Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je sporočil, da so ameriške sile v soboto, 3. januarja 2026, uspešno izvedle operacijo, v kateri so prijele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Trump je na nujni tiskovni konferenci razkril, da so ZDA med operacijo v prestolnici Caracas prekinile dobavo električne energije, kar je po njegovih besedah omogočilo hitro in učinkovito prijetje v popolni temi. Predsednik je poudaril, da so bile razmere med akcijo izjemno nevarne, vendar so ameriške enote cilje dosegle brez večjih zapletov. Ob potrditvi prijetja je Trump neposredno nagovoril tudi kolumbijskega predsednika Gustava Petra. Obtožil ga je vpletenosti v proizvodnjo in trgovino s kokainom ter mu svetoval, naj bo po Madurovem padcu previden. Trump je še dodal, da so ZDA locirale ključne sodelavce režima in da je podpredsednica Delcy Rodríguez izrazila pripravljenost na sodelovanje z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiom. Operacija predstavlja vrhunec stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se v zadnjih tednih sprevrgle v neposredne vojaške spopade.

Po zajetju Nicolása Madura so v Santiagu potekala praznovanja. V Latinski Ameriki je ameriška intervencija povzročila razdeljenost med državami. Guvernerji brazilskih zveznih držav Goiás in Paraná so javno podprli ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Ameriške posebne enote Delta Force so v soboto, 3. januarja 2026, v Venezueli izvedle obsežno vojaško operacijo, v kateri so zajele nekdanjega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacijo, ki jo je ameriški predsednik Donald Trump označil za "briljantno", so izvedli pripadniki elitne enote Delta Force ob podpori drugih vojaških vej. Po uspešnem zajetju v Caracasu so par prepeljali v Združene države Amerike, kjer sta pristala v New Yorku pod strogim nadzorom agentov zveznega urada FBI. Trenutno sta zaprta v zveznem priporu Metropolitan Detention Center v Brooklynu, kjer so v preteklosti bivali številni odmevni zaporniki. Poročila navajajo, da sta Maduro in Floresova zaprta ločeno v različnih delih zapora v skladu s standardnimi postopki. Ameriški predsednik Donald Trump je v telefonskem pogovoru za The New York Times pohvalil načrtovanje in izvedbo misije ter poudaril izjemno usposobljenost vpletenih enot. Medtem ko so v Združenih državah Amerike proti Maduru in njegovi soprogi že vložili uradno obtožnico, venezuelska stran z podpredsednico Delcy Rodríguez na čelu vztraja, da je Maduro še vedno zakoniti predsednik države, in zahteva njegovo takojšnjo izpustitev. Dogodek predstavlja dramatičen vrhunec večletnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, saj so ZDA Madura že dlje časa obtoževale trgovine z drogami in kršenja človekovih pravic.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike v vojaški operaciji na venezuelskem ozemlju zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po besedah predsednika Trumpa sta bila pridržana na amfibijski desantni ladji USS Iwo Jima in sta že na poti v New York, kjer se bosta soočila s pravosodnimi organi. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in vojaških aktivnosti, ki so jih ZDA stopnjevale v karibski regiji pod pretvezo boja proti trgovini z mamili. Med izvedbo napada je bil zadet ameriški vojaški helikopter, pri čemer sta bila ranjena dva vojaka. Kljub poškodbam se je plovilo varno vrnilo v bazo, Trump pa je poudaril, da smrtnih žrtev na ameriški strani ni bilo. Ta dogodek pomeni neposredno vojaško posredovanje in odstranitev tujega državnega voditelja s strani ameriških sil, kar bo močno spremenilo geopolitično sliko Južne Amerike in odnose znotraj mednarodne skupnosti. Bela hiša vztraja, da je bila akcija nujna za zaščito nacionalnih interesov in končanje domnevnih kriminalnih dejavnosti venezuelskega režima.

Pet novih držav je z začetkom leta 2026 uradno nastopilo dvoletni mandat nestalnih članic Varnostnega sveta Združenih narodov. Bahrajn, Kolumbija, Demokratična republika Kongo, Latvija in Liberija so se pridružile temu ključnemu organu za obdobje 2026–2027. Čeprav se je njihov mandat uradno začel že 1. januarja, so se na sedežu v New Yorku prvič zbrali na prvi delovni dan v novem letu, v petek, ko so obeležili začetek mandata s slovesno postavitvijo zastav novih članic. Slovesnost, ki jo je kot soorganizator vodil kazahstanski veleposlanik pri Združenih narodih Kairat Umarov, označuje simbolni prehod odgovornosti za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti. Nove članice so v desetčlanski sestavi nestalnih držav zamenjale tiste, katerim se je mandat iztekel ob koncu lanskega leta. Geografsko raznolika skupina novih članic bo v prihodnjih dveh letih sodelovala pri odločanju o najpomembnejših globalnih vprašanjih, vključno z mirovnimi operacijami in mednarodnimi sankcijami. Latvija se je kot evropska država prvič znašla v tej vlogi, kar krepi prisotnost regije v svetovni diplomaciji.

Ruski predsednik Vladimir Putin in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta ob vstopu v novo leto podala vsebinsko povsem različna nagovora, v katerih sta orisala prihodnost vojne v Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta. Putin je v kratkem televizijskem nagovoru poudaril enotnost ruskega naroda in izrazil trdno prepričanje v končno vojaško zmago. Ruske vojake je označil za junake in poudaril, da opravljajo svojo dolžnost v boju za domovino, medtem ko se je sami vojni v večjem delu govora izogibal. Na drugi strani je Volodimir Zelenski v svojem nagovoru poudaril prizadevanja za mir, a hkrati utrdil odločenost Ukrajine pri obrambi svoje suverenosti. Razhajanja med voditeljema so ponovno izpostavila pomanjkanje skupne podlage za mirovna pogajanja, kljub naraščajočim mednarodnim pritiskom za končanje sovražnosti. Dogodek odraža nadaljevanje dolgotrajnega konflikta, ki vpliva na celotno varnostno arhitekturo v Evropi in ohranja visoko stopnjo negotovosti v mednarodni skupnosti.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je aktivirala obrambne načrte države in od vlade Združenih držav Amerike zahtevala dokaz o življenju predsednika Nicolása Madura ter njegove soproge Cilie Flores. Po navedbah venezuelskih virov naj bi ameriške operativne skupine v okviru napada na Venezuelo zajele predsedniški par, vendar uradne potrditve o njunem trenutnem paradržanju še ni. Dogodek predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanj napetosti med Washingtonom in Caracasom. Cilia Flores, ki velja za ključni steber moči čavističnega režima in je bila leta 2013 imenovana za prvo damo, je bila po poročanju lokalnih medijev zajeta skupaj z Madurom med ameriško operacijo. Incident se je zgodil 3. januarja 2025, ko so se v javnosti začele širiti nepotrjene informacije o njunem izginotju. Venezuelske oblasti so razmere označile za neposreden napad na suverenost države, medtem ko se mednarodna javnost odziva na poročila o domnevni ugrabitvi voditelja države z največjimi zalogami nafte na svetu.

Britanski premier Keir Starmer je v soboto pozval k spoštovanju mednarodnega prava, potem ko je predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump objavil novico o zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge. Starmer je v uradni izjavi kategorično zanikal kakršno koli vpletenost Združenega kraljestva v ameriško vojaško operacijo v Venezueli. Poudaril je, da London ni sodeloval pri teh dejavnostih in da se britanska vlada trenutno osredotoča na ugotavljanje dejanskih okoliščin dogodka. Premier je pojasnil, da se s predsednikom Trumpom o zadevi še ni pogovarjal, vendar namerava to storiti v prihodnje. Zaradi hitrega spreminjanja razmer na terenu je Starmer izpostavil previdnost in potrebo po jasni sliki dogajanja, preden bo Združeno kraljestvo podalo dokončno oceno. Poleg vprašanj zakonitosti intervencije je britanska vlada aktivirala svoje diplomatsko predstavništvo v Caracasu, da bi zagotovila varnost britanskih državljanov v državi, ki jo pretresa nova politična in vojaška kriza.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je ostro kritiziral domnevno ugrabitev venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki naj bi jo izvedle Združene države Amerike. Brazilija je dejanje označila za kršitev suverenosti Latinske Amerike in Karibov ter poudarila, da takšne poteze pomenijo prestopanje "rdeče črte" v mednarodnih odnosih. Po poročanju lokalnih virov je dogodek sprožil obsežne nemire na ulicah venezuelske prestolnice Caracas, kjer se je zbrala množica ogorčenih podpornikov predsednika Madura. Brazilski vrh je opozoril, da gre za nedopustno vmešavanje v notranje zadeve neodvisne države, kar bi lahko povzročilo dolgotrajno nestabilnost v regiji. Odnosi med Venezuelo in Združenimi državami Amerike so bili sicer že dlje časa napeti zaradi predhodnih obtožb o načrtovanju vojaških napadov na venezuelsko ozemlje.

V glavnem mestu Venezuele, Caracasu, so se v soboto zbrale množice protestnikov, ki so izrazile podporo predsedniku Nicolásu Maduru. Do shodov je prišlo po objavi informacij in videoposnetkov na družbenih omrežjih, ki nakazujejo, da so Madura skupaj z njegovo soprogo Cilio Flores pridržale sile Združenih držav Amerike. Podporniki so se zbrali v okolici predsedniške palače Miraflores, kjer so vzklikali gesla proti ameriški agresiji in zahtevali izpustitev predsednika. Medtem ko v Caracasu vlada napetost zaradi domnevnega zajetja državnega vrha, so se na dogodke odzvali tudi tuji politiki. Župan Lime Renzo Reggiardo je javno pozdravil novico o padcu Madurovega režima in izrazil solidarnost z venezuelskim ljudstvom. Razmere v državi ostajajo negotove, saj uradne potrditve o natančnih okoliščinah pridržanja s strani vpletenih držav še ni, dogajanje pa je sprožilo buren odziv tako domače kot mednarodne javnosti.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez je v soboto sporočila, da vlada nima informacij o trenutnem kraju bivanja predsednika Nicolasa Madura in njegove žene Cilie Flores. Izjava je sledila po navedbah o njunem pridržanju s strani ameriških sil, ki naj bi ju domnevno odpeljale iz države. Rodriguezova je v uradnem televizijskem nagovoru pozvala k predložitvi dokazov, da sta oba še vedno živa, s čimer se je prvič uradno odzvala na poročila o aretaciji. Napetosti v Venezueli so narasle po objavi novice, da so Združene države Amerike izvedle operacijo pridržanja predsedniškega para. Venezuelska vlada trdi, da nima neposrednega stika s predsednikom, kar v državi povzroča politično negotovost. Podpredsednica je situacijo označila za kritično in poudarila, da zahtevajo mednarodno priznane dokaze o njunem stanju in varnosti. Dogajanje predstavlja stopnjevanje dolgoletnih sporov med Caracasom in Washingtonom, ki že dlje časa ne priznava legitimnosti Madurovega režima.

Predsednik iranskega parlamenta Mohamed Bager Galibaf je v objavi na družbenem omrežju X izrazil prepričanje, da je bil pokojni general Kasem Solejmani trdno prepričan v neomajno moč iranskega naroda. Po Galibafovih besedah je Solejmani verjel, da bo Iran premagal vse zarote, sovražnosti in težave, s katerimi bi se država lahko spopadala. Izjave so bile podane v okviru obeleževanja spomina na nekdanjega poveljnika sil Al Kuds, ki v iranski politiki še vedno velja za simbol upora proti zunanjim pritiskom. Galibaf je izpostavil, da ta vera v zmago naroda ni bila le politična drža, temveč Solejmanijevo globoko osebno prepričanje. Iranske oblasti s tovrstno retoriko krepijo narodno enotnost in poudarjajo pomen nadaljevanja Solejmanijeve ideološke zapuščine v času, ko so odnosi med Iranom in zahodnimi silami še vedno zaostreni. Sporočilo je bilo objavljeno v času letnih komemoracij, ki po državi potekajo v čast ubitemu generalu, in služi kot opomin na iransko strategijo odpora proti tujim vplivom.

Britanski predsednik vlade je uradno zanikal kakršno koli vpletenost Londona v nedavni ameriški vojaški napad na Venezuelo. V uradni izjavi je poudaril, da Združeno kraljestvo ni sodelovalo pri načrtovanju ali izvedbi operacije, ob tem pa je izpostavil nujnost spoštovanja mednarodnega prava v vseh diplomatskih in vojaških prizadevanjih. Britanska stran je v odzivu na dogodke izrazila željo po neposrednem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Namen pogovorov naj bi bila razjasnitev vseh dejstev v zvezi z vojaško agresijo, ki je sprožila nove napetosti v regiji. London se s temi izjavami skuša distancirati od enostranskih potez Washingtona, hkrati pa poziva k uporabi diplomatskih kanalov namesto vojaških sredstev.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas je v uradni izjavi poudarila, da Nikolas Maduro nima demokratične legitimnosti za vodenje Venezuele. Izjava prihaja v času stopnjevanja napetosti in poročil o odstavitvi oziroma aretaciji dosedanjega predsednika. Evropska unija je ob tem vse vpletene strani pozvala k skrajni zadržanosti, preprečevanju nasilja ter doslednemu spoštovanju mednarodnega prava. Bruselj že dalj časa opozarja na nepravilnosti v venezuelskem političnem procesu, sedaj pa pozorno spremlja hiter razvoj dogodkov na terenu. Kallasova je izpostavila, da je EU že večkrat podvomila v legitimnost Madurove oblasti, trenutne razmere pa zahtevajo miren prehod in zaščito človekovih pravic vseh državljanov. Evropska diplomacija si prizadeva za stabilizacijo države, ki jo že leta pesti globoka politična in gospodarska kriza.

Albanska ministrica za Evropo in zunanje zadeve Elisa Spiropali je v uradni izjavi izrazila polno podporo Albanije odločnemu ukrepanju Združenih držav Amerike v Venezueli. Podpora sledi operaciji ameriških specialnih sil, v kateri je bil aretiran venezuelski predsednik Nicolás Maduro skupaj s soprogo. Spiropali je poudarila, da Albanija trdno stoji ob strani predsedniku Donaldu Trumpu in državnemu sekretarju Marcu Rubiu pri njunih prizadevanjih za končanje delovanja, ki ga je opisala kot narko-teroristični režim v Venezueli. Albansko zunanje ministrstvo je operacijo označilo za ključen korak v boju proti avtoritarizmu in kriminalnim strukturam v Latinski Ameriki. Uradna Tirana se je s tem dejanjem jasno pozicionirala kot tesna zaveznica ameriške zunanje politike na Balkanu, pri čemer izpostavlja nujnost mednarodnega sodelovanja pri zagotavljanju demokratične stabilnosti in pravne države. Odločitev za javno podporo aretaciji odraža usklajenost albanske diplomacije z interesi Washingtona v regiji in širše. Ameriške oblasti so akcijo utemeljile z obtožbami o vpletenosti Madurovega režima v mednarodno trgovino z drogami in terorizem. Dogodek predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in stopnjevanja ameriškega pritiska na Caracas, ki so ga spremljale grožnje z vojaškim posredovanjem in obtožbe o uporabi fentanila kot kemičnega orožja. Albanija s svojo izjavo potrjuje svojo vlogo strateške partnerice ZDA, ki brez zadržkov podpira njihove najostrejše zunanjepolitične ukrepe.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas je po pogovorih z ameriškim državnim sekretarjem Markom Rubiom pozvala k zadržanosti v Venezueli. Evropska unija je ob tem ponovno poudarila svoje stališče, da predsednik Nicolas Maduro nima zadostne legitimnosti za vodenje države. Do odziva Bruslja je prišlo po ameriški vojaški operaciji v tej južnoameriški državi, kar je sprožilo kritike o usklajenosti mednarodne politike. Ruski uradnik Kirill Dmitriev je stališča Evropske unije označil za primer dvojnih meril, saj naj bi Bruselj po njegovih besedah molčal ob neposrednem posegu Združenih držav Amerike, medtem ko kritizira v栄enezueli izvoljene oblasti. Predsednik Evropskega sveta Antoniu Costa je ob tem dodal, da si bo Evropska unija prizadevala za miren in vključujoč prenos oblasti v državi, s čimer se zavezujejo k podpori demokratičnim procesom v regiji kljub trenutnim napetostim.

Ameriški predsednik Donald Trump je ukazal vrsto zračnih napadov na vojaške objekte v Venezueli, kar predstavlja kritično stopnjevanje napetosti med državama. Po poročilih iz Caracasa so ameriške sile napadle strateško pomembno infrastrukturo, Trump pa je operacijo spremljal neposredno s svojega doma in kasneje potrdil, da je bil predsednik Nicolás Maduro v času napadov v močno utrjenem oporišču. Napadi so bili usmerjeni proti ciljem, ki jih Washington povezuje z dejavnostmi trgovine z drogami in vojaško podporo Madurovemu režimu. Na dogajanje so se že odzvali demokratski senatorji v Združenih državah Amerike, ki so ostro obsodili vojaško posredovanje. Opozorili so, da ni utemeljenih razlogov za sprožitev vojne z latinskoameriško državo, in pozvali k deeskalaciji konflikta. Operacija sledi mesecem stopnjevanja retorike in predhodnim omejenim napadom, ki so bili izvedeni v okviru ameriške kampanje pritiska na venezuelsko vlado.

Libanonsko gibanje Hezbolah in Vrhovni politični svet Jemna sta ostro obsodila nedavno ameriško vojaško operacijo v Venezueli, ki so jo označili za dejanje teroristične agresije in uličnega razbojništva. Po navedbah obeh organizacij so ameriške sile izvedle napade na glavno mesto Caracas, pri čemer so ciljale na ključno civilno infrastrukturo in stanovanjska naselja. V izjavah so poudarili, da je operacija vključevala ugrabitev venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge, kar predstavlja resno kršitev mednarodnega prava in suverenosti države. Hezbolah je v svojem sporočilu za javnost podrobno opisal, da so bile tarče napadov predvsem civilne ustanove, kar je povzročilo preplah med prebivalstvom. Vrhovni politični svet Jemna je dejanje označil za precedens brez primere v sodobni diplomaciji in napad na ustavno ureditev neodvisne republike. Obe organizaciji sta izrazili solidarnost z venezuelskim ljudstvom v luči stopnjevanja pritiskov s strani administracije Združenih držav Amerike, ki si že dlje časa prizadeva za zamenjavo oblasti v tej južnoameriški državi.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so ameriške sile izvedle obsežne zračne napade na Venezuelo in uspešno zajele predsednika Nicolása Madura ter njegovo soprogo Silio Flores. Po navedbah Trumpa so operacijo izvedle ameriške specialne enote, pri čemer med ameriškimi vojaki ni bilo žrtev. Maduro in njegova soproga se trenutno nahajata na ameriški vojaški ladji Iwo Jima, ki pluje proti New Yorku, kjer jima bodo sodili. Trump je ob tem poudaril, da bodo Združene države Amerike v prihodnje močno vključene v upravljanje venezuelske naftne industrije z izkoriščanjem zmogljivosti največjih ameriških energetskih podjetij. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez, ki se trenutno nahaja v Rusiji, je zahtevala takojšnje dokaze o tem, da sta Maduro in njegova soproga še živa. Venezuelska vlada uradno priznava, da nima informacij o trenutni lokaciji svojega voditelja, kar potrjuje resnost situacije po ameriškem posredovanju. Incident predstavlja dramatičen zasuk v odnosih med državama, ki so bili kljub nekaterim preteklim poskusom dialoga zaznamovani z globokim nezaupanjem in obtožbami o poskusih strmoglavljenja oblasti.

Evropska unija je po zadnjih dramatičnih dogodkih v Venezueli zavzela odločno stališče in pozvala k umiritvi razmer ter popolnemu spoštovanju mednarodnega prava. Visoka predstavnica EU za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas je izpostavila, da predsednik Nicolás Maduro nima legitimnosti, in poudarila nujnost vzdržnosti vseh vpletenih strani. Po njenih besedah so se evropski diplomati o stanju v državi že posvetovali z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom, kar kaže na usklajeno mednarodno prizadevanje za rešitev krize. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta António Costa sta v ločenih izjavah izrazila polno podporo venezuelskemu ljudstvu pri prizadevanjih za mirno in vključujočo demokratično tranzicijo. Evropski voditelji so poudarili, da mora vsaka rešitev politične krize temeljiti na Listini Združenih narodov. Poleg prizadevanj za politično stabilnost je prednostna naloga Unije tudi zagotavljanje varnosti in zaščite vseh državljanov EU, ki se trenutno nahajajo v Venezueli, pri čemer Kallasova tesno sodeluje z državami članicami. Medtem ko Zahod spodbuja demokratične procese, sta Rusija in Iran obsodila ravnanje Združenih držav Amerike in dogajanje označila za ameriško agresijo. To dodatno stopnjuje diplomatsko napetost med globalnimi silami, EU pa v tej luči vztraja pri deeskalaciji in iskanju rešitev znotraj okvirov mednarodno priznanih pravnih norm.

Ameriške posebne enote, domnevno pripadniki elitne enote Delta Force, so v obsežni vojaški operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po poročanju medijev gre za najbolj obsežen vojaški poseg Združenih držav Amerike v Latinski Ameriki po letu 1989. Čeprav so podrobnosti operacije še vedno delno nejasne, naj bi bila akcija izpeljana hitro in s ciljem destabilizacije trenutnega socialističnega režima v Caracasu. Operacija sledi dolgotrajnim napetostim med državama in stopnjevanju ameriškega pritiska, ki je vključeval visoke denarne nagrade za Madurovo aretacijo zaradi obtožb o trgovini z drogami in terorizmu. Medtem ko Washington dogodka še ni podrobno komentiral, analitiki opozarjajo na morebitne nepredvidljive posledice za celotno regijo. V Venezueli so se že pojavili prvi odzivi podpore in odpora, mednarodna javnost pa dogajanje spremlja z veliko mero zaskrbljenosti zaradi morebitnega izbruha širšega nasilja.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je operacija potekala 3. januarja 2026, Trump pa je dogajanje spremljal v živo. Ameriške oblasti so Madura že prepeljale v ZDA, kjer ga čakajo kazenski postopki na podlagi obtožb, ki jih je ameriško pravosodje proti njemu vložilo že v preteklosti. Republikanski kongresnik Mike Lee je potrdil namero ZDA, da Maduru sodijo v skladu z ameriško zakonodajo. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanj napetosti med državama, ki so vključevale zasege tankerjev in gospodarske sankcije. Predsednik Trump je akcijo opisal kot izjemno uspešen napad na venezuelsko vodstvo, pri čemer je proces zajetja primerjal s spremljanjem televizijske oddaje. Dogodek pomeni drastičen zasuk v mednarodni politiki, saj so ZDA neposredno posredovale in odstranile voditelja suverene države, kar bo imelo daljnosežne posledice za stabilnost v regiji in mednarodne odnose. Venezuelska stran dogodka še ni podrobneje komentirala, vendar so predhodni odzivi na ameriške pritiske vključevali obtožbe o piratstvu in kršenju mednarodnega prava.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil fotografijo venezuelskega voditelja Nicolása Madura na krovu ameriške vojaške ladje USS Iwo Jima. Na fotografiji, ki se je hitro razširila po spletu, je Maduro prikazan v sivi športni opremi s protihrupnimi slušalkami v spremstvu ameriških vojakov. Objava sledi poročilom o domnevnem zajetju venezuelskega predsednika s strani ameriških sil, kar predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med državama. Ameriška stran trdi, da je bila operacija izvedena v okviru prizadevanj za ponovno vzpostavitev demokracije v Venezueli, medtem ko Trumpova administracija Madura že dlje časa ne priznava kot legitimnega voditelja države. Fotografija, posneta v kabini ladje, naj bi služila kot vizualni dokaz o uspešnosti vojaške operacije in aretacije. Dogodek pomeni dramatičen preobrat v geopolitičnih odnosih v Južni Ameriki in neposreden poseg ZDA v notranjo politiko Venezuele.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je izdala pismo, v katerem je zapisala, da se bo Nicolás Maduro soočil z mednarodno pravico za grozljive zločine. Medtem so se pojavile informacije, da naj bi krt v venezuelski vladi posredoval informacije o Madurovem bivališču ameriški obveščevalni agenciji CIA. Olga Gonzalez, Venezuelka, ki živi v izgnanstvu, je izrazila upanje po Madurovi odstranitvi.

Opozicijska voditeljica María Corina Machado je po Madurovi aretaciji izdala pismo, v katerem je dejala, da se bo Nicolás Maduro soočil z mednarodno pravico za grozljive zločine, ki jih je storil. Mediji poročajo, da je Madurovo aretacijo omogočila ameriška vojaška intervencija, ki jo je omogočil informator znotraj venezuelske vlade, ki je CIA posredoval informacije o Madurovi lokaciji. Olga Gonzalez, vdova, katere moža je ubil Madurov režim, je izrazila upanje po njegovi odstavitvi.

Ameriški predsednik Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil fotografijo Nicolasa Madura v ameriškem priporu. Na fotografiji je venezuelski voditelj prikazan z vklenjenimi rokami in masko čez oči, kar potrjuje njegovo aretacijo s strani ameriških sil. Trump je ob objavi zapisal, da se Maduro trenutno nahaja na krovu ameriške jurišne ladje USS Iwo Jima. Ta dogodek predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Washingtonom in Caracasom ter sledi seriji tajnih operacij in vojaških dejavnosti, ki so jih Združene države Amerike izvajale v regiji. Aretacija Madura sledi obtožbam o vpletenosti njegovega režima v trgovino z drogami in korupcijo, zaradi česar so ZDA že pred časom povečale vojaško prisotnost v Karibskem morju. Objava fotografije služi kot vizualni dokaz o koncu Madurove oblasti v Venezueli in neposrednem ameriškem posredovanju. Mednarodna javnost pozorno spremlja razvoj dogodkov, saj aretacija tujega voditelja na takšen način predstavlja precedens v sodobni diplomaciji in mednarodnem pravu.

Rusija in Kitajska sta ostro obsodili vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, ki je vključevalo aretacijo oziroma ugrabitev predsednika Nicolása Madura. Moskva je uradno zahtevala takojšnjo izpustitev venezuelskega voditelja in od Washingtona zahtevala pojasnila glede njegovega zdravstvenega stanja. Po navedbah ruskih oblasti je v tem primeru "ideološka sovražnost" prevladala nad diplomacijo, kar predstavlja neposredno kršitev suverenosti latinskoameriške države. Medtem ko so nekateri viri poročali o prisotnosti venezuelske podpredsednice v Rusiji, je uradna Moskva te navedbe sprva zanikala. Dogajanje predstavlja vrhunec napetosti med velesilami, saj Rusija in Kitajska dejanja ZDA označujeta za nesprejemljiv poseg v notranje zadeve neodvisne države. Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je poudarilo, da gre za nevarno stopnjevanje, ki ogroža mednarodni mir in varnost. Razmere ostajajo nestabilne, medtem ko mednarodna skupnost pričakuje nadaljnje diplomatske ali vojaške odzive vpletenih strani.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je objavilo obtožnico proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru, njegovi ženi Ciliji Flores in sinu. Po poročanju News Nation bi se Maduro in njegova žena, ki naj bi ju pridržala ameriška vojska, lahko na sodišču v New Yorku pojavila že 5. januarja.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto v posnetem nagovoru poudaril, da se Islamska republika Iran ne bo podredila pritiskom, s čimer se je odzval na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o pomoči protestnikom. Napetosti v državi so narasle po večdnevnih nemirih, ki jih je sprožila visoka inflacija, organizacije za človekove pravice pa poročajo o strmem porastu števila aretacij udeležencev protestov. Hamenej je v svojem nastopu odločno zavrnil možnost kakršnega koli popuščanja pred zahtevami demonstrantov ali zunanjimi pritiski. Dogajanje v Iranu se je dodatno zaostrilo po tistem, ko je ameriški predsednik napovedal pripravljenost na vojaško posredovanje v primeru uporabe smrtonosne sile proti mirnim protestnikom. Iranske oblasti proteste pripisujejo delovanju tujih sovražnikov, medtem ko se prebivalstvo spopada s kritičnimi gospodarskimi razmerami. Naraščajoča gospodarska kriza in ostra retorika med Teheranom in Washingtonom povečujeta tveganje za nadaljnjo destabilizacijo celotne regije.

Združene države Amerike so izvedle vojaški napad na Venezuelo, kar je sprožilo val mednarodnih odzivov in povečalo napetosti med svetovnimi velesilami. Rusija je dejanje ostro obsodila in pozvala k preprečitvi nadaljnje eskalacije spora ter poudarila nujnost iskanja rešitve po diplomatski poti. Po navedbah ruskih oblasti je takšen poseg v suverenost države nesprejemljiv in ogroža regionalno stabilnost. Iranski vrhovni voditelj ajatolah Ali Hamenej se je odzval z grožnjo, da bodo sovražnika vrgli na kolena, in poudaril, da se pred pritiski zunanjih sil ne sme kloniti. Medtem ko večina latinskoameriških držav in Evropa izražajo resno zaskrbljenost nad razvojem dogodkov, so se pojavili le redki glasovi podpore ameriški operaciji. Dogodek je povzročil preplah na mednarodnih trgih in v diplomatskih krogih, saj se pojavljajo ugibanja o morebitnem širšem konfliktu, ki bi lahko vključeval več regionalnih akterjev.

Po aretaciji Nicolasa Madura so se oglasili nogometaši iz Venezuele, ki igrajo v Čilu, in izrazili olajšanje. José Antonio Kast je pozdravil ameriško posredovanje v Venezueli kot odlično novico za regijo. Kitajska je izrazila globok šok nad ameriškim napadom in aretacijo Madura ter obsodila "hegemonistično obnašanje" ZDA.

Po tem, ko so ZDA zajele venezuelskega diktatorja Nicolása Madura, se je Kitajska odzvala z ogorčenjem, pri čemer je dejanje označila za "globoko šokantno" in obsodila "hegemonistično vedenje" Združenih držav. Pred zajetjem se je Maduro srečal s kitajskim odposlancem za Latinsko Ameriko, Qiu Xiaoqijem. Ameriška kongresnica Chellie Pingree je operacijo označila za kršitev ameriške ustave in mednarodnega prava ter jo poimenovala "osupljiva zloraba moči".

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social naslovil ostro opozorilo iranskim oblastem, v katerem je poudaril, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje. Trump je v seriji nočnih objav zapisal, da so ameriške sile pripravljene ('locked and loaded'), če bo Teheran nadaljeval z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. V Iranu se namreč že teden dni vrstijo protivladni protesti zaradi gospodarske krize, visoke inflacije in padca vrednosti domače valute, pri čemer so poročila potrdila smrt več oseb v spopadih z varnostnimi silami. Trumpove napovedi so sprožile val kritik tudi znotraj njegove lastne Republikanske stranke. Kongresnika Thomas Massie in Marjorie Taylor Greene sta javno nasprotovala predsednikovi retoriki, češ da bi se morale ZDA osredotočiti na notranje težave namesto na vmešavanje v tuje konflikte. Massie je ob tem opozoril, da bi kakršen koli vojaški napad zahteval odobritev kongresa. Na Trumpove grožnje se je odzval tudi Teheran, ki je od Združenih narodov zahteval uradno ukrepanje proