Brazilsko združenje industrije rastlinskih olj (Abiove), ki predstavlja največje svetovne trgovce s sojo, je uradno napovedalo odstop od t. i. sojinega moratorija, s katerim so se podjetja od leta 2006 zavezovala, da ne bodo kupovala pridelkov z novoizkrčenih območij amazonskega pragozda. Ta odločitev predstavlja resno grožnjo okoljskim ciljem predsednika Luiza Inácia Lule da Silve, ki je obljubil popolno zaustavitev krčenja gozdov do leta 2030. Moratorij je v skoraj dveh desetletjih veljal za enega najuspešnejših zasebnih okoljskih ukrepov, saj je znatno prispeval k zmanjšanju uničevanja biodiverzitete v regiji. Razlog za umik iz dogovora tiči predvsem v novi državni zakonodaji nekaterih brazilskih zveznih držav, ki so začele ukinjati davčne ugodnosti za podjetja, ki sodelujejo pri moratoriju. Trgovci s sojo so se tako spopadli s finančnimi pritiski in izgubo konkurenčnosti, kar je privedlo do prekinitve zaveze. Okoljevarstveniki opozarjajo, da bo odprtje trga za sojo iz spornih območij spodbudilo kmete h hitrejšemu izsekavanju gozda za namen kmetijskih površin, kar bo imelo dolgoročne posledice za svetovno podnebje. Brazilska vlada je napovedala, da bo skušala izgubo zasebne zaveze nadomestiti s strožjim izvajanjem zakonodaje in novimi spodbudami za trajnostno kmetijstvo. Strokovnjaki kljub temu ostajajo skeptični, saj so nadzorni organi v odročnih predelih Amazonije pogosto premalo opremljeni za učinkovito preprečevanje nezakonitih posegov v naravo. Dogodek odmeva tudi na mednarodnih trgih, saj bi lahko vplival na trgovinske odnose z Evropsko unijo, ki zaostruje pravila glede uvoza surovin, povezanih s krčenjem gozdov.

Nemčijo je v januarju zajela močna hladna fronta, ki je povzročila obsežno sneženje, poledico in temperature globoko pod lediščem. Strokovnjaki pojasnjujejo, da gre za vdor hladnega polarnega zraka, ki je ohladil večji del države in povzročil preglavice v prometu ter vsakodnevnem življenju. Kljub trenutnemu mrazu meteorologi opozarjajo, da takšni pojavi ne izničujejo dolgoročnih trendov globalnega segrevanja. Analize kažejo, da so takšni izraziti hladni valovi v zadnjih letih postali redkejši, vendar zaradi svoje intenzivnosti še vedno močno vplivajo na infrastrukturo. Vprašanje, ali gre za najhladnejše obdobje v daljšem času, ostaja predmet razprav, saj so ekstremni vremenski dogodki postali manj predvidljivi. Prebivalce so pozvali k previdnosti zaradi nevarnih razmer na cestah in pločnikih. Znanstveniki poudarjajo, da je trenutno vremensko dogajanje neposredna posledica nestabilnosti v polarnem vrtincu, kar omogoča prodor mrzlega zraka proti jugu Evrope. Čeprav se januar kaže kot izjemno hladen mesec, statistike potrjujejo, da podnebna kriza še naprej zvišuje povprečne letne temperature, kar vodi v vse večja nihanja med letnimi časi.

Močan zimski izbruh v Nemčiji je povzročil obsežne nevšečnosti v prometu in vsakodnevnem življenju, kar je presenetilo številne prebivalce. Kljub splošnemu trendu naraščanja globalnih temperatur meteorologi opozarjajo, da takšni pojavi niso v nasprotju s podnebnimi spremembami. Biometeorolog in okoljski meteorolog Andreas Matzarakis poudarja, da je sneg v osnovi koristen za ekosistem, saj zagotavlja potrebno vlago in zaščito za rastline. Strokovnjaki pojasnjujejo, da segrevanje ozračja dejansko lahko vodi do ekstremnejših vremenskih dogodkov. Zaradi toplejšega zraka, ki zadržuje več vlage, so lahko snežne padavine ob vdorih hladnega polarnega zraka intenzivnejše, kot bi bile v stabilnejših podnebnih razmerah. Raziskave kažejo, da se meja sneženja sicer zvišuje, vendar kratkotrajni in siloviti zimski udari ostajajo del podnebne realnosti srednje Evrope. Razmere so v več delih države ohromile železniški in letalski promet, kar sproža razprave o pripravljenosti infrastrukture na nenadne vremenske spremembe. Matzarakis v svojih analizah izpostavlja, da moramo razlikovati med dolgoročnimi podnebnimi trendi in kratkotrajnimi vremenskimi dogodki, ki jih javnost pogosto napačno interpretira kot dokaz proti segrevanju planeta. Sneg ostaja ključni element vodnega kroga, čeprav njegova prisotnost v nižinah postaja vse redkejša.

V Viktoriji so zaradi katastrofalnih gozdnih požarov razglasili popolno prepoved kurjenja. Potrdili so, da so tri osebe pogrešane po požaru v Longwoodu, ena oseba pa naj bi umrla. Uničenih je bilo več domov.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil nov val mednarodnih napetosti z izjavami, da Danska nima zgodovinske ali moralne avtoritete nad Grenlandijo. Po poročanju tujih medijev Trump trdi, da je to strateško pomembno arktično ozemlje slabo upravljano in nezadostno zaščiteno, hkrati pa opozarja na prisotnost kitajskih in ruskih plovil v regiji. Bela hiša naj bi celo preučevala možnost denarnih spodbud za prebivalce Grenlandije, ki bi podprli odcepitev od Danske, medtem ko so se iskanja na spletu za selitev na otok povzpela na rekordno raven. Strateški pomen Grenlandije se povečuje zaradi podnebnih sprememb, ki z taljenjem arktičnega ledu odpirajo nove pomorske poti med Azijo in Severno Ameriko. Te poti niso ključne le za trgovino in ladijski promet, temveč predstavljajo tudi nove vojaške poti, kar Združene države Amerike vidijo kot prednostno nalogo nacionalne varnosti. Trumpova administracija Grenlandijo obravnava kot skoraj nenaseljeno ozemlje z ogromnim rudnim bogastvom, ki bi moralo preiti pod ameriško upravo. Odzivi iz Köbenhavna in Nuuka ostajajo neomajni, saj so danski in grenlandski uradniki večkrat poudarili, da otok ni naprodaj. Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je zavrnila ameriške ambicije in pozvala k spoštovanju mednarodnega prava. Napetosti med ZDA in evropskimi zaveznicami so se še dodatno zaostrile, saj Evropa Trumpove zahteve zavrača kot nezaslišane in v nasprotju z načeli suverenosti.

Stranka Kuomintang (KMT) je predlagala prednostno obravnavo novih načrtov, kot je TPASS, v državnem proračunu, kar je sprožilo kritike Demokratske napredne stranke (DPP). DPP je potezo označila za "samopostrežno" izbiranje proračunskih postavk. Sočasno je potekala razprava o brezplačnih prehranskih paketih za šolarje, pri čemer so se pojavile obtožbe o finančnih manipulacijah. Poleg tega sta KMT in Bela stranka predlagali ustavno obtožbo predsednika Lai Ching-teja, zaradi česar bo 14. in 15. junija potekala javna obravnava.

