpilotna letala in bojna letala napadla naselje Ajta al Šab ter višavje Al Luajza, pri čemer so poročali o silovitem bombardiranju strateških položajev. Napadi so povzročili precejšnjo materialno škodo, podatki o morebitnih žrtvah pa še niso v celoti potrjeni. Operacija se je odvila v kontekstu stopnjevanja napetosti, saj Izrael kljub veljavnemu dogovoru o prenehanju sovražnosti nadaljuje z vojaškimi aktivnostmi na libanonskem ozemlju. Izraelska stran trdi, da so bili napadi usmerjeni proti ciljem, ki ogrožajo njihovo varnost, medtem ko libanonska stran te dejanja označuje za neposredno agresijo in kršenje mednarodnih sporazumov. Razmere na terenu ostajajo nestabilne, saj se incidenti v obmejnem pasu vrstijo že več tednov.

V nemškem mestu Wiesbaden je prišlo do smrtonosnega napada z nožem, ki je terjal najmanj eno življenje. Nemška policija in državno tožilstvo sta po dogodku sprožila obsežno preiskavo, v okviru katere so pridržali dva osumljenca. Oblasti trenutno preučujejo dokaze, da bi ugotovile, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za vložitev zahteve za pripor za oba pridržana moška. Preiskovalci za zdaj ne razkrivajo podrobnosti o motivu napada ali identiteti žrtve, saj so preiskovalna dejanja še v teku. Incident je v lokalni skupnosti povzročil precejšnje vznemirjenje, policija pa je območje dogodka zavarovala in opravila forenzično analizo sledi. Več informacij o morebitnih obtožnicah bo znanih po zaslišanju osumljencev pred preiskovalnim sodnikom.

Palestinsko vodstvo je uradno obsodilo domnevni napad ukrajinskih sil z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Po poročanju tiskovne agencije TASS je palestinsko predstavništvo v Moskvi prek diplomatske note izrazilo solidarnost z Rusko federacijo in ostro obsodilo poskus zračnega napada. Odziv Palestine sledi nizu podobnih mednarodnih obsodb, ki so se zvrstile po incidentu v Novgorodski oblasti. Kljub temu da Ukrajina uradno zanika vpletenost v operacijo, se pritiski na mednarodnem parketu stopnjujejo. Rusko ministrstvo za obrambo vztraja pri trditvah o načrtovanem terorističnem dejanju, kar vpliva na retoriko zaveznic Moskve na Bližnjem vzhodu in v Srednji Aziji. Palestinski vrh je v svoji izjavi poudaril pomen stabilnosti in podpore ruskemu vodstvu v trenutnih razmerah.

Novi podatki o tajnem srečanju v Jeruzalemu razkrivajo, da je Izrael le nekaj tednov pred napadi 7. oktobra 2023 od Katarja zahteval povečanje finančne pomoči za gibanje Hamas. Izraelska stran ni zgolj spodbujala nadaljevanja obstoječih plačil, temveč je aktivno zahtevala razširitev financiranja goriva, kar je neposredno podpiralo upravni aparat Hamasa na območju Gaze. Ti pogovori so potekali septembra 2023 in so bili usklajeni z zahtevami samega palestinskega gibanja. Razkritje meče novo luč na politiko vlade pod vodstvom premierja Benjamina Netanjahuja do Gaze, saj poročila navajajo, da je Izrael s tem dejansko omogočal ohranjanje Hamasove oblasti. Čeprav so se izraelski uradniki kasneje distancirali od odgovornosti za krepitev gibanja, podatki o jeruzalemskem sestanku potrjujejo, da je bila finančna stabilnost Hamasa del širše izraelske strategije za upravljanje konflikta, ki se je končala z lanskoletnim masakrom. Izrael je prek Katarja v Gazo pošiljal sredstva z namenom ohranjanja osnovnih storitev, a so kritiki opozarjali, da so ta sredstva posredno sprostila Hamasove lastne vire za vojaške namene.

Donald Trump je v poznih nočnih objavah na Truth Social zagrozil Iranu z intervencijo, pri čemer je poudaril, da so ZDA "pripravljene in čakajo". Republikanski kongresnik Thomas Massie je kritiziral Trumpovo opozorilo Iranu, češ da imajo ZDA dovolj lastnih težav. Kongresnica Marjorie Taylor Greene je obtožila Trumpa, da se oddaljuje od svoje politike "Amerika na prvem mestu".

Ruska vojska je v letu 2025 razširila svoj nadzor nad dodatnimi 4336 kvadratnimi kilometri ukrajinskega ozemlja, kar predstavlja približno 0,72 odstotka celotne površine države. Podatke je objavila uveljavljena ukrajinska analitična skupina DeepState, ki prek satelitskih posnetkov in terenskih poročil podrobno spremlja premike na fronti. Kljub intenzivnim spopadom in znatnim izgubam na obeh straneh, Rusija trenutno nadzoruje približno petino celotnega ukrajinskega ozemlja. Ukrajinski vojaški vrh ob teh podatkih poudarja izjemno visoko ceno ruskega napredovanja. Po besedah vrhovnega poveljnika ukrajinskih sil je bilo v letu 2025 ubitih ali ranjenih več kot 400.000 ruskih vojakov za dosego omenjenega manj kot odstotnega ozemljanskega prirastka. Ukrajinska stran te ruske vojaške operacije označuje tudi kot del širše informacijske vojne, s katero želi Kremelj ustvariti vtis neustavljivega napredka in se s tem izogniti vsebinskim mirovnim pogajanjem pod pogoji, ki bi vključevali ozemeljsko celovitost Ukrajine.

Švicarske oblasti so razglasile petdnevno državno žalovanje po tragičnem požaru, ki je na silvestrovo zajel priljubljen bar v smučarskem središču Crans-Montana. V ognjeni stihiji je življenje izgubilo več kot 40 ljudi, 115 oseb pa je bilo poškodovanih. Po vsej državi so zastave na vladnih in javnih poslopjih spuščene na pol droga v spomin na žrtve ene najhujših tovrstnih nesreč v zadnjem obdobju. Poškodovance so oskrbeli v lokalnih švicarskih bolnišnicah, tiste s hujšimi opeklinami pa so prepeljali v specializirane zdravstvene centre v Milanu, Parizu, Lyonu in Stuttgartu. Medtem ko državljani s polaganjem cvetja in sveč odдаваjo počast pokojnim, preiskovalni organi nadaljujejo z zahtevnim delom identifikacije žrtve in ugotavljanjem vzroka za izbruh požara v prenatrpanem objektu.

Novi župan New Yorka Zohran Mamdani je takoj po nastopu funkcije izdal prvih pet izvršilnih ukazov, s katerimi je korenito spremenil politiko mesta do Izraela. Mamdani je preklical ukaze svojega predhodnika, ki so mestnim organom in institucijam prepovedovali bojkot ali umik kapitala iz Izraela ter z njim povezanih subjektov. S to potezo je župan odpravil omejitve, ki so preprečevale finančno in politično distanciranje mesta od izraelskih institucij. Odločitev predstavlja pomemben zasuk v upravljanju največjega ameriškega mesta, saj so bili prejšnji ukazi zasnovani z namenom zaščite izraelskih gospodarskih interesov in preprečevanja gibanj za bojkot. Mamdani, ki je svojo kampanjo gradil na progresivnih izhodiščih, je s tem izpolnil eno svojih ključnih obljub. Nova uredba omogoča mestnim skladom in agencijam večjo avtonomijo pri odločanju o naložbah, kar bi lahko vodilo do dejanskega umika sredstev iz podjetij, povezanih z izraelsko politiko na bližnjevzhodnem območju.

Moskva je ameriškemu vojaškemu atašeju uradno predala predmet, za katerega trdi, da je del ukrajinskega brezpilotnega letalnika, uporabljenega v napadu na rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Po navedbah ruskih vojaških poveljnikov naj bi naprava vsebovala podatke, ki nedvoumno dokazujejo ukrajinsko odgovornost za incident v Novgorodski oblasti. Ruska stran dogodek označuje za teroristično dejanje in poskus atentata na državnega voditelja, medtem ko v regiji Herson poročajo o naraščanju števila žrtvah ruskih povračilnih napadov, ki so po zadnjih podatkih zahtevali 27 življenj. Ameriška obveščevalna agencija CIA in uradni Kijev ruske obtožbe odločno zavračata. Ameriški obveščevalci dvomijo v verodostojnost predloženih dokazov, medtem ko ukrajinska stran opozarja na rusko dezinformacijsko operacijo, namenjeno opravičevanju nadaljnje agresije. Predsednik Volodimir Zelenski se medtem pripravlja na ključna mednarodna srečanja glede mirovnega procesa, varnostni strokovnjaki pa ocenjujejo, da gre pri ruskih navedbah za poskus stopnjevanja pritiska na Zahod v času, ko se v diplomatskih krogih vse pogosteje omenja iskanje poti do končanja spopadov.

Ameriški igralec in glasbenik Will Smith je tarča tožbe, ki jo je vložil Brian King Joseph, violinist na njegovi koncertni turneji leta 2025. Joseph v tožbi igralca in njegovo ekipo obtožuje spolnega nadlegovanja, nepravične odpustitve in povračilnih ukrepov po prekinitvi sodelovanja. Glasbenik trdi, da je bil žrtev »plenilskega vedenja« in da so ga namerno pripravljali na nadaljnje spolno izkoriščanje. Tožnik v sodnih dokumentih navaja, da se je po njegovi odpustitvi začela kampanja povračilnih ukrepov, ki so škodovali njegovi karieri. Smithova stran se na obtožbe še ni uradno odzvala, primer pa je že pritegnil precejšnjo pozornost svetovnih medijev. Gre za resne obtožbe proti enemu najbolj prepoznavnih obrazov Hollywooda, kar bi lahko močno vplivalo na njegovo prihodnjo kariero in javno podobo.

V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih zavezniških držav, da bi razpravljali o varnostnih jamstvih in gospodarski podpori Ukrajini, v sklopu diplomatskih prizadevanj ZDA za končanje vojne. Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil upanje na skorajšnje srečanje voditeljev.

V luksuznem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v novoletni noči prišlo do katastrofalnega požara in eksplozije v baru Constellation, v katerih je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj 47 ljudi, 115 pa je poškodovanih. Številni poškodovani so še vedno v kritičnem stanju, zato se oblasti bojijo, da bo število smrtnih žrtev še narastlo. Med pogrešanimi je tudi 31-letni srbski državljan Stefan Ivanović, ki je v lokalu opravljal delo varnostnika. Njegova družina in srbsko veleposlaništvo sta že v stiku s švicarskimi oblastmi, medtem ko iskanje preživelih in identifikacija trupel še potekata. Intervencijske službe so ob prihodu na prizorišče opisale razmere kot vojno stanje, saj je bila identifikacija žrtev zaradi stopnje ožganin izjemno otežena. Prva uradno identificirana žrtev je najstnik Emanuel Galepini. Preiskava o vzroku tragedije še poteka, vendar so prve navedbe prič kazale na možnost uporabe pirotehničnih sredstev v zaprtem prostoru, kar je povzročilo takojšen vžig stropa in posledično silovito eksplozijo.

Berlinski policisti so pridržali 43-letnega moškega, ki ga sumijo namernega požiga avtobusa berlinske mestne misije (Berliner Stadtmission), namenjenega pomoči brezdomcem v hladnih mesecih. Incident se je zgodil, ko so varnostniki mestne misije osumljenca zalotili neposredno pri dejanju in ga zadržali do prihoda policije. To je bil že tretji tovrstni napad na vozni park organizacije v kratkem obdobju, kar je povzročilo precejšnjo materialno škodo in ogrozilo izvajanje humanitarne pomoči na terenu. Predstavniki mestne misije so izrazili zgroženost nad ponavljajočimi se napadi, saj so ti avtobusi ključni za preživetje ljudi na ulici med zimo. Kljub hitremu posredovanju zaposlenih je vozilo zajel ogenj, preden so ga uspeli pogasiti. Preiskava o motivih osumljenca še poteka, policija pa preverja morebitno povezanost z dvema predhodnima požigoma, ki sta se v nemški prestolnici zgodila v zadnjih tednih. Organizacija je opozorila, da bo izguba vozil močno otežila njihovo delo v najhladnejšem delu leta.

V ameriški zvezni državi Kolorado se je zgodil tragičen incident, v katerem je puma napadla in ubila pohodnico. Truplo ženske sta na pohodniški poti našla druga dva pohodnika, ki sta nemudoma obvestila pristojne organe. Po prvih ugotovitvah lokalnih oblasti in strokovnjakov za divje živali gre za izjemno redek dogodek, saj gre za prvi potrjen smrtonosni napad te živalske vrste na človeka v tej regiji po več desetletjih. Preiskovalci na kraju dogodka so potrdili, da poškodbe na telesu pokojne ustrezajo napadu velike mačke. Oblasti so sprožile iskalno akcijo za živaljo, da bi preprečile morebitne nadaljnje napade na ljudi. Območje, kjer so našli truplo, so začasno zaprli za javnost, prebivalce in obiskovalce pa pozvali k izjemni previdnosti pri gibanju v naravi, kjer bivajo te zveri. Pume so sicer znane po tem, da se ljudem izogibajo, vendar lahko v redkih primerih pride do agresivnega vedenja, če se žival počuti ogroženo ali če gre za bolno oziroma sestradano žival.

Ruski vojaški izvidnik z bojnim imenom Šadr, ki prihaja iz regije Kurgan, je v treh mesecih službovanja na frontni črti v okviru ruske posebne vojaške operacije v Ukrajini izgubil 17 kilogramov telesne teže. O njegovi telesni transformaciji je poročal lokalni kanal na platformi Telegram, ki spremlja dejavnosti vojakov iz mesta Šadrinsk. Navedbe o izgubi teže so bile predstavljene kot neposredna posledica zahtevnih razmer in fizičnih naporov, ki jih zahteva delovanje na bojišču. Izvidnik se je po navedbah virov v tem obdobju spopadal z nenehnimi pritiski vojaškega delovanja, kar je privedlo do znatne spremembe v njegovem fizičnem stanju. Poročilo ne navaja morebitnih poškodb ali bolezni, temveč izgubo teže pripisuje izključno intenzivnosti opravljanja bojnih nalog.

Ukrajinsko veleposlaništvo v Pragi je podalo uraden in oster odziv na izjave podpredsednika poslanske zbornice češkega parlamenta Tomia Okamure, ki je v svojem novoletnem nagovoru zahteval takojšnjo prekinitev vojaške pomoči Kijevu. Ukrajinski veleposlanik Vasil Zvarič je Okamurove besede označil za žaljive, polne sovraštva in skladne z rusko propagando, saj je češki politik ukrajinsko vodstvo označil z izrazom "hunta". Okamura je v svojem nagovoru poudaril, da sredstva, namenjena češkim državljanom, ne bi smela biti porabljena za nakup orožja za Ukrajino. Veleposlanik Zvarič je v odgovoru poudaril, da so takšne izjave nesprejemljive in da neposredno spodkopavajo diplomatske odnose med državama. Incident odraža naraščajoča politična razhajanja znotraj Češke republike glede nadaljnje podpore Ukrajini v boju proti ruski agresiji.

V luksuznem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah 1. januarja 2026 izbruhnil katastrofalen požar v priljubljenem baru in diskoteki Le Constellation. Po doslej znanih podatkih je v tragediji umrlo najmanj 47 ljudi, medtem ko je bilo približno 115 oseb poškodovanih, mnogi med njimi huje zaradi obsežnih opeklin. Incident se je zgodil okoli 1.30 zjutraj med novoletnim praznovanjem, ko je bila v lokalu prisotna množica mladih turistov, vključno z mladoletniki. Požar naj bi povzročila iskriva sveča na steklenici šampanjca, ki je ob stiku s stropom sprožila bliskovit vžig oziroma t. i. flashover. Zaradi hitrega širjenja ognja in kasnejših eksplozij so bili obiskovalci ujeti v kletnih prostorih z neustreznimi evakuacijskimi potmi. Med smrtnimi žrtvami je tudi znani italijanski igralec golfa Emanuele Galleppini, italijanske oblasti pa poročajo o večjem številu svojih državljanov med ranjenimi in pogrešanimi. Reševalne ekipe so poškodovane z helikopterji prepeljale v specializirane centre za opekline v Lozani in Zürichu. Švicarska policija opozarja, da bo postopek identifikacije trupel zaradi stopnje poškodb dolgotrajen, medtem ko preiskovalci še vedno preverjajo natančne okoliščine, ki so privedle do ene najhujših tragedij v zgodovini države.

Visoki iranski predstavniki, vključno s sekretarjem Vrhovnega sveta za nacionalno varnost Alijem Larijanijem, so ostro obsodili nedavne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede notranjepolitičnega dogajanja v Iranu. Iranska stran je opozorila, da bo kakršno koli tuje vmešavanje v notranje zadeve države prineslo resne posledice za ameriške interese v regiji ter povzročilo dodatno destabilizacijo na Bližnjem vzhodu. Predsednik komisije za nacionalno varnost in zunanjo politiko v iranskem parlamentu je poudaril, da se bo država na zunanje grožnje odzvala enotno in povezano. Napetosti med Teheranom in Washingtonom so se stopnjevale po vrsti intervencionističnih izjav ameriškega vrha, ki jih Iran razume kot neposreden napad na svojo suverenost. Iranski varnostni organi so v izjavah za javnost izpostavili, da poskusi spodkopavanja stabilnosti ne bodo ostali brez odgovora, obenem pa so pozvali k spoštovanju mednarodnih norm o nevmešavanju. Situacija odraža dolgotrajen spor med državama, ki se še dodatno zaostruje zaradi nasprotujočih si interesov na področju regionalne varnosti in zunanje politike.

Donald Trump je dejal, da so ZDA pripravljene posredovati in zaščititi iranske protestnike, če bo iranska vlada začela streljati nanje. Iranski uradniki so ostro obsodili Trumpove izjave in svarili pred ameriškim vmešavanjem.

V priljubljenem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah prvega januarja prišlo do tragičnega požara v baru Le Constellation, ki je zahteval najmanj 40 smrtnih žrtev. V času nesreče je bilo v objektu več kot 100 ljudi, ki so praznovali prihod novega leta. Poleg številnih mrtvih poročajo tudi o več deset hudo poškodovanih osebah, med žrtvami pa so po navedbah lokalnih oblasti tudi tuji turisti. Preiskava o vzroku nesreče še poteka, vendar prve ugotovitve kažejo, da bi lahko požar oziroma eksplozijo povzročila pirotehnična sredstva, natančneje ognjemet na steklenici šampanjca. Policija kantona Valais je potrdila, da je ogenj v trenutku zajel prostore, kar je obiskovalcem onemogočilo varen umik. Reševalne ekipe so na prizorišču našle opustošenje, identifikacija žrtev pa še vedno poteka, saj oblasti zaradi obsežnosti nesreče še ne morejo podati končnega števila preminulih.

V regiji Herson, ki je pod ruskim nadzorom, je bilo v zgodnjih urah leta 2026 v napadu z ukrajinskimi brezpilotnimi letalniki ubitih najmanj 24 civilistov, več kot 50 oseb pa je bilo ranjenih. Po navedbah ruskega zunanjega ministrstva in lokalnega guvernerja Vladimirja Salda sta bila tarči napada kavarna in hotel, kjer so se ljudje zbrali ob novoletnem praznovanju. Med žrtvami je po poročanju ruskih oblasti tudi otrok, medtem ko je bilo med ranjenimi hospitaliziranih šest mladoletnikov. Ruska stran je dogodek označila za teroristično dejanje kijevskega režima proti civilnemu prebivalstvu. Napad se je zgodil v vasi Horli v delu regije, ki ga zasedajo ruske sile. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napetosti na območjih pod rusko zasedbo, kjer se obe strani v obdobju praznikov medsebojno obtožujeta napadov na nesorazmerne civilne cilje. Ukrajinska stran uradnih navedb o odgovornosti za ta specifičen incident še ni podala, so pa ruske sile hkrati nadaljevale z operacijami proti ukrajinski energetski infrastrukturi.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social izdal neposredno opozorilo iranskim oblastem, da bodo Združene države Amerike vojaško posredovale, če bo Teheran nadaljeval z nasilnim zatiranjem in ubijanjem mirnih protestnikov. Trump je v svoji objavi poudaril, da so ameriške sile pripravljene na ukrepanje, s čimer se je odzval na zadnja poročila o stopnjevanju nasilja v iranski prestolnici. Napetosti so se dodatno zaostrile po četrtkovih spopadih med iranskimi varnostnimi silami in demonstranti, v katerih je bilo ubitih najmanj šest ljudi. Trump je v svojem zapisu izpostavil, da Washington ne bo stal ob strani, če bodo oblasti v Teheranu uporabile strelno orožje proti lastnemu ljudstvu, kar je označil za prakso, ki ji je bil svet v Iranu priča že v preteklosti. Njegova izjava pomeni znatno zaostritev retorike do Irana, ki se že več dni spopada z valom nezadovoljstva na ulicah.

Ali Laridžani, takratni sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost Irana, je v odzivu na grožnje ZDA in Izraela posvaril ameriškega predsednika Donalda Trumpa pred vmešavanjem v iranske notranje zadeve, rekoč, da se bo to končalo z "razpadom celotne regije". Opozoril je tudi ameriško javnost, da je Trump začel "pustolovščino" in naj bodo pozorni na svoje vojake.

V nemški prestolnici so zaposleni pri mestnem misijonu (Berliner Stadtmission) ujeli moškega, ki je osumljen namernega požiga avtobusa, namenjenega pomoči brezdomcem v hladnih mesecih. Incident se je zgodil na novoletni dan in predstavlja že tretji tovrstni napad na vozni park organizacije v zadnjem obdobju. Zaposleni so domnevnega storilca zadržali do prihoda policije, ki je osumljenca nato aretirala. Napadi na tako imenovane "Kältebusse" so povzročili precejšnje ogorčenje v javnosti, saj gre za ključna vozila, s katerimi humanitarne organizacije ponoči rešujejo brezdomce pred zmrzaljo. Zaradi uničenja treh vozil je operativna sposobnost mestnega misijona močno okrnjena, kar v času nizkih zimskih temperatur neposredno ogroža življenja ljudi na ulicah Berlina. Policija trenutno preiskuje motive za zaporedne napade, medtem ko mestne oblasti obljubljajo pomoč pri obnovi voznega parka.