Ameriško ministrstvo za pravosodje je objavilo obtožnico proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru, njegovi ženi Ciliji Flores in sinu. Po poročanju News Nation bi se Maduro in njegova žena, ki naj bi ju pridržala ameriška vojska, lahko na sodišču v New Yorku pojavila že 5. januarja.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto v posnetem nagovoru poudaril, da se Islamska republika Iran ne bo podredila pritiskom, s čimer se je odzval na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o pomoči protestnikom. Napetosti v državi so narasle po večdnevnih nemirih, ki jih je sprožila visoka inflacija, organizacije za človekove pravice pa poročajo o strmem porastu števila aretacij udeležencev protestov. Hamenej je v svojem nastopu odločno zavrnil možnost kakršnega koli popuščanja pred zahtevami demonstrantov ali zunanjimi pritiski. Dogajanje v Iranu se je dodatno zaostrilo po tistem, ko je ameriški predsednik napovedal pripravljenost na vojaško posredovanje v primeru uporabe smrtonosne sile proti mirnim protestnikom. Iranske oblasti proteste pripisujejo delovanju tujih sovražnikov, medtem ko se prebivalstvo spopada s kritičnimi gospodarskimi razmerami. Naraščajoča gospodarska kriza in ostra retorika med Teheranom in Washingtonom povečujeta tveganje za nadaljnjo destabilizacijo celotne regije.

Združene države Amerike so izvedle vojaški napad na Venezuelo, kar je sprožilo val mednarodnih odzivov in povečalo napetosti med svetovnimi velesilami. Rusija je dejanje ostro obsodila in pozvala k preprečitvi nadaljnje eskalacije spora ter poudarila nujnost iskanja rešitve po diplomatski poti. Po navedbah ruskih oblasti je takšen poseg v suverenost države nesprejemljiv in ogroža regionalno stabilnost. Iranski vrhovni voditelj ajatolah Ali Hamenej se je odzval z grožnjo, da bodo sovražnika vrgli na kolena, in poudaril, da se pred pritiski zunanjih sil ne sme kloniti. Medtem ko večina latinskoameriških držav in Evropa izražajo resno zaskrbljenost nad razvojem dogodkov, so se pojavili le redki glasovi podpore ameriški operaciji. Dogodek je povzročil preplah na mednarodnih trgih in v diplomatskih krogih, saj se pojavljajo ugibanja o morebitnem širšem konfliktu, ki bi lahko vključeval več regionalnih akterjev.

Po aretaciji Nicolasa Madura so se oglasili nogometaši iz Venezuele, ki igrajo v Čilu, in izrazili olajšanje. José Antonio Kast je pozdravil ameriško posredovanje v Venezueli kot odlično novico za regijo. Kitajska je izrazila globok šok nad ameriškim napadom in aretacijo Madura ter obsodila "hegemonistično obnašanje" ZDA.

Po tem, ko so ZDA zajele venezuelskega diktatorja Nicolása Madura, se je Kitajska odzvala z ogorčenjem, pri čemer je dejanje označila za "globoko šokantno" in obsodila "hegemonistično vedenje" Združenih držav. Pred zajetjem se je Maduro srečal s kitajskim odposlancem za Latinsko Ameriko, Qiu Xiaoqijem. Ameriška kongresnica Chellie Pingree je operacijo označila za kršitev ameriške ustave in mednarodnega prava ter jo poimenovala "osupljiva zloraba moči".

Zohran Mamdani, župan New Yorka, je zaprtemu indijskemu študentskemu aktivistu Umarju Khalidu poslal ročno napisano pismo spodbude, v katerem je zapisal, da celotna skupnost misli nanj. Do geste je prišlo po srečanju med Mamdanijem in Khalidovim očetom Syedem Qasimom Rasoolom Ilyasom v Združenih državah Amerike. Srečanje, ki je trajalo približno 25 minut, je sprožilo precejšen javni odziv in razprave o mednarodni podpori zaprtim aktivistom v Indiji. Mamdani se je Khalidu v pismu zahvalil za njegov trud pri opozarjanju na težave navadnih ljudi, kar je Ilyas v pogovoru za medije označil za pomembno priznanje sinovemu delu. Umar Khalid, nekdanji študent Univerze Jawaharlal Nehru (JNU), je v zaporu že več let zaradi obtožb, povezanih z organizacijo protestov in domnevno vlogo pri nemirih v New Delhiju leta 2020. Njegov oče je srečanje z ameriškim politikom izkoristil za mednarodno osveščanje o sinovem primeru, kar je v določenih političnih krogih v Indiji povzročilo polemike. Dogodek osvetljuje vse večjo vlogo tujih politikov pri komentiranju notranjepolitičnih razmer in stanja človekovih pravic v največji demokraciji na svetu.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social naslovil ostro opozorilo iranskim oblastem, v katerem je poudaril, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje. Trump je v seriji nočnih objav zapisal, da so ameriške sile pripravljene ('locked and loaded'), če bo Teheran nadaljeval z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. V Iranu se namreč že teden dni vrstijo protivladni protesti zaradi gospodarske krize, visoke inflacije in padca vrednosti domače valute, pri čemer so poročila potrdila smrt več oseb v spopadih z varnostnimi silami. Trumpove napovedi so sprožile val kritik tudi znotraj njegove lastne Republikanske stranke. Kongresnika Thomas Massie in Marjorie Taylor Greene sta javno nasprotovala predsednikovi retoriki, češ da bi se morale ZDA osredotočiti na notranje težave namesto na vmešavanje v tuje konflikte. Massie je ob tem opozoril, da bi kakršen koli vojaški napad zahteval odobritev kongresa. Na Trumpove grožnje se je odzval tudi Teheran, ki je od Združenih narodov zahteval uradno ukrepanje proti ameriškemu ustrahovanju, medtem ko so analitiki in nekdanji sodelavci, kot je Steve Bannon, opazili odmik od predsednikove prvotne politike 'Amerika na prvem mestu'.

Mehiška vlada pod vodstvom predsednice Claudie Sheinbaum je v uradnem sporočilu ostro obsodila enostransko vojaško akcijo Združenih držav Amerike na ozemlju Venezuele. Napad, ki so ga ameriške sile izvedle v Caracasu in drugih mestih, je po navedbah mehiških oblasti vključeval tudi zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores. Mehika je v svojem odzivu poudarila nujnost spoštovanja mednarodnega prava in suverenosti držav ter pozvala Združene narode k takojšnjemu ukrepanju. Ostra obsodba Mehike sledi stopnjevanju napetosti, ki se je začelo s prvimi napadi ameriških brezpilotnih letal na venezuelsko infrastrukturo konec decembra. Mehiška predsednica je izrazila odločno nasprotovanje zunanji vojaški intervenciji in opozorila na destabilizacijske učinke takšnih dejanj v regiji. Odnosi med državami v Latinski Ameriki ostajajo napeti, saj Mehika vztraja pri diplomatski rešitvi sporov pod okriljem večstranskih mednarodnih organizacij.

Venezuelska prestolnica Caracas je bila tarča domnevnih zračnih napadov Združenih držav Amerike, kar je sprožilo ostre odzive v regiji. Po poročanju lokalnih virov so v mestu odjeknile številne eksplozije, nad območjem pa so opazili vojaška letala in helikopterje. Vlada v Caracasu je Washington obtožila poskusa nasilnega prevzema strateških virov države in prizadevanj za strmoglavljenje aktualne oblasti. Kuba in Kolumbija sta izrazili globoko zaskrbljenost zaradi vojaškega posredovanja. Kolumbijska vlada je zaradi napadov nemudoma aktivirala nujni načrt za varovanje meje in humanitarno ukrepanje, s katerim želi ublažiti neposredne posledice ameriške intervencije na obmejnih območjih. Medtem ko Washington uradno utemeljuje svojo prisotnost v regiji z bojem proti narkokartelom, kritiki opozarjajo na destabilizacijo celotne Latinske Amerike.

Namestnik predsednika Sveta za varnost Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je v svoji zadnji izjavi kritiziral zunanjo politiko Združenih držav Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa. Medvedjev je izpostavil, da bi moral ameriški predsednik energijo in stopnjo dejavnosti, ki jo trenutno namenja dogajanju v Venezueli, raje usmeriti v reševanje konflikta v Ukrajini. Po njegovem prepričanju so oblasti v Kijevu ušle političnemu vplivu Washingtona, kar bi moralo predstavljati prednostno nalogo za ameriško administracijo. Ruski uradnik je poudaril, da bi bila aktivna vloga ZDA na ukrajinski smeri bolj logična kot vmešavanje v venezuelske notranje zadeve. Njegove besede odražajo širše rusko stališče, da so Združene države Amerike izgubile nadzor nad ukrajinsko politiko, medtem ko se po nepotrebnem ukvarjajo z drugimi žarišči po svetu. Izjava prihaja v času, ko so odnosi med velesilami napeti, ruska stran pa skuša preusmeriti pozornost Zahoda na izpolnjevanje lastnih strateških interesov v regiji.

Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev se je ostro odzval na zadnje dogodke v Venezueli, pri čemer je dejanja Združenih držav Amerike označil za ironičen primer ameriškega prizadevanja za mir. Po njegovih besedah naj bi bil ameriški napad v Venezueli še en korak, ki Washington približuje Nobelovi nagradi za mir, kar so ruski mediji interpretirali kot sarkastičen odziv na zunanjo politiko ZDA. Medvedjev je v svoji izjavi poudaril, da gre za tipičen primer ameriškega posredovanja, ki ga Rusija ocenjuje kot agresivno in destabilizirajoče za regijo Latinske Amerike. Ruski uradnik je z uporabo provokativnega tona dodatno zaostril diplomatsko retoriko med Moskvo in Washingtonom. Izjave prihajajo v času, ko se napetosti med velesilama stopnjujejo zaradi vpliva v južnoameriški državi. Medvedjev je s svojimi komentarji ponovno izpostavil rusko stališče, da ZDA pod krinko humanitarnosti ali demokracije izvajajo vojaške in politične pritiske na suverene države, ki ne sledijo njihovim geopolitičnim interesom.

Pripadniki elitne ameriške enote za posebne operacije Delta naj bi v nočni operaciji v Venezueli pridržali predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po poročanju ameriških medijskih hiš CNN in CBS News, ki se sklicujeta na neimenovane vire, so vojaki par presenetili v njuni spalnici v predsedniški rezidenci. Operacija predstavlja drastičen preobrat v dolgoletnih napetostih med Washingtonom in Caracasom. Čeprav uradnih potrditev s strani Bele hiše ali Pentagona še ni, poročila nakazujejo na kompleksno vojaško akcijo na tujem ozemlju. Razmere v Venezueli ostajajo negotove, medtem ko mednarodna javnost čaka na uradna pojasnila o pravni podlagi in namenu te operacije. Dogodek bi lahko sprožil hudo politično krizo v regiji in odzive zaveznic Venezuele, kot sta Rusija in Kitajska.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v javnem nagovoru odločno zavrnil opozorila ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitnega posredovanja Združenih držav Amerike v regiji. Hamenej je poudaril, da se Iran ne bo vdal svojemu sovražniku, in izrazil prepričanje, da bo država z božjo voljo nasprotnika prisilila k popuščanju. Izjave prihajajo v času zaostrenih odnosov med Teheranom in Washingtonom, ko so ameriške grožnje o vmešavanju postale vse pogostejše. Iranski vrhovni voditelj je s tem nagovorom skušal okrepiti notranjo stabilnost in pokazati odpornost iranskega režima pred zunanjimi pritiski. Retorika obeh strani ostaja napeta, kar dodatno vpliva na negotovost na Bližnjem vzhodu.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil ujet med obsežno vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Caracasu. Do zajetja je prišlo po silovitem letalskem bombardiranju venezuelske prestolnice v zgodnjih jutranjih urah, kar predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in neposrednih vojaških spopadov med državama. Medtem ko ameriški viri dogodek označujejo za zgodovinski mejnik pri obnovi demokracije, venezuelska stran poroča o brutalnih napadih na suverenost države in zahteva nujne dokaze o predsednikovem zdravstvenem stanju. Maduro, ki je državo vodil od leta 2013, se je v zadnjem obdobju soočal z popolnim gospodarskim zlomom in obtožbami o avtoritarni vladavini. Združene države Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa so stopnjevale pritisk z neposrednimi napadi na kopensko infrastrukturo, ki so se začeli konec decembra 2025. Trenutne razmere v Venezueli ostajajo izjemno napete, saj krožijo nasprotujoče si informacije o eksplozijah in usodi preostalih članov režima.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da gre pri aretaciji Nicolasa Madura za največjo vojaško akcijo v zgodovini in da ZDA prevzemajo upravljanje Venezuele. Napovedal je tudi možnost drugega napada. Namestnik ameriškega državnega sekretarja Kristofer Landau je izjavil, da bo Maduro odgovarjal pred ameriškim sodiščem, kjer se bo soočil s kazensko obtožnico. Rusija je obsodila ameriški napad na Venezuelo in poudarila, da mora Latinska Amerika ostati območje miru.

Združene države Amerike so ponoči izvedle letalske napade na venezuelsko prestolnico Caracas, kar je sprožilo preplah med civilnim prebivalstvom in mednarodno skupnostjo. Po poročanju očividcev, vključno s predstavniki hrvaške skupnosti v državi, so mesto ob pol treh zjutraj pretresle močne eksplozije, ki jim je sledilo preletavanje vojaških letal. V mestu trenutno vlada napeto vzdušje, prebivalci pa so se zaradi varnosti zatekli v svoje domove, kjer v negotovosti pričakujejo nadaljnji razvoj dogodkov. V Venezueli po ocenah živi okoli 4000 oseb hrvaškega izvora, ki so poročale o izjemni tišini in napetosti, ki je sledila napadom. Predstavniki tamkajšnje hrvaške skupnosti poudarjajo, da so razmere nepredvidljive, saj so komunikacijske poti otežene, prebivalstvo pa se spopada z negotovostjo glede morebitnih novih vojaških posredovanj. Napad predstavlja drastično stopnjevanje napetosti med Washingtonom in Caracasom, kar bi lahko imelo dolgoročne posledice za stabilnost celotne regije Južne Amerike.

Donald Trump je izjavil, da bodo Združene države prevzele nadzor nad Venezuelo, dokler ne bodo zagotovile varnega in zanesljivega prehoda. Izključil je Mario Corino Machado kot potencialno voditeljico Venezuele. Marco Rubio je v ZDA napovedal sojenje Nicolásu Maduru. Javier Milei je pozdravil Trumpovo potezo. JD Vance ni bil prisoten ob Trumpu med operacijo v Venezueli zaradi varnostnih razlogov.

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost in alarm nad vojaško akcijo Združenih držav Amerike v Venezueli. Guterres je poudaril, da ne glede na notranjepolitične razmere v tej latinskoameriški državi takšni dogodki predstavljajo nevaren precedens v mednarodnih odnosih in spodkopavajo temelje mednarodnega prava. Vodja svetovne organizacije je pozval k doslednemu spoštovanju suverenosti in diplomatskih protokolov. Ameriško posredovanje se je zgodilo v času zaostrenih odnosov, ko so ZDA svoje ukrepe opravičevale z bojem proti trgovini z drogami, kar pa je uradni Caracas že vnaprej označil za kršitev Ustanovne listine Združenih narodov. Guterres je opozoril, da uporaba vojaške sile brez ustrezne mednarodne avtorizacije povečuje tveganje za regionalno nestabilnost. Napetosti v regiji so dosegle vrhunec po poročilih o ameriški vojaški prisotnosti ob venezuelski obali, kar je neposredno privedlo do dejanskega vojaškega napada.

Ameriški predsednik Donald Trump je na izredni novinarski konferenci v Beli hiši uradno potrdil, da so sile Združenih držav Amerike v obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Trump je akcijo označil za izjemen uspeh in poudaril, da je bil napad na venezuelsko prestolnico skrbno načrtovan. Do zajetja je prišlo po dolgotrajnih napetostih med državama in neuspehu diplomatskih pogajanj. Operacija predstavlja vrhunec ameriškega vojaškega pritiska na Venezuelo, ki se je stopnjeval od konca leta 2025. Po Trumpovih besedah je bil cilj operacije odstranitev Madurovega režima, ki so ga ZDA obtoževale vpletenosti v trgovino z mamili in destabilizacije regije. Prve objavljene fotografije domnevno prikazujejo Madura v ameriškem pridržanju, kar je v mednarodni skupnosti sprožilo mešane odzive glede zakonitosti tovrstnega posredovanja.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je v soboto, 3. januarja, sporočil, da so zračne sile Združenih držav Amerike izvedle vojaški napad na stavbo venezuelske nacionalne skupščine v Caracasu. Po Petrovih trditvah so ameriške oborožene sile neposredno ciljale sedež enodomnega parlamenta sosednje države, kar predstavlja dramatično zaostritev napetosti v regiji. Kolumbijski voditelj je ob tem objavil seznam domnevnih venezuelskih vojaških objektov, ki naj bi bili prav tako tarče ameriškega delovanja. Čeprav uradni Washington ali Caracas še nista podala podrobnejših potrditev o obsegu škode ali morebitnih žrtvah v sami stavbi parlamenta, Petrovi očitki nakazujejo na obsežno vojaško operacijo ZDA na venezuelskem ozemlju. Incident se dogaja v času izjemno nestabilnih odnosov med Venezuelo in njenimi sosedami ter Združenimi državami Amerike. Navedbe kolumbijskega predsednika, ki se spopada z regionalno politično krizo, vzbujajo resne skrbi glede suverenosti venezuelskih institucij in možnosti nadaljnjega stopnjevanja oboroženega konflikta v Latinski Ameriki.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je opravil telefonski pogovor z izvršno podpredsednico Venezuele Delsy Rodríguez. Izrazil je solidarnost Rusije z venezuelskim ljudstvom in potrdil nadaljnjo podporo Rusije Venezueli pri zaščiti njenih nacionalnih interesov in suverenosti, še posebej v luči dejanj ZDA.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izrazila podporo Evropske unije narodu Venezuele in poudarila, da EU podpira mirno in demokratično tranzicijo v državi. Rešitev mora biti skladna z mednarodnim pravom.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so ameriške sile pridržale venezuelskega voditelja Nicolasa Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah Trumpa sta bila oba z helikopterjem prepeljana na ameriško letalsko ladjo USS Iwo Jima, ki pluje proti New Yorku. Predsednik je v izjavi za Fox News celotno operacijo opisal kot dogodek, ki je spominjal na televizijski prenos. Operacija predstavlja dramatičen preobrat v večletnih prizadevanjih ZDA za odstranitev Madura z oblasti, saj ga Washington že dlje časa ne priznava za zakonitega predsednika Venezuele. Pričakuje se, da se bo Maduro v New Yorku soočil s sodnim postopkom zaradi obtožb o trgovini z mamili in terorizmu, ki so bile proti njemu vložene v preteklosti. Ameriška administracija je Madurov režim večkrat označila za nelegitimen in koruptiven, kar je vodilo do stopnjevanja sankcij in diplomatskih pritiskov.

Kitajsko zunanje ministrstvo je v uradni izjavi ostro obsodilo vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, ki je vključevalo zajetje predsednika Nicolása Madura. Peking je dejanja Washingtona označil za grobo kršitev mednarodnega prava in suverenosti države. Predstavnik ministrstva je poudaril, da je Kitajska globoko pretresena nad uporabo sile proti suvereni državi in njenemu voditelju. Kitajske oblasti so v svojem odzivu pozvale Združene države Amerike k spoštovanju mednarodnih norm in prenehanju enostranskih vojaških akcij. Po navedbah kitajske diplomacije takšna dejanja ogrožajo regionalno stabilnost in postavljajo nevaren precedens v mednarodnih odnosih. Uradni Peking je v svojem sporočilu prek družbenih omrežij še izpostavil, da kategorično zavrača kakršno koli obliko nasilnega poseganja v notranje zadeve neodvisnih držav.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung je v okviru svojega državniškega obiska na Kitajskem za 7. januar načrtoval obisk prostorov nekdanjega sedeža začasne vlade Republike Koreje v Šanghaju. Ta lokacija predstavlja ključen zgodovinski simbol korejskega osamosvojitvenega gibanja, ki je v preteklosti uživalo znatno finančno, materialno in vojaško podporo takratne vlade Republike Kitajske. Obisk v Šanghaju sledi uradnim pogovorom v Pekingu in poudarja zgodovinske vezi med narodoma. Predsednikov obisk sovpada z napetimi razmerami v regiji, vendar pa izbira Šanghaja kot postojanke kaže na pomen diplomatske zgodovine in tradicije. Začasna vlada v izgnanstvu je bila v Šanghaju ustanovljena leta 1919 in je služila kot središče upora proti japonski kolonialni nadvladi. Predsednik Lee bo s tem dejanjem počastil spomin na borce za neodvisnost, kar je v južnokorejski javnosti sprejeto z velikim zanimanjem, hkrati pa lokacija ostaja priljubljena točka za južnokorejske turiste na Kitajskem.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez je v izjavi za lokalne medije javno priznala, da vodstvo države nima informacij o trenutni lokaciji predsednika Nicolása Madura in njegove soproge. Izjava o izginotju predsednika prihaja v času izjemno zaostrenih razmer, ko so Združene države Amerike po navedbah uradnih virov že izvedle prve neposredne vojaške napade na kopensko infrastrukturo znotraj venezuelskega ozemlja. Zaradi neznane usode Nicolása Madura se v mednarodni javnosti krepijo ugibanja o prenosu oblasti. Rodriguez, ki velja za eno najtesnejših zaveznic predsednika, je po mnenju analitikov najverjetnejša kandidatka za prevzem vodenja države v primeru Madurove zajetja ali trajne odsotnosti. Situacija v Venezueli ostaja negotova, saj so državo v zadnjih mesecih hromile sankcije, notranji nemiri in naraščajoč pritisk ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa.

Venezuelska državna letalska družba Conviasa je odpovedala potniški let med Moskvo in Caracasom, ki je bil načrtovan za 5. januar ob 11. uri po lokalnem času. Podatki z letališča Vnukovo v Moskvi so potrdili, da je bil let V0771 odpovedan, čeprav je letalo istega prevoznika na povratni liniji iz Caracasa v Moskvo prispelo brez posebnosti že 3. januarja. Uradnih pojasnil o vzrokih za odpoved s strani letalske družbe ali letališkega osebja javnosti še niso posredovali. Dogodek sovpada z napetimi političnimi razmerami v Venezueli in izjavami ameriškega predsednika Donalda Trumpa o operacijah v državi, vključno z navedbami o ukrepih proti predsedniku Nicolasu Maduru. Kljub odpovedi leta za 5. januar trenutno ni informacij o sistemskih težavah v letalskem prometu med Rusijo in Venezuelo, vendar potniki in analitiki pozorno spremljajo morebitne nadaljnje odpovedi ali spremembe v voznem redu na tej strateški liniji.

Češki predsednik vlade in vodja gibanja ANO Andrej Babiš je v torek, 6. januarja, odpotoval v Pariz, kjer se je udeležil pomembnega vrha voditeljev tako imenovane koalicije voljnih. Skupina združuje države, ki aktivno podpirajo Ukrajino v njenem obrambnem boju proti ruski agresiji. Babiš je svojo udeležbo na srečanju potrdil preko družbenih omrežij, pri čemer je poudaril pomen usklajenega delovanja zaveznic pri zagotavljanju pomoči napadeni državi. Ob tem se premier ni želel opredeliti do spornih izjav predsednika poslanske zbornice Tomia Okamure, sicer vodje vladnega gibanja SPD. Okamura je v svojem novoletnem nagovoru ostro kritiziral dobavo orožja Ukrajini in napadel ukrajinsko politično vodstvo. Babiševa odločitev, da se vzdrži komentarja na Okamurove besede, nakazuje na notranjepolitična trenja znotraj češke vladne koalicije glede zunanjepolitične usmeritve države in stopnje podpore Kijevu.

Ameriški republikanski senator Mike Lee je po pogovoru z novoimenovanim državnim sekretarom Marcom Rubiom sporočil, da so venezuelskega voditelja Nicolasa Madura aretirali z namenom, da mu bodo sodili v Združenih državah Amerike. Po Leejevih navedbah je Rubio potrdil, da ameriška stran trenutno ne načrtuje novih vojaških operacij v regiji, temveč se bo osredotočila na pravne postopke proti Maduru. Do aretacije in napovedi sojenja prihaja po dolgoletnih napetostih med Washingtonom in Caracasom, pri čemer so ZDA Madura že v preteklosti obtožile vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami in korupcijo. Novica o aretaciji in pregonu Madura pomeni pomemben premik v ameriški zunanji politiki do Latinske Amerike pod novo administracijo. Čeprav podrobnosti o sami izvedbi aretacije in trenutni lokaciji Madura ostajajo predmet razprav, Leejeve izjave nakazujejo, da Washington načrtuje uporabo ameriškega pravosodnega sistema za razrešitev politične krize v Venezueli. Izjave senatorja poudarjajo prizadevanja ZDA za vzpostavitev pravne odgovornosti venezuelskega vrha, hkrati pa poskušajo umiriti ugibanja o neposrednem vojaškem posredovanju.

Vietnamski letalski prevozniki, vključno z Vietnam Airlines in Vietjet, so 3. januarja sporočili, da ne opravljajo neposrednih letov v Venezuelo in ne letijo skozi njen zračni prostor. Odločitev so sprejeli po tem, ko so v državi razglasili izredne razmere zaradi eksplozij, ki so se zgodile ponoči. Veleposlanik Vietnama v Venezueli Vu Trung My je hkrati potrdil, da so vsi vietnamski državljani v državi trenutno varni in niso bili neposredno prizadeti zaradi nemirov. Kljub zaostrovanju varnostnih razmer državi ohranjata tesne diplomatske stike, saj sta prav v Caracasu zaznamovali 36. obletnico vzpostavitve odnosov. Čeprav venezuelski predsednik izpostavlja Vietnam kot vzor pri varovanju nacionalne suverenosti in državi krepita sodelovanje na področju raziskav ter izobraževanja, so operativne omejitve v zračnem prometu nujne zaradi varnostnih opozoril. Vietnamska tiskovna agencija in venezuelski mediji si prizadevajo za tesnejše partnerstvo pri obveščanju javnosti v teh negotovih razmerah.

Pripadniki elitne ameriške enote za specialne operacije Delta Force so v bliskoviti operaciji v Caracasu zajeli venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Novico o zajetju je prek socialnega omrežja Truth potrdil ameriški predsednik Donald Trump, operacijo pa so kasneje za medijsko hišo CBS potrdili tudi neimenovani ameriški uradniki. Aretacija se je zgodila 3. januarja v zgodnjih jutranjih urah, potem ko so Združene države Amerike izvedle ciljno bombardiranje strateških točk v venezuelski prestolnici. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in obsežnega ameriškega vojaškega kopičenja v karibski regiji. Do vojaškega posredovanja je prišlo po tem, ko so ZDA Madurov režim večkrat obtožile vpletenosti v delovanje narkokartelov in napovedale ostre ukrepe za zaščito nacionalnih interesov. Stanje v Venezueli ostaja negotovo, saj so ameriške zračne sile pred samim zajetjem vzpostavile popolno blokado zračnega prostora nad državo. Poročil o večjem odporu venezuelske vojske med samo akcijo posebnih enot za zdaj ni.

Evropska unija se je odzvala na novico o zajetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura s strani ameriških posebnih enot v Caracasu. Visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas je v uradni izjavi poudarila, da Maduro nima legitimnosti za opravljanje funkcije predsednika, hkrati pa se je izognila neposredni obsodbi ameriške vojaške operacije. Kallasova je po pogovorih z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom pozvala k zmernosti in poudarila, da morajo biti v vseh okoliščinah spoštovana načela mednarodnega prava in Listina Združenih narodov. Evropska diplomacija trenutno prednostno obravnava varnost evropskih državljanov v Venezueli, saj so razmere v državi po ameriških zračnih napadih in aretaciji Madura ter njegove soproge izjemno napete. Unija vztraja pri potrebi po mirnem prehodu oblasti, vendar opozarja na nujnost vzdržanja od dejanj, ki bi lahko dodatno destabilizirala regijo. Operacija, ki jo je ukazal predsednik ZDA Donald Trump, predstavlja kritično zaostritev odnosov, na katero Bruselj odgovarja s pozivi k diplomatski previdnosti.

Združene države Amerike so sprožile vrsto vojaških napadov na cilje v Venezueli, kar predstavlja močno zaostritev dolgotrajnih napetosti med državama. Ameriška administracija je operacije utemeljila kot nujne ukrepe za preprečevanje nezakonitih dejavnosti, vključno s trgovino z drogami, medtem ko venezuelske oblasti dejanja označujejo za agresijo in kršitev suverenosti. Napadi so bili usmerjeni predvsem na infrastrukturo in plovila, ki naj bi bila povezana s kriminalnimi mrežami pod zaščito tamkajšnjega režima. Dogajanje je povzročilo prekinitev dela v venezuelskem narodnem zboru, kjer so nameravali ustanoviti preiskovalno komisijo o posledicah ameriških vojaških posegov. Razmere v državi ostajajo izjemno negotove, saj Washington stopnjuje pritisk na Caracas, kar vpliva tudi na varnost v mednarodnem zračnem prostoru in pomorskih poteh v regiji. Odločitev za vojaško posredovanje sledi večmesečnemu diplomatskemu in gospodarskemu zaostrovanju, ki je Venezuelo že prej pahnilo v globoko izolacijo.

Venezuelsko prestolnico Caracas so pretresle eksplozije, ki so po navedbah lokalnih oblasti posledica neposredne ameriške vojaške agresije. Venezuela je zaradi napadov, ki jih označuje za kršitev nacionalne suverenosti, že zahtevala nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Administracija v Caracasu trdi, da gre za stopnjevanje sovražnosti s strani Združenih držav Amerike, kar je povzročilo precejšnjo materialno škodo in ogrozilo civilno prebivalstvo. Na dogajanje se je ostro odzval Iran, ki je obsodil ameriško posredovanje in ga označil za nesprejemljivo dejanje agresije proti suvereni državi. Teheran je v svoji izjavi poudaril, da tovrstna dejanja Washingtona destabilizirajo regijo in kršijo mednarodno pravo. Razmere v Južni Ameriki ostajajo napete, saj se zračni napadi dogajajo v kontekstu dolgotrajnih prizadevanj ZDA za zamenjavo oblasti v Venezueli in po nedavnih napovedih Washingtona o ostrejšem ukrepanju proti kriminalnim združbam v regiji.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo na ozemlju Venezuele, v kateri so napadle vojaške in civilne cilje v prestolnici Caracas ter regijah Miranda, Aragua in La Guaira. Venezuelske oblasti so napad označile za nedopustno agresijo in ga najostreje obsodile. Po poročanju ameriškega časnika New York Times je operacija neposredno vplivala na status venezuelskega vodstva, saj je državni tožilec Venezuele Washington že pozval k takojšnji izpustitvi predsednika Nicolása Madura, ki so ga ameriške sile očitno pridržale. Napetosti med državama so dosegle vrhunec po večtedenskih opozorilih iz Caracasa o domnevnih načrtih za destabilizacijo države. Venezuelska vlada trdi, da so bili napadi usmerjeni na civilno prebivalstvo in ključno infrastrukturo, medtem ko mednarodna javnost čaka na uradno potrditev lokacije in zdravstvenega stanja predsednika Madura. Dogodek pomeni drastično zaostritev odnosov v Latinski Ameriki in predstavlja enega najpomembnejših vojaških posegov ZDA v regiji v zadnjih desetletjih.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je ukazal takojšnjo aktivacijo vseh nacionalnih obrambnih načrtov na celotnem ozemlju države. Zunanji minister Yvan Gil je pojasnil, da gre za odgovor na domnevno neposredno agresijo Združenih držav Amerike, ki naj bi bila usmerjena proti suverenosti države in njenim strateškim virom. Razmere v državi so se dodatno zapletle po presenetljivi izjavi podpredsednice Delcy Rodriguez, ki je javno naznanila, da vlada trenutno ne ve, kje se nahajata predsednik Maduro in prva dama Cilia Flores. Rodriguezova je ob tem zahtevala dokaze, da je predsednik še živ. Napetosti med Caracasom in Washingtonom so v zadnjih dneh dosegle vrelišče po potrditvi ameriških vojaških operacij na venezuelskem kopnem. Ukaz o aktivaciji obrambnih sil sledi daljšemu obdobju vojaških groženj in gospodarskih sankcij. Medtem ko Madurova lokacija ostaja neznanka, vojaške enote po državi izvajajo protokole za zaščito ključne infrastrukture, kar povečuje strah pred popolnim vojaškim spopadom v regiji.

Združeni arabski emirati (ZAE) so v soboto izrazili globoko zaskrbljenost in pozvali k modrosti ter zadržanosti zaradi hitrega zaostrovanja politične in vojaške krize v Jemnu. Poziv je sledil obsežnemu premiku vladnih sil, ki jih podpira Savdska Arabija, na območja, ki so jih prejšnji mesec zavzeli južni separatisti pod okriljem Abu Dabija. Do zadnjih napetosti je prišlo, ko so vladne enote vstopile v dele mesta Mukala v strateško pomembni provinci Hadramut. Dogodki so dodatno poglobili razkorak med zalivskima zaveznicama, Savdsko Arabijo in ZAE, ki imata različne interese glede prihodnosti jemenskega ozemlja. Do stopnjevanja prihaja neposredno po savdskem bombardiranju pristanišča Mukala, ki je bilo usmerjeno proti emiratskim pošiljkam orožja za separatistične sile. Razmere v regiji ostajajo nestabilne, saj razkol znotraj koalicije ogroža stabilnost južnega Jemna in potencialno koristi uporniškim Hutijem.

Združene države Amerike so v soboto izvedle serijo letalskih in raketnih napadov na tarče v Venezueli, kar je povzročilo civilne in vojaške žrtve. Po poročanju lokalnih oblasti in razpoložljivih posnetkih so eksplozije odjeknile na več lokacijah v prestolnici Caracas, od koder se vijejo gosti oblaki dima. Ameriški predsednik Donald Trump je ob tem potrdil, da so ameriške sile v okviru operacij zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura, kar predstavlja dramatičen zasuk v dolgoletnih napetostih med državama. V odziv na napade je venezuelska vlada v Caracasu razglasila izredno stanje na celotnem ozemlju države. Poročila navajajo, da so bili v napadih ubiti vojaki in civilisti, čeprav natančno število žrtev še ni potrjeno. Napadi so se zgodili v času močno zaostrene retorike Washingtona, ki je že pred tem nakazoval možnost kopenske invazije in vojaškega posredovanja proti Madurovemu režimu, ki ga ZDA označujejo za narkoterorističnega.

Donald Trump je izjavil, da so ameriške sile aretirale venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo ženo ter ju prevažajo v New York. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je ocenil, da ameriški napad na Venezuelo predstavlja nevaren precedens. Varnostni svet ZN bo o Venezueli razpravljal v ponedeljek.

Rusko zunanje ministrstvo je obsodilo vojaško agresijo ZDA nad Venezuelo in ocenilo, da so izgovori ZDA za agresijo neutemeljeni. Poudarili so, da so ruski diplomati v stiku z venezuelskim vodstvom in ruskimi državljani v Venezueli. Rusko zunanje ministrstvo je prav tako pozvalo ZDA, da nemudoma pojasnijo situacijo v zvezi z domnevnim zajetjem predsednika Nicolasa Madura in njegove žene.

Rusija je podprla zahtevo Venezuele za nujno zasedanje Varnostnega sveta ZN zaradi dejanj ZDA. Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je pozval ZDA k zadržanosti in spoštovanju Ustanovne listine ZN. Nujno zasedanje Varnostnega sveta ZN o Venezueli bo potekalo v ponedeljek.

Predsednik Nicolás Maduro je razglasil izredno stanje na nacionalni ravni zaradi napada na Caracas. Venezuelska vlada je aktivirala razporeditev milice in policije v zveznih državah Miranda, Aragua, La Guaira in v prestolnici Caracas. Republikanski senator Marco Rubio je izjavil, da ZDA ne bodo izvajale nadaljnjih vojaških akcij v Venezueli, medtem ko venezuelska vlada zahteva pojasnila.

Čilski Partido Comunista je ostro obsodil vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli in aretacijo Nicolása Madura in njegove žene, pri čemer je zahteval zaščito Madurovega življenja. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je prav tako obsodil "agresijo na suverenost Venezuele in Latinske Amerike" in napovedal načrte na meji z Venezuelo po aretaciji Madura. Portugalski Partido Comunista (PCP) je prav tako obsodil napad ZDA in aretacijo Madura in njegove žene.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle vojaški napad na venezuelsko prestolnico Caracas in ujele predsednika Nicolása Madura, kar je sprožilo val mednarodnih obsodb. Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je operacijo označilo za kršitev mednarodnega prava in hegemonistično dejanje, ki ogroža mir v Latinski Ameriki in na Karibih. Peking je ob tem pozval Washington, naj preneha s kršenjem suverenosti drugih držav. V Italiji je vojaško posredovanje povzročilo oster odziv opozicijske Demokratske stranke (PD). Nekdanji pravosodni minister Andrea Orlando je poudaril, da gre za dejanje brez mandata mednarodne skupnosti ali odobritve ameriškega kongresa, kar uničuje temelje mednarodne legitimnosti. Voditeljica stranke Elly Schlein je izrazila globoko zaskrbljenost nad razvojem dogodkov, zlasti v povezavi z varnostjo številčne italijanske skupnosti v Venezueli, medtem ko je Giuseppe Provenzano izpostavil nujnost diplomatskih rešitev namesto vojaškega izvoza demokracije. Napad predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških groženj s silo v regiji.

Mehika je obsodila vojaški napad ZDA na Venezuelo in opozorila, da takšno dejanje resno ogroža stabilnost v regiji. Brazilski predsednik Lula je prav tako obsodil napad in dejal, da so ZDA presegle vse sprejemljive meje. Evropa medtem ostaja tiho, medtem ko je napad povzročil šok na naftnih trgih.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je v uradni izjavi ostro obsodil vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli, ki se je končala z zajetjem predsednika Nicolása Madura. Lula je dejanje označil za nesprejemljivo kršitev mednarodnega prava in suverenosti, ki regijo vrača v najtemnejše čase tujega vmešavanja v latinskoameriško politiko. Poudaril je, da takšne poteze ogrožajo mir v regiji in presegajo meje dopustnega v mednarodnih odnosih. Dogodek je sprožil burne odzive tudi na brazilskem notranjepolitičnem prizorišču. Sinovi nekdanjega predsednika Jaira Bolsonara so prek družbenih omrežij proslavili padec Madura in dogajanje izkoristili za napad na aktualnega predsednika Lulo. Carlos, Eduardo in Flávio Bolsonaro so operacijo interpretirali kot konec vpliva levice v Latinski Ameriki, pri čemer so vlekli vzporednice z domnevnim političnim preganjanjem svojega očeta v Braziliji. Flávio Bolsonaro je ob tem namigoval na nepravilnosti pri brazilskih volitvah in napovedal propad političnega povezovanja levih strank v okviru Foruma v São Paulu.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je ostro obsodil ameriški vojaški poseg v Venezueli in dejanje označil za prestopanje "nesprejemljive meje". Po njegovih besedah napad predstavlja resno kršitev venezuelske suverenosti in nevarno precedenčno dejanje za mednarodno skupnost. Lula je v uradni izjavi poudaril, da takšne oblike vojaškega posredovanja neposredno kršijo mednarodno pravo in ogrožajo stabilnost v celotni regiji. Odziv Brazilije prihaja po tem, ko so sile Združenih držav Amerike izvedle vojaške operacije proti sosednji državi, kar je sprožilo val diplomatskih odzivov v Latinski Ameriki. Brazilski voditelj, ki je predhodno ponujal posredovanje med Washingtonom in Caracasom, zdaj opozarja na nesprejemljivost ogrožanja državne integritete s strani tujih velesil. Pozivi k diplomatski rešitvi spora so bili po poročanju lokalnih medijev prezrti, kar je privedlo do stopnjevanja napetosti, ki bi lahko trajno spremenilo geopolitično sliko v Južni Ameriki.

ZDA so izvedle obsežen napad na vojaške in civilne cilje po Venezueli ter zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo. Organizacija CODEPINK je dejanje označila za nezakonito vojno dejanje. Pred tem je Abascal pozval Madura, naj se preda ZDA. Poročajo tudi, da se Portugalci v Venezueli bojijo nasilja in poslabšanja humanitarne krize. Maduro je bil pred predsedniško funkcijo voznik avtobusa in sindikalist.

Po nedavnih dogodkih v Venezueli, ki so vključevali pridržanje dosedanjega predsednika Nicolása Madura, je vodenje države prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez. Belorusko ministrstvo za zunanje zadeve je po telefonskem pogovoru z benezuelskim zunanjim ministrom Ivánom Gilom potrdilo, da prenos oblasti poteka v skladu z določili nacionalne ustave. Ta predvideva, da v primeru odsotnosti predsednika dolžnosti vodje države začasno prevzame podpredsednik. Situacija v državi ostaja napeta, saj gre za neposredno posledico stopnjevanja politične krize in posegov v vrh oblasti. Mednarodna javnost, vključno z zavezniki sedanjega režima, pozorno spremlja prenos pooblastil na Rodríguezovo, ki velja za tesno sodelavko Madura. Uradni Minsk je med prvimi potrdil legitimnost tega prehoda, sklicujoč se na ustavni red Venezuele, medtem ko podrobnosti o usodi Madura in trajanju mandata začasne predsednice ostajajo nejasne.

Po ameriških napadih in zajetju Nicolása Madura v Venezueli so uničena vojaška oporišča. Venezuelska vlada je napovedala obsežen vojaški odziv, medtem ko se pojavljajo vprašanja o tem, kdo bi lahko nasledil Madura: podpredsednica Rodríguez, opozicija s podporo ZDA ali vojska. Madura so odpeljali iz države in ga obtožili.