Svetovni oceani so v letu 2025 absorbirali rekordno količino toplotne energije, kar predstavlja najvišjo raven od začetka sodobnih meritev. Mednarodna analiza, objavljena v strokovni reviji Advances in Atmospheric Sciences, razkriva, da se je vsebnost toplote v zgornjih 2000 metrih morske vode povečala za 23 zetadžulov. Ta količina energije je primerljiva s 37-letno svetovno porabo energije na ravni iz leta 2023, kar potrjuje trend neprekinjenega segrevanja deveto leto zapored. Študija, v kateri je sodelovalo več kot 50 znanstvenikov iz 31 raziskovalnih institucij po vsem svetu, poudarja, da segrevanje oceanov ni enakomerno porazdeljeno. Približno 16 odstotkov svetovnih oceanskih površin je zabeležilo rekordno visoke temperature, dodatna tretjina pa se je uvrstila med tri najtoplejša leta v zgodovini meritev. Najhitrejše segrevanje so raziskovalci zaznali v tropskem in južnem Atlantiku, severnem Pacifiku ter v Južnem oceanu. Znanstveniki z Inštituta za atmosfersko fiziko Kitajske akademije znanosti so opozorili na dolgoročne posledice takšnega kopičenja energije. Povečana vsebnost toplote v oceanih vpliva na globalne vremenske vzorce, dvig morske gladine in morsko biodiverziteto. Podatki, ki so jih združili iz vodilnih mednarodnih centrov v Aziji, Evropi in obeh Amerikah, potrjujejo jasen in vztrajen vzorec segrevanja v svetovnem merilu.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Administracija predsednika Trumpa je umaknila Združene države Amerike iz 66 mednarodnih organizacij, med drugim tudi iz agencije ZN za prebivalstvo in pogodbe ZN, ki ureja mednarodna podnebna pogajanja. Odločitev je bila sprejeta v okviru širšega umika ZDA iz globalnega sodelovanja.

Poročilo nevladnih organizacij Climate Council in Emergency Leaders for Climate Action (ELCA) opozarja, da skoraj sedem milijonov Avstralcev živi na območjih, ki so izjemno izpostavljena gozdnim požarom. Strokovnjaki poudarjajo, da so predmestja večjih avstralskih mest, kot so Sydney, Melbourne in Perth, v nevarnosti, da doživijo opustošenje, podobno lanskemu požaru v Los Angelesu. Naraščanje števila prebivalcev na obrobju mest in dejstvo, da je do 90 odstotkov tamkajšnjih domov zgrajenih brez upoštevanja sodobnih protipožarnih standardov, še povečujeta tveganje za katastrofalne posledice v primeru požara. Istočasno se je odstavljeni venezuelski predsednik Nicolás Maduro pojavil pred sodiščem na Manhattnu, kjer se spopada z obtožbami o sodelovanju v narko-teroristični zaroti. Njegov naslednik je medtem zavzel bolj spravljivo držo do Washingtona, kar bi lahko pomenilo premik v diplomatskih odnosih med državama. V Avstraliji se poleg nevarnosti požarov ukvarjajo tudi s pozivi k ustanovitvi zvezne kraljeve komisije, ki bi preiskala dogodke v zvezi s terorističnim napadom v Bondiju in vprašanje antisemitizma.

Donald Trump je zavrnil pomilostitev Seanu "Diddyju" Combsu, ki je zaprosil za pomilostitev preko pisma. Zavrnil je tudi pomilostitev Samu Bankman-Friedu (SBF), ustanovitelju FTX.

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je izrazil globoko obžalovanje zaradi odločitve Združenih držav Amerike o umiku iz približno 30 organizacij in pogodb v okviru OZN, vključno s ključnimi telesi na področju podnebnih sprememb. Tiskovni predstavnik generalnega sekretarja Stéphane Dujarric je v izjavi za javnost poudaril, da bo sistem Združenih narodov kljub odločitvi Bele hiše še naprej odločno izpolnjeval svoje mandate. Guterres je hkrati izpostavil, da vzdrževanje organizacije predstavlja pravno obveznost za vse države članice, kar vključuje tudi ZDA. Napovedani umik ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa sledi seriji preteklih izstopov iz mednarodnih institucij, kar znova vzbuja vprašanja o prihodnosti multilateralnega sodelovanja. Guterres je opozoril, da bi takšna poteza lahko oslabila globalna prizadevanja za reševanje podnebnih vprašanj in drugih mednarodnih izzivov. Kljub zaostrenim odnosom med Washingtonom in New Yorkom sekretariat OZN zagotavlja kontinuiteto dela vseh prizadetih agencij. Ta poteza je tesno povezana s preteklimi odločitvami ZDA, zlasti glede ponovnih izstopov iz Unesca, kar kaže na sistematičen odklon od določenih mednarodnih obveznosti. Generalni sekretar ostaja pri stališču, da je aktivna vloga vseh velesil nujna za učinkovito delovanje svetovne organizacije, vendar poudarja, da procesi znotraj OZN ne bodo zastali zaradi enostranskih odločitev posameznih članic.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Zaradi nadaljnjih težav z zimskim vremenom in dodatne računalniške napake je bil železniški in zračni promet na Nizozemskem danes še naprej delno ohromljen. Še posebej so prizadeti leti na amsterdamskem letališču.

V luči naraščajočih podnebnih tveganj je soustanovitelj Microsofta in filantrop Bill Gates v svojem letnem pismu poudaril, da tržne sile same ne bodo zadostovale za preprečitev podnebne katastrofe. Gates opozarja, da so vladne politike v bogatih državah ključne za spodbujanje inovacij, zlasti v težko razgradljivih sektorjih, kot sta letalstvo in težka industrija. Čeprav ostaja optimist, opozarja na nujnost zmanjšanja stroškov zelenih tehnologij, da bi te postale dostopne na globalni ravni, hkrati pa izpostavlja povezavo med podnebno krizo, revščino in javnim zdravjem. Sočasno se v mednarodni javnosti krepi razprava o geoinženiringu kot orodju za hlajenje planeta. Strokovnjaki, med njimi Craig Segall, opozarjajo, da so ljudje planet že nenadzorovano »geoinženirali« z izpusti toplogrednih plinov, zato bi bilo zavračanje raziskav o namernih tehnoloških posegih, kot je odbijanje sončne svetlobe, lahko usodno. Razprava je dobila nov zagon po poskusih zakonodajnih prepovedi tovrstnih raziskav v Združenih državah Amerike, kar nekateri označujejo za strateško napako, ki bi nam lahko odvzela dragocen čas pri energetskem prehodu. Na svetovni ravni so bili sprejeti tudi kazalniki iz Belema, ki prvič omogočajo enoten nadzor nad uspešnostjo prilagajanja na podnebne vplive. To je posebej pomembno za regije, kot je Afrika, ki so najbolj ranljive. Medtem ko svet išče nove rešitve, se narava odziva z ekstremnimi pojavi, od uničujočih požarov v Avstraliji do tornadov v ZDA in hudih neviht v Združenem kraljestvu, kar potrjuje nujnost takojšnjega in usklajenega ukrepanja.

V jugovzhodni avstralski zvezni državi Viktorija je v gozdnih požarih umrl en človek. Požari so uničili domove in prekinili oskrbo z električno energijo na desettisoče gospodinjstev. Na območju Viktorije in Novega Južnega Walesa je bilo izdano opozorilo o vročinskem valu in nevarnosti požarov.

Pravoslavni verniki v Grčiji in po svetu so v torek obeležili praznik Gospodovega razglasenja oziroma epifanije, ki v spomin na Kristusov krst tradicionalno vključuje blagoslov voda. Letošnje slovesnosti so grški uradniki izkoristili za opozarjanje na vse večje pomanjkanje vode v državi, kar predstavlja resno grožnjo kmetijstvu in lokalnim skupnostim. V kraju Maraton, ki je simbolno povezan z oskrbo Aten z vodo, so bili pozivi k racionalni rabi in trajnostnemu upravljanju vodnih virov še posebej izraziti. Zaradi dolgotrajnih obdobij suše in nadpovprečno visokih temperatur so se ravni v grških akumulacijskih jezerih močno znižale. Verski obredi, pri katerih duhovniki v morje ali jezera vržejo križ, za katerega se nato potegujejo verniki, so letos služili kot kulisa za opozorila o podnebnih spremembah. Oblasti poudarjajo, da bodo potrebne korenite spremembe v infrastrukturi in porabi, da bi preprečili kritično pomanjkanje pitne vode v prihodnjih sezonah.

Romunska nacionalna meteorološka uprava (ANM) je izdala štiritedensko napoved, ki za drugo polovico letošnjega januarja predvideva temperature nad sezonskim povprečjem. Čeprav bo neposredno pred tem obdobje zaznamovano s hladnejšim vremenom in obilnimi padavinami, strokovnjaki pričakujejo opazen prehod v toplejše razmere, ki bodo zajele večji del države. Po trenutnih ocenah bodo vrednosti na termometrih presegle običajne januarske temperature za to regijo. Napovedi kažejo na povečano variabilnost vremenskih vzorcev, saj bo prehod iz hladnega tedna v toplejše obdobje razmeroma hiter. Meteorologi so izpostavili, da bodo količine padavin v začetnem hladnem obdobju večje od povprečja, kar bi lahko vplivalo na kmetijstvo in lokalno infrastrukturo, preden se bo ozračje stabiliziralo in ogrelo. Ta trend sledi širšim evropskim vzorcem nihanj ekstremnih temperatur, ki so bili zabeleženi v preteklih letih.

Najnovejša raziskava, ki je zajela več desetletij podatkov, je pokazala, da avstralski gozdovi od Tasmanije na jugu do severnih tropskih območij izgubljajo drevesa z vse večjo hitrostjo. Znanstveniki opozarjajo, da je ta trend neposredna posledica segrevanja podnebja in da gre verjetno za razširjen pojav, ki ogroža stabilnost ekosistemov po celotni celini. Povečana stopnja smrtnosti dreves je bila zabeležena v različnih vrstah gozdov, kar kaže na to, da se rastlinstvo ne uspe dovolj hitro prilagoditi naraščajočim temperaturam in spremenjenim padavinskim vzorcem. Raziskovalci poudarjajo, da bi lahko hitrejše odmiranje dreves zmanjšalo zmožnost gozdov za skladiščenje ogljika, kar bi dodatno pospešilo globalno segrevanje. Avstralija, ki se že vrsto let spopada z ekstremnimi vremenskimi dogodki, tako ostaja na prvem bojni črti podnebnih vplivov na naravno okolje.

Skupina avstralskih raziskovalcev je v nedavni študiji razkrila, da drevesno lubje gosti bilijone mikroorganizmov, ki delujejo kot naravni čistilci ozračja. Ti mikrobi imajo sposobnost absorbiranja in nevtraliziranja toplogrednih ter strupenih plinov, kar predstavlja doslej nepoznano razsežnost vloge gozdov pri uravnavanju podnebja. Odkritje nakazuje, da so drevesa v boju proti podnebnim spremembam še učinkovitejša, kot je veljalo do sedaj. Znanstveniki pojasnjujejo, da ti mikroorganizmi dejansko "jedo" pline, ki segrevajo ozračje, s čimer neposredno zmanjšujejo stopnjo onesnaženosti. Raziskava spreminja temeljno razumevanje ekološke funkcije gozdov, saj se je dosedanje znanje osredotočalo predvsem na proces fotosinteze in absorpcijo ogljikovega dioksida v listih in lesu. Lubje se tako uveljavlja kot ključen dejavnik v naravnih procesih filtracije zraka. Ta ugotovitev bi lahko bistveno vplivala na prihodnje strategije ohranjanja gozdov in pogozdovanja po vsem svetu. Razumevanje, kako ti drobni organizmi v lubju sodelujejo pri odstranjevanju škodljivih emisij, nudi nove možnosti za izboljšanje podnebnih modelov. Avstralska ekipa poudarja, da gre za revolucionarno odkritje, ki potrjuje kompleksnost gozdnih ekosistemov pri ohranjanju stabilnega okolja.