Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je od Združenih držav Amerike zahtevala takojšnje dokaze o stanju in lokaciji predsednika Nicolása Madura ter prve dame Celie Flores, potem ko so ameriške sile izvedle operacijo njunega zajetja. Rodríguezova je dogodek označila za ugrabitev in opozorila na nepredvidljive posledice tovrstnega ravnanja Washingtona. Po njenih besedah gre za napačen korak ZDA, ki ga je Maduro predvidel kot posledico ameriškega interesa po venezuelskih energetskih virih. Trenutno bivališče in zdravstveno stanje predsednika Madura ostajata neznana, kar v Caracasu sproža ostre odzive proti administraciji Donalda Trumpa. Podpredsednica je poudarila, da je bila agresija vnaprej načrtovana, ter obtožila ZDA kršenja mednarodnega prava in suverenosti Venezuele. Razmere v državi so izjemno napete, saj vladni predstavniki pozivajo k mednarodni solidarnosti in takojšnji objavi informacij o usodi pridržanega predsedniškega para.

Nicolás Maduro je verjel, da se mu je njegov predhodnik Hugo Chávez prikazoval v obliki ptiča in metulja.

Nicolása Madura so po zajetju ameriških sil skupaj z ženo Cilio Flores prepeljali na ladjo USS Iwo Jima, ki pluje proti New Yorku. Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA med prehodnim obdobjem "vodile" Venezuelo. Spomnili so tudi na napad z dronom na Madura leta 2018, po katerem je Maduro obtožil ZDA in Kolumbijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil izvedbo obsežne vojaške operacije v Venezueli, v kateri so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura. Trump je v pogovoru za časnik The New York Times operacijo označil za »briljantno« in »odlično načrtovano«, pri čemer je izpostavil usklajeno delovanje vojske in obveščevalnih služb. Po uradnih navedbah ameriške strani med operacijo ni bilo smrtnih žrtev ali poškodb med pripadniki ameriških sil, podrobnosti o morebitnih žrtvah na venezuelski strani pa niso bile razkrite. Zajetje Madura predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in tajnih operacij, ki so se stopnjevale od konca leta 2025. Predsednik Trump je pred tem že odobril tajne dejavnosti obveščevalne agencije Cia v regiji in razglasil zaprtje venezuelskega zračnega prostora. Venezuelska vlada se je na dogajanje odzvala z uvedbo izrednega stanja in mobilizacijo vojske, vendar režimu očitno ni uspelo preprečiti ameriškega vdora. Trump je napovedal posebno novinarsko konferenco, na kateri bo podal več informacij o prihodnjih korakih Washingtona v Južni Ameriki.

Venezuelska vlada je v soboto uradno zaprosila za nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov, potem ko so Združene države Amerike izvedle vojaški napad na prestolnico Caracas in po lastnih navedbah zajele predsednika Nicolása Madura. Venezuelski zunanji minister Yván Gil je preko platforme Telegram sporočil, da gre za kriminalno agresijo ameriške vlade, ki krši mednarodno pravo. Zahtevo za srečanje so naslovili na somalijskega veleposlanika Abukarja Dahirja Osmana, ki trenutno predseduje Varnostnemu svetu. Dogajanje predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med državama, ki so se stopnjevale že konec leta 2025. Medtem ko Caracas poziva k mednarodni zaščiti suverenosti, je visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve Kaja Kallas pozvala k previdnosti in zmernosti pri odzivanju na nastale razmere, dokler se ne oblikuje skupno stališče mednarodne skupnosti. Razmere v državi ostajajo izjemno negotove, saj usoda zajetega predsednika in nadaljnji vojaški koraki ZDA niso v celoti pojasnjeni.

Ameriške vojaške sile so v noči s petka na soboto izvedle obsežno operacijo v Venezueli, v kateri so zajele predsednika Nicolasa Madura. V operaciji so sodelovale elitne enote Delta Force, ki so ob podpori vojaških helikopterjev Chinook vdrle v državo in 63-letnega voditelja po zajetju z letali evakuirale iz Venezuele. Akcija se je odvila po več kot desetletju Madurove avtoritarne vladavine, ki so jo zaznamovale huda gospodarska kriza in nenehne napetosti z mednarodno skupnostjo. Operacija predstavlja vrhunec stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Caracasom. Potem ko je Maduro konec novembra ukazal polno bojno pripravljenost letalstva zaradi ameriških groženj o zaprtju zračnega prostora, so Združene države Amerike s hitrim vojaškim posredovanjem končale njegovo vladavino. Venezuelske oborožene sile na nenaden vdor elitnih enot niso uspele odgovoriti dovolj hitro, da bi preprečile zajetje predsednika.

Portugalski predsednik Marcelo Rebelo de Sousa je v luči zaostrenih razmer v Venezueli vzpostavil stalni stik s ključnimi vladnimi predstavniki, vključno z ministrom za obrambo in ministrom za zunanje zadeve. Zaradi številčne portugalske skupnosti v Venezueli, ki večinoma izvira z otoka Madeira, se je predsednik o stanju v državi posebej posvetoval tudi s predsednikom regionalne vlade Madeire. Urad predsednika republike pozorno spremlja varnostno in politično situacijo v južnoameriški državi, saj tam živeči portugalski izseljenci predstavljajo eno najpomembnejših izseljenskih skupnosti za Portugalsko. Prizadevanja so usmerjena v zagotavljanje varnosti portugalskih državljanov in usklajevanje morebitnih humanitarnih ali diplomatskih ukrepov v primeru nadaljnje destabilizacije Venezuele.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja, izvedle zračni napad na Venezuelo, med katerim so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških obtožb o nezakonitosti Madurovega režima. Medtem ko Washington trdi, da je bila akcija nujna za vzpostavitev demokracije in pregon »narko-terorizma«, so se na dogodke že odzvale mednarodne institucije in tuje države. Evropska unija je v uradni izjavi pozvala k zadržanosti in spoštovanju mednarodnega prava. Čeprav Bruselj poudarja pomanjkanje legitimnosti Madurove oblasti, opozarja na pomen mirnega reševanja sporov. Belgijski zunanji minister Maxime Prévot je izpostavil, da je prioriteta belgijske vlade zagotavljanje varnosti približno 230 belgijskih državljanov, ki se trenutno nahajajo v Venezueli. Venezuela se je na vojaško agresijo odzvala z zahtevo po nujni seji Varnostnega sveta Združenih narodov. Caracas napad označuje za grobo kršitev suverenosti in imperialistično agresijo, ki sledi dolgotrajni gospodarski blokadi in vojaškim pritiskom v Karibskem morju. Situacija v regiji ostaja izjemno napeta, saj svetovna javnost pričakuje nadaljnje poteze ameriške administracije in odziv zaveznic Venezuele, predvsem Kitajske.

Venezuelsko prestolnico Caracas in njeno širšo okolico so v noči na petek pretresle silovite eksplozije, ki so posledica obsežnega vojaškega napada Združenih držav Amerike. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanih pritiskov Washingtona na administracijo v Caracasu. Ameriške sile so po navedbah nekaterih virov ciljale strateške točke v glavnem mestu in regiji, pri čemer naj bi se napadi osredotočili na ohromitev tamkajšnjih obrambnih in vladnih struktur. Po poročanju tujih medijev naj bi ameriška stran med operacijo domnevno "ujela" venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, čeprav uradne potrditve o njegovem statusu ali lokaciji še ni. Napadi so povzročili precejšen preplah med prebivalstvom, saj so se eksplozije vrstile skozi celotno noč. Razmere v državi ostajajo izjemno napete, mednarodna skupnost pa z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, ki bi lahko pomenilo popolno destabilizacijo regije in korenito spremembo političnega vrha v Venezueli.

Iransko ministrstvo za zunanje zadeve je ostro obsodilo nedavni vojaški napad Združenih držav Amerike na Venezuelo, ki ga je označilo za grobo kršitev nacionalne suverenosti in ozemeljske celovitosti te južnoameriške države. V uradni izjavi je Teheran poudaril, da morajo načrtovalci in izvajalci te agresije prevzeti polno odgovornost za svoja dejanja. Iran s tem stopnjuje diplomatsko podporo venezuelskemu režimu, medtem ko so se napetosti v regiji po vojaškem posredovanju znatno povečale. Iranske oblasti so ob tem pozvale mednarodno skupnost k odločnemu ukrepanju proti enostranskim vojaškim posegom, ki destabilizirajo mednarodni red. Odnosi med Iranom in Venezuelo ostajajo tesni, saj se obe državi že dlje časa spopadata z ekonomskimi pritiski in sankcijami s strani zahodnih sil.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je pozval k nujnemu zasedanju Združenih narodov in Organizacije ameriških držav (OAS) zaradi ameriških raketnih napadov na Venezuelo. Petro je napade označil za resno opozorilo celotnemu svetu in ostro obsodil vojaško posredovanje Združenih držav Amerike na ozemlju sosednje države. Predsednik Petro je poudaril, da je takojšnja intervencija mednarodne skupnosti nujna za ustavitev sovražnosti in preprečitev nadaljnjega stopnjevanja nasilja v regiji. Po njegovih besedah ti dogodki ne ogrožajo le suverenosti Venezuele, temveč predstavljajo širšo grožnjo stabilnosti v Latinski Ameriki. Kolumbija, ki si deli dolgo mejo z Venezuelo, se na destabilizacijo odziva z diplomatsko ofenzivo, s katero želi aktivirati večstranske mehanizme za zaščito miru.

Združene države Amerike so v noči na 3. januar sprožile obsežno vojaško operacijo proti Venezueli, ki so jo venezuelske oblasti označile za neizprosen akt vojaške agresije. Ameriške letalske sile so izvedle serijo zračnih napadov na glavno mesto Caracas ter več drugih strateško pomembnih mest, vključno s provincami Miranda, Aragua in La Guaira. Po poročanju vseh lokalnih virov so bili tarča napadov tako vojaški kot civilni objekti, vlada pa je v odziv na nastale razmere razglasila izredno stanje. Predsednik Nicolás Maduro naj bi bil po nekaterih navedbah ujet, medtem ko prestolnico pretresajo eksplozije in kaos. Operacija predstavlja dramatično zaostritev napetosti med državama, ki so se stopnjevale v zadnjih mesecih. Venezuelska vlada trdi, da gre za neupravičen napad na njihovo suverenost, medtem ko ameriška stran operacijo utemeljuje kot nujno obrambo pred domnevnimi grožnjami nacionalni varnosti. Napadi so povzročili znatno materialno škodo in civilne žrtve, vendar natančno število slednjih še ni potrjeno. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj bi lahko ta konflikt resno destabiliziral celotno južnoameriško regijo in povzročil nov val beguncev ter motnje na naftnih trgih.

Namestnik predsednika Varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev se je kritično in sarkastično odzval na nedavne ameriške zračne napade v Venezueli. Medvedjev je vojaško operacijo Združenih držav Amerike označil za "še en sijajen korak k Nobelovi nagradi za mir", s čimer je namigoval na neskladje med vojaškim posredovanjem in mirovnimi prizadevanji. Po njegovih besedah so ZDA izvedle operacijo v državi, ki za njihovo varnost ni predstavljala nobene neposredne grožnje. Ruski politik je ob tem izkoristil priložnost za primerjavo z vojno v Ukrajini. Pozval je ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj pokaže podobno stopnjo aktivnosti tudi v ukrajinskem konfliktu. Medvedjev je v svojih izjavah poudaril, da gre pri ameriških dejanjih v Južni Ameriki za vprašljiv primer mirovništva, ki po njegovem mnenju kaže na dvojne standarde v mednarodni politiki. Njegovi komentarji odražajo nadaljnje zaostrovanje retorike med Moskvo in Washingtonom glede vprašanj globalne varnosti in suverenosti držav.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi zahtevalo takojšnjo pojasnitev lokacije in stanja venezuelskega predsednika Nicolása Madura ter njegove soproge. Moskva trdi, da sta bila predsednik in prva dama države s prisilnimi ukrepi odstranjena iz Venezuele, kar pripisujejo neposredni agresiji Združenih držav Amerike. Ruski uradniki so izrazili globoko zaskrbljenost nad dogajanjem in poudarili, da je bila odstranitev izvedena s silo. Rusija je v diplomatskem sporočilu ponovila svojo solidarnost z venezuelskim zaveznikom in obsodila dejanja, ki jih interpretira kot kršitev suverenosti latinskoameriške države. Situacija ostaja nejasna, saj Washington še ni podal uradnega odgovora na ruske obtožbe o nasilni odstranitvi predsednika. Dogodek pomeni vrhunec dolgotrajnih napetosti med Moskvo in Washingtonom glede vprašanja politične stabilnosti v Venezueli, kjer je Rusija v preteklosti že večkrat vojaško in diplomatsko podprla Madurov režim pred pritiski Zahoda.

Ameriški generalni državni tožilec je napovedal, da bodo venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga deležni najstrožje kazni, kar dodatno stopnjuje napetosti med državama. Združene države Amerike že dlje časa obravnavajo Madura v okviru obtožb o trgovini z mormotiki in korupciji. Napoved o strogi kazni odraža odločnost ameriške administracije pri pregonu venezuelskega vodstva, ki ga Washington ne priznava kot legitimnega. V odzivu na ameriške grožnje je venezuelski generalni državni tožilec izjavil, da za varnost predsednika Madura in njegove žene neposredno odgovarja vlada Združenih držav Amerike. Venezuelska stran te napovedi interpretira kot neposreden napad na suverenost države in varnost njenih najvišjih predstavnikov. Diplomatski odnosi med Caracasom in Washingtonom ostajajo na najnižji točki, saj se obe strani spopadata z vprašanji legitimnosti in mednarodnega prava.

Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je izjavila, da bi moral venezuelski predsednik Nicolas Maduro odgovarjati v ZDA zaradi obtožb, povezanih s trgovino z drogami in terorizmom. Objavila je tudi uradno obtožnico proti Maduru in njegovi ženi Cilii Flores.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta se znašla v središču mednarodnega dogajanja po navedbah o njunem pridržanju s strani ameriških sil. Generalna tožilka Združenih držav Amerike Pam Bondi je sporočila, da so proti Maduru in Floresovi vložili uradne obtožnice, ki ju bremenijo mednarodne trgovine z drogami. Po poročanju nekaterih virov naj bi ju po raketnih napadih na Caracas zajeli in odpeljali iz države, vendar natančna lokacija njunega zadrževanja ostaja neznana. Kljub uradnim izjavam o zajetju se v javnosti pojavljajo dvomi o resničnosti ameriških navedb. Nekateri strokovnjaki in varnostni analitiki opozarjajo na neskladja v izjavah predsednika Donalda Trumpa, saj ameriška stran še ni predložila vizualnih dokazov o pridržanju. Ugiba se, da bi se Maduro še vedno lahko nahajal na varnem znotraj Venezuele, medtem ko ameriško pravosodje pripravlja postopke za sojenje na svojem ozemlju. Razmere ostajajo izjemno napete, saj gre za neposreden poseg v suverenost južnoameriške države.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle vojaško operacijo nad Venezuelo, v kateri so bombardirale prestolnico Caracas in ključna pristaniška mesta. Po navedbah ameriških uradnikov so bili cilji napadov vojaški objekti in strateška infrastruktura, s čimer so ZDA uresničile večmesečne grožnje o ukrepanju proti režimu Nicolása Madura. Priče v Caracasu so poročale o močnih eksplozijah na nočnem nebu in nizko letečih letalih, medtem ko so venezuelski uradniki napade označili za imperialistično agresijo, katere cilj je prisvojitev naravnih bogastev države. Venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je na napade odzval z razglasitvijo izrednega stanja na ravni celotne države in pozval k splošni mobilizaciji prebivalstva za obrambo domovine. Podporo Maduru je izrazil tudi kolumbijski predsednik Gustavo Petro, ki je potrdil informacije o napadih. Bela hiša in Pentagon uradnih izjav še nista podala, so pa predstavniki ameriške vlade potrdili, da so seznanjeni z dogajanjem na terenu. Dogodek pomeni drastično zaostritev dolgoletnega spora med Washingtonom in Caracasom, ki se je v zadnjem letu stopnjeval z vojaškimi provokacijami v Karibskem morju in gospodarskimi sankcijami.

Portugalska vlada je sporočila, da zaenkrat nima informacij, da bi bili portugalski državljani prizadeti v ameriških zračnih napadih na Venezuelo. Portugalska ambasada v Caracasu in konzulati v Caracasu in Valenciji so pozvali portugalsko skupnost v Venezueli, naj ostane mirna in se zadržuje doma.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil je državni sekretar ZDA Marco Rubio izjavil, da bo Maduroju sojeno v ZDA. Generalna državna tožilka ZDA Pamela Bondi je sporočila, da je bil Maduro obtožen narkoterorizma in da bo skupaj s svojo ženo Cilio Flores odgovarjal pred ameriškim pravosodjem. Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je izjavila, da bi moral Edmundo González prevzeti funkcijo "legitimnega predsednika" Venezuele. Podpredsednica Venezuele, Delcy Rodríguez, je priznala, da vlada ne ve, kje se nahaja Maduro, in prevzela vidnejšo vlogo v državi.

Kubanska univerza in kubansko ljudstvo sta na protimperialistični tribuni v Havani ostro obsodila domnevno vojaško agresijo ZDA proti Venezueli in izrazila podporo predsedniku Nicolásu Maduru ter vojaško-policijski enotnosti. Miguel Díaz-Canel je vodil shod v solidarnosti z Venezuelo in odločno zavrnil agresijo.

Pakistanski podpredsednik vlade in zunanji minister Ishaq Dar je v soboto prispel v Peking na uradni obisk, kjer bo s kitajskim kolegom Wang Yijem sopredsedoval sedmemu krogu strateškega dialoga med Kitajsko in Pakistanom. Gre za najvišji posvetovalni mehanizem med državama, ki omogoča celovit pregled dvostranskega sodelovanja in določanje novih področij partnerstva v okviru njunega dolgotrajnega strateškega sodelovanja. Obisk ima poseben simbolni pomen, saj je Dar prvi tuji visoki gost, ki je obiskal Kitajsko v letu 2026. Poleg strateških pogovorov se bo minister udeležil tudi dogodkov ob začetku 75. obletnice vzpostavitve diplomatskih odnosov med Pakistanom in Kitajsko. Državi načrtujeta številne pobude in spominske dejavnosti, ki se bodo zvrstile čez celotno leto. Na letališču so pakistansko delegacijo sprejeli kitajski posebni predstavnik za Afganistan Yue Xiaoyong ter predstavniki pakistanskega veleposlaništva v Pekingu.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je izrazilo globoko zaskrbljenost in obsodbo zaradi, kot so dejali, ameriškega oboroženega napada na Venezuelo. Poudarili so, da so ameriški izgovori za agresijo neutemeljeni.

Ruski predsednik Vladimir Putin in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta ob začetku leta 2026 podala novoletna nagovora z močno nasprotujočimi si sporočili glede vojne v Ukrajini, ki se približuje četrtemu letu trajanja. Putin je v svojem kratkem nastopu poudaril enotnost ruskega ljudstva in vojno omenil le ob koncu, kar nekateri analitiki interpretirajo kot poskus zmanjševanja pomena konflikta v domači javnosti, medtem ko vztraja pri strategiji izčrpavanja. Na drugi strani je Zelenski v svojem nagovoru ponovno pozval k miru, hkrati pa opozoril na ukrajinsko neomajnost in potrebo po diplomatski rešitvi, ki bi spoštovala suverenost države. Kljub Putinovemu prepričanju v zmago in trditvam o uspehih na bojišču kritiki opozarjajo na dolgoročne posledice njegove strategije. Rusko gospodarstvo se sooča z naraščajočo izolacijo in vedno večjo odvisnostjo od Kitajske, vojaški cilji pa kljub začetnim pričakovanjem o hitri zmagi ostajajo neizpolnjeni. Medtem ko Rusija stavi na utrujenost Zahoda, ukrajinska stran ob podpori zaveznikov išče načine za končanje spopadov, ki so v zadnjih letih povzročili ogromno človeško in materialno škodo na obeh straneh.

Irski predsednik vlade Micheál Martin bo v nedeljo pričel uradni obisk na Kitajskem, kar predstavlja prvi obisk kakega irskega voditelja v tej državi po štirinajstih letih. Po napovedih kitajskega ministrstva za zunanje zadeve se bo Martin v Pekingu srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Obisk poteka v času, ko Peking intenzivno krepi dvostranske odnose s posameznimi članicami Evropske unije, kljub splošnim napetostim med Kitajsko in celotnim evropskim blokom. Srečanje velja za pomemben diplomatski korak za Irsko, ki si prizadeva za uravnoteženje gospodarskih interesov in političnih odnosov z drugo največjo svetovno ekonomijo. Glavne teme pogovorov bodo predvidoma vključevale trgovinsko sodelovanje, vprašanja podnebnih sprememb ter stabilnost mednarodnih dobavnih verig. Diplomatska prizadevanja Kitajske kažejo na strategijo neposrednega dialoga z evropskimi prestolnicami, s čimer se skuša izogniti nekaterim strožjim omejitvam, ki jih zagovarjajo institucije v Bruslju.

José Luís Carneiro, vodja portugalske Socialistične stranke (PS), je v javnem nagovoru pozval Združene narode in mednarodne organe k aktivnemu varovanju mednarodnega prava v Venezueli. Njegov poziv temelji na naraščajočih napetostih v tej latinskoameriški državi, ki neposredno vplivajo na tamkajšnjo številčno portugalsko skupnost. Carneiro je izrazil polno podporo portugalski vladi pri vseh prizadevanjih za zaščito svojih državljanov in poudaril nujnost tesnega sodelovanja znotraj Evropske unije za preprečitev nadaljnjega stopnjevanja konfliktov. Politični voditelj je izpostavil, da mora mednarodna skupnost delovati usklajeno, da bi zagotovila stabilnost in varnost. Poudarek njegovega apela je na diplomatskih prizadevanjih, ki bi preprečila nasilje in zagotovila spoštovanje demokratičnih standardov. Po njegovih besedah je ključno, da se v reševanje krize vključijo vse relevantne mednarodne institucije, saj trenutne razmere v Venezueli predstavljajo tveganje ne le za lokalno prebivalstvo, temveč tudi za številne tuje državljane, ki živijo in delajo v državi.

Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel in njegov kolumbijski kolega Gustavo Petro sta ostro obsodila domnevne ameriške zračne napade na cilje v Venezueli. Díaz-Canel je dejanje označil za »državni terorizem« in pozval mednarodno skupnost k nujnemu odzivu na agresijo Združenih držav Amerike, ki naj bi ogrožala mir v regiji. Do obsodb prihaja po tem, ko je venezuelski predsednik Nicolás Maduro razglasil izredno stanje, potem ko je Washington obtožil napadov na civilne in vojaške objekte v državi. Napetosti so se stopnjevale po poročilih o napadih z brezpilotnimi letalniki, ki so po trditvah venezuelske strani ciljali na infrastrukturo v državi. Kolumbija, ki je pod vodstvom Petra zavzela bolj kritično držo do ameriških posegov v sosednji državi, se je pridružila Kubi v opozarjanju na nevarnost destabilizacije Latinske Amerike. Medtem ko ZDA operacije utemeljujejo z bojem proti mamilarskim kartelom in terorizmu, zaveznice Venezuele, vključno z Rusijo in Iranom, te poteze interpretirajo kot poskus nasilne menjave režima v Caracasu. Dogajanje predstavlja vrhunec večmesečnega stopnjevanja pritiska administracije Donalda Trumpa na Madurovo vlado.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je sporočil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike v noči na nedeljo izvedle zračne napade na venezuelsko prestolnico Caracas. Eksplozije so odjeknile v več delih mesta okoli 2. ure zjutraj po lokalnem času, kar je sprožilo nemudno diplomatsko reakcijo sosednje Kolumbije. Petro je razmere označil za kritične in pozval k nujnemu sklicu generalne skupščine Združenih narodov ter Organizacije ameriških držav, da bi obravnavali to neposredno vojaško posredovanje. Napadi so vrhunec večtedenskih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevale zaradi ameriških obtožb o vpletenosti venezuelskega režima v trgovino z drogami. Čeprav ZDA uradnih potrditev o obsegu napadov še niso podale, poročila s terena potrjujejo detonacije na strateških vojaških in vladnih lokacijah. Kolumbijski predsednik je v svojem pozivu svetovni javnosti poudaril, da gre za neposreden napad na suverenost Venezuele, kar bi lahko destabiliziralo celotno regijo Južne Amerike.

Letalske sile Združenih držav Amerike so v okviru vojaške operacije v Venezueli napadle stavbo Cuartel de la Montaña v glavnem mestu Caracas. Gre za nekdanji vojaški muzej, ki so ga po smrti nekdanjega venezuelskega predsednika Huga Cháveza preuredili v njegov mavzolej in tam pokopali njegove posmrtne ostanke. Po navedbah agencije Bloomberg in poročilih prič s terena so v soseski, kjer stoji vojaški objekt, odjeknile močne eksplozije, kar potrjujejo tudi videoposnetki lokalnih prebivalcev na družbenih omrežjih. Napad na ta simbolno pomemben objekt predstavlja neposreden udarec na politično zapuščino nekdanjega voditelja in zaostruje že tako napete razmere v državi. Za zdaj podrobnosti o žrtvah ali natančnem obsegu materialne škode na samem mavzoleju še niso znane, vendar dogodek označuje novo fazo v vojaškem posegu ZDA v Venezueli. Napad na vojaški objekt, ki služi kot spomenik, kaže na stopnjevanje sovražnosti med Washingtonom in oblastmi v Caracasu.

V glavnem mestu Venezuele, Caracas, je ponoči odjeknilo najmanj sedem eksplozij, nad mestom pa so opazili letala v nizkem letu. Predsednik Nicolás Maduro je zaradi dogodkov nemudoma razglasil izredne razmere v državi in obsodil dejanja Združenih držav Amerike, ki jih je označil za poskus prevzema nadzora nad državnimi zalogami nafte in mineralov. Venezuelska vlada je v uradni izjavi dejanja označila za izjemno resno vojaško agresijo s strani vlade Združenih držav Amerike. Po poročanju tujih medijev je po seriji eksplozij prišlo do neposrednega posredovanja ameriških posebnih enot Delta Force, ki so venezuelskega voditelja zajele. Situacija v prestolnici ostaja napeta, saj so nad mestom še vedno prisotne tuje vojaške letalske sile. Združene države Amerike se na obtožbe o vojaški agresiji še niso uradno odzvale, medtem ko mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje v državi, ki se že dlje časa spopada z globoko politično in gospodarsko krizo.

Po besedah senatorja Mikea Leeja, ki se sklicuje na informacije državnega sekretarja Marca Rubia, po aretaciji venezuelskega predsednika Nicolasa Madura ni pričakovati nadaljnjih vojaških akcij ZDA v Venezueli. Madura čaka sojenje v ZDA zaradi obtožb, ki jih ZDA obravnavajo kot kazniva dejanja.

Ameriški predsednik Donald Trump, ki se je v javnosti pogosto predstavljal kot zagovornik miru in celo kandidat za Nobelovo nagrado za mir, je po skoraj letu dni na položaju močno zaostril zunanjo politiko Združenih držav Amerike. Čeprav je med kampanjo obljubljal končanje konfliktov, njegove zadnje odločitve kažejo na aktivno vključevanje v vojaške operacije na več svetovnih frontah, vključno z napetostmi v Venezueli. Ta premik k agresivnejšemu militarizmu predstavlja oster odklon od njegove prejšnje retorike. Njegovo navdušenje nad vojno in uporabo moči se zdi v neposrednem nasprotju z njegovimi prejšnjimi ambicijami po mednarodnem priznanju za doseganje premirij. Trumpova administracija zdaj namesto diplomatskih rešitev pogosteje uporablja vojaška sredstva in pritiske, kar povzroča nemir v mednarodni skupnosti. Analitiki opozarjajo, da takšna nepredvidljivost zmanjšuje možnosti za stabilne mirovne sporazume, ki jih je predsednik obljubljal ob prevzemu oblasti. V luči preteklih srečanj z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in prizadevanj za Nobelovo nagrado ostaja nejasno, kako bo ta militaristični obrat vplival na prihodnje diplomatske odnose s ključnimi svetovnimi silami.

CIA je ocenila, da Ukrajina ni ciljala na rezidenco Vladimirja Putina v nedavnem napadu z droni v severni Rusiji, s čimer je zanikala trditve Kremlja. Rusija je od ZDA zahtevala, da prenehajo preganjati tanker, ki je plul iz Irana v Venezuelo in je vpisan v ruski register.

Ameriška obveščevalna služba CIA je v najnovejšem poročilu ocenila, da Ukrajina v nedavnem napadu z brezpilotnimi letalniki ni ciljala rezidence ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Direktor agencije John Ratcliffe je te informacije predal predsedniku Donaldu Trumpu, s čimer je neposredno oporekal navedbam Kremlja, ki je Kijev obtožil poskusa atentata. Po navedbah ameriških uradnikov naj bi CIA ocenila, da ruski dokazi o vpletenosti Ukrajine v domnevni napad na Putinovo domovanje niso verodostojni, kar je spremenilo prvotno oster odziv predsednika Trumpa, ki je bil nad ruskimi trditvami sprva ogorčen. Rusija medtem vztraja pri svoji različici dogodkov in trdi, da je iz razbitin sestreljenega drona pridobila podatke, ki potrjujejo, da je bil končni cilj napada prav predsedniški objekt. Moskva je napovedala, da bo te podatke predala Washingtonu, hkrati pa opozorila, da bo incident vplival na njihovo pogajalsko izhodišče v mirovnih pogovorih. V diplomatskih krogih se medtem razpravlja tudi o nenavadnih načinih mehčanja odnosov; poročila iz Bele hiše razkrivajo, da je k sprostitvi ozračja na avgustovskem srečanju med Trumpom in Zelenskim prispeval nepričakovan telefonski klic z nekdanjo ukrajinsko misico, kar je ukrajinskega predsednika v Trumpovih očeh prikazalo v bolj človeški luči.

Rusija je sporočila, da je pridobila in dešifrirala podatke iz ukrajinskega drona, ki naj bi dokazovali poskus napada na rezidenco Vladimirja Putina. Dokumente naj bi posredovali ZDA. Medtem pa CIA ocenjuje, da Ukrajina ni ciljala Putinove rezidence v nedavnem napadu z droni v severni Rusiji. Donald Trump je po obvestilu vodje CIA zavzel bolj zadržano stališče glede incidenta.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je ostro kritiziral vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, ki je vključevalo bombardiranje in zajetje venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Lula da Silva je dejanja Washingtona označil za nedopustna in poudaril, da so ZDA s tem prestopile vse meje sprejemljivega v mednarodni politiki. Po poročanju brazilskih organov pregona so venezuelske oblasti v odziv na napad popolnoma zaprle mejo z Brazilijo, kar je povzročilo nenaden upad migracijskega toka. Zaradi stopnjevanja napetosti in ameriških zračnih napadov na bolivarsko republiko je tudi sosednja Kolumbija napovedala prerazporeditev svojih sil in virov na mejo, saj se pripravlja na morebiten val beguncev. Medtem ko v ZDA zoper zajetega Madura že pripravljajo obtožnico, regija ostaja v stanju visoke pripravljenosti, saj vojaško posredovanje vpliva na stabilnost celotne Južne Amerike. Brazilski predsednik je v svoji izjavi za javnost izrazil resno zaskrbljenost nad kršenjem suverenosti sosednje države.

Venezuelski minister za obrambo Vladimir Padrino López je v uradni izjavi poudaril, da se bo Venezuela odločno uprla vsakršni prisotnosti tujih sil v državi. Njegov odziv je sledil zaostritvi razmer, ko so Združene države Amerike izvedle operacijo, ki je privedla do pridržanja predsednika Nicolása Madura. Padrino López je morebitno tujo prisotnost označil za največjo žalitev, ki jo je država kdajkoli doživela. Kot ključna osebnost venezuelskega vojaškega aparata Padrino López ostaja zvest režimu in opozarja na kršitev nacionalne suverenosti. Njegove besede potrjujejo globoko politično in vojaško krizo v državi, kjer so napetosti med domačimi oblastmi in mednarodno skupnostjo dosegle vrhunec. Minister je v svojem nagovoru javnosti poudaril pomen nacionalne identitete in vojaške pripravljenosti na obrambo domovine pred zunanjimi pritiski.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi, objavljeni v soboto, 3. januarja, izrazilo globoko zaskrbljenost zaradi poročil o domnevnem nasilnem odvozu venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores iz države. Moskva je pozvala k takojšnji razjasnitvi okoliščin njunega izginotja, saj bi tovrstna dejanja, če se potrdijo, pomenila nesprejemljiv poseg v suverenost države. Ministrstvo je poudarilo, da so razmere skrajno alarmantne, in zahtevalo uradna pojasnila o usodi predsedniškega para. Ruski diplomati so poudarili, da so informacije o prisilnem izgonu ali ugrabitvi Madura vzbudile mednarodno pozornost in zahtevajo nujno ukrepanje. Čeprav podrobnosti o tem, kdo naj bi izvedel zajetje, ostajajo nejasne, ruska stran vztraja pri spoštovanju mednarodnega prava in zaščiti legitimno izvoljenih predstavnikov Venezuele. Situacija ostaja negotova, saj uradnih potrditev o Madurovi lokaciji v času objave izjave še ni bilo na voljo.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro in njegova soproga Silia Flores sta bila po končani vojaški operaciji Združenih držav Amerike proti Venezueli pridržana in prepeljana v pripor v ZDA. Ameriško tožilstvo je proti Maduru v južnem okrožju New Yorka že vložilo obtožnico, ki ga bremeni narkoterorizma in zarote proti državi. Po besedah ameriškega senatorja Marca Rubia so se vojaške dejavnosti v državi že zaključile. Madridska vlada in vodstvo Mehike sta ostro obsodila ameriške letalske napade na Venezuelo, pri čemer so mehiški uradniki poudarili, da gre za kršitev 2. člena Ustanovne listine Združenih narodov. Ruska federacija je uradno pozvala k takojšnji izpustitvi predsednika Madura in njegove žene ter zahtevala pojasnila glede okoliščin njunega zajetja. Medtem ko so v ZDA operacijo označili za uspešen boj proti kriminalnim strukturam, so se v mednarodni skupnosti pojavili odzivi nezadovoljstva. Vodja španske stranke Podemos Ione Belarra je pozvala Španijo k prekinitvi diplomatskih odnosov z Washingtonom, saj meni, da gre za nesprejemljivo agresijo. Napetosti v regiji ostajajo visoke, medtem ko svetovne velesile zavzemajo diametralno nasprotna stališča do legitimnosti ameriškega posredovanja v Caracasu.

Jemenski uporniški svet je izdal izjavo, v kateri je obsodil ameriški napad na Venezuelo in poročila o aretaciji venezuelskega predsednika, kar je označil za precedens in očitno kršitev nacionalne suverenosti te države. Palestinske skupine so prav tako obsodile ameriško vojaško agresijo in napade na glavno mesto Venezuele, ki jih vidijo kot jasen primer Washingtonove prevladujoče in imperialistične politike.

Ruska federacija je na zadnji dan leta naslovila uradno diplomatsko prošnjo na administracijo predsednika Donalda Trumpa, naj ameriška obalna straža preneha zasledovati naftni tanker v Atlantskem oceanu. Po poročanju časnika The New York Times, ki se sklicuje na vire blizu State Departmenta, naj bi bila posadka tankerja del tako imenovane flote v senci, ki se uporablja za transport venezuelske surove nafte, s čimer se država izogiba mednarodnim sankcijam. Ameriške oblasti so plovilo v atlantskem bazenu začele zasledovati zaradi suma kršenja trgovinskih omejitev, vendar je posadka kasneje zatrdila, da pluje pod rusko zastavo. Ruska vlada je v svojem dopisu poudarila suverenost plovila in zahtevala takojšnjo prekinitev operacij ameriških organov pregona. Incident dodatno zaostruje odnose med velesilama glede nadzora nad pomorskimi potmi in uveljavljanja energetskih sankcij v mednarodnih vodah.

Namestnik ameriškega zunanjega ministra Christopher Landau je sporočil, da bodo Združene države Amerike venezuelskega voditelja Nicolása Madura poklicale na odgovornost za njegove zločine. Po navedbah Landaua so ameriške sile Madura prijele, s čimer se je končala vladavina, ki jo je ameriški diplomat označil za tiransko. Landau je novico o padcu režima objavil na družbenem omrežju X, kjer je poudaril, da bo nekdanji predsednik moral odgovarjati pred roko pravice. Dogodek predstavlja vrhunec dolgoletnih prizadevanj Washingtona po zamenjavi oblasti v Caracasu, kjer so ZDA Madura že dlje časa obtoževale korupcije, kršitev človekovih pravic in vpletenosti v trgovino z mamili. Aretacija s strani ameriških sil nakazuje na neposredno vojaško oziroma operativno posredovanje, ki bo močno spremenilo politično krajino v Latinski Ameriki. Medtem ko se Venezuela pripravlja na obdobje po Maduru, mednarodna skupnost pričakuje podrobnejša pojasnila o okoliščinah njegovega zajetja in nadaljnjih pravnih postopkih.

Teheran je uradno pozval Združene narode, naj obsodijo nedavne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki jih iranske oblasti označujejo za provokativne in odraz obupa. Stalni predstavnik Irana pri Združenih narodih Amir Saeed Iravani je v pismu generalnemu sekretarju in predsedniku Varnostnega sveta izpostavil, da Trumpovi komentarji glede protivladnih demonstracij v Teheranu pomenijo nesprejemljivo vmešavanje v notranje zadeve države. Iranska revolucionarna garda (IRGC) je v ločeni izjavi poudarila, da so grožnje z vojaškim posredovanjem posledica neuspešnih ameriških načrtov v regiji. Po navedbah Teherana Washington s svojo retoriko zgolj stopnjuje napetosti, medtem ko se iranski prebivalci spopadajo z gospodarskimi težavami, ki so jih povzročile ameriške sankcije. Iranska stran zatrjuje, da so Trumpovi pozivi k intervenciji v primeru zatiranja protestov kršitev mednarodnega prava in listine Združenih narodov.

Ameriški predsednik Donald Trump je japonsko premierko Sanae Takaichi uradno povabil na državniški obisk v Združene države Amerike. Po informacijah japonske diplomacije naj bi se obisk odvil spomladi prihodnje leto. Gre za nadaljevanje tesnega sodelovanja med državama, ki sta ga voditelja utrdila že med Trumpovim nedavnim obiskom v Tokiu. Povabilo odraža prizadevanja obeh strani za ohranitev in poglobitev zavezništva v času naraščajočih geopolitičnih napetosti. Srečanje bo namenjeno nadaljnjemu usklajevanju politik na področju gospodarstva in varnosti, kjer sta državi že sprejeli pomembne zaveze. Diplomatski viri poudarjajo, da bo obisk priložnost za potrditev strateškega partnerstva in načrtovanje skupnih ukrepov za stabilnost v indopacifiški regiji. Premierka Takaichi je vabilo sprejela, kar nakazuje na stabilne odnose med Washingtonom in Tokiem v novem mandatu ameriškega predsednika.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung je pred svojim uradnim državniškim obiskom na Kitajskem izpostavil, da zaostrovanje odnosov s Pekingom ne bi koristilo Južni Koreji. V pogovoru za kitajsko državno televizijo CCTV je poudaril, da je varnostno sodelovanje z Združenimi državami Amerike sicer neizogibna realnost Seula, vendar to ne sme voditi v konfrontacijo z drugo največjo svetovno gospodarsko silo. Lee se je zavzel za pogostejši dialog na ravni voditeljev, ki bi se po njegovem mnenju moral odvijati vsaj enkrat letno, saj bi to omogočilo iskanje vzajemno koristnih priložnosti v kompleksnem svetovnem okolju. Posebno pozornost je predsednik namenil vprašanju Tajvana, kjer je potrdil, da Južna Koreja še naprej v celoti spoštuje politiko ene Kitajske. Ta izjava prihaja v času povečanih napetosti v regiji in je ključna za stabilizacijo dvostranskih odnosov pred njegovim prihodom v Peking. Lee verjame, da bo poglobljeno gospodarsko in politično sodelovanje med državama odprlo široka vrata novim priložnostim za Južno Korejo, hkrati pa bo pomagalo pri uravnavanju varnostne dinamike v severovzhodni Aziji. Obisk, ki se začenja v nedeljo, bo prvi obisk južnokorejskega voditelja na Kitajskem po letu 2019.

V Gazi sta zaradi požara v šotoru med kuhanjem umrli babica in njen petletni vnuk. Razmere v Gazi so se poslabšale, mednarodne nevladne organizacije imajo prepoved vstopa, otroci pa umirajo zaradi podhladitve. Angelina Jolie je obiskala prehod Rafa.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je ostro obsodil napade Združenih držav Amerike na Venezuelo, ki jih je označil za agresijo in jih primerjal z drugim Vietnamom za ZDA. Njegova tiskovna predstavnica, Natalija Ejsmont, je potrdila, da Lukašenko kategorično obsoja to dejanje.

Združene države Amerike so izvedle raketni napad na največji venezuelski vojaški kompleks Fort Tiuna, kar je sprožilo ostre odzive v mednarodni skupnosti. Venezuelski zunanji minister je napad označil za dejanje ameriškega imperializma, hkrati pa zatrdil, da je bil poskus agresije neuspešen. Akcija predstavlja neposredno stopnjevanje napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevale že v preteklih tednih zaradi obtožb o načrtovanju napadov na venezuelsko ozemlje. Na vojaško posredovanje so se hitro odzvale zaveznice Venezuele. Kuba je napad ostro obsodila kot teroristično dejanje in kršitev t. i. območja miru v Latinski Ameriki, medtem ko je Iran poudaril nujnost odgovornosti načrtovalcev in izvajalcev te agresije. Kuba je ob tem pozvala mednarodno skupnost k takojšnjemu ukrepanju za zaustavitev nadaljnjih sovražnosti. Dogodek pomeni uresničitev preteklih opozoril venezuelskega vrha o morebitnem novem oboroženem konfliktu v regiji.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je ostro obsodilo poročila o ameriških vojaških napadih na Venezuelo. Moskva je v uradni izjavi poudarila, da ti napadi predstavljajo očitno kršitev mednarodnega prava in nimajo nobene pravne podlage. Po navedbah ruskih oblasti Venezuela ne predstavlja nobene grožnje Združenim državam Amerike, zato sedanja vojaška operacija nima dejanske osnove. Ruska stran je v svojem odzivu izpostavila, da se bo po njihovem prepričanju večina svetovnih držav odločno distancirala od napadov na Caracas. Dogodek so označili za nesprejemljiv poseg v suverenost druge države. Moskva trdi, da gre za enostransko dejanje, ki spodkopava temelje globalne varnosti in mednarodnih odnosov. Rusija je v preteklosti večkrat podprla vlado v Caracasu in v sedanjih razmerah znova opozarja na nevarnost destabilizacije celotne regije zaradi tujega vojaškega posredovanja.

Združene države Amerike so v petek, 3. januarja 2026, izvedle vojaško operacijo v Caracasu, kar je sprožilo ostre odzive mednarodne skupnosti. Po poročanju kolumbijskega predsednika Gustava Petra so ameriške sile uporabile rakete za napad na strateške vojaške objekte in ključno infrastrukturo v venezuelski prestolnici, vključno z domnevnimi zadetki v bližini Zvezne palače. Administracija predsednika Donalda Trumpa je operacijo utemeljila z bojem proti narkoterorizmu in trgovini z mamili, kar pa so kritiki označili za kršitev mednarodnega prava in venezuelske suverenosti. Odzivi na napad so močno polarizirani. Medtem ko španska političarka Isabel Díaz Ayuso dogodek opisuje kot osvoboditev izpod diktature Nicolása Madura in napoveduje vrnitev demokracije z Mario Corino Machado, predstavniki italijanske levice in kolumbijski predsednik Petro dejanje ostro obsojajo. Petro je že pozval k nujnemu zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov, saj meni, da gre za nesprejemljivo agresijo, ki ogroža regionalno stabilnost. Italijanska poslanka Laura Boldrini je poudarila, da obtožbe o narkotransportu ne morejo opravičiti enostranske vojaške akcije, ki zaobide diplomatske poti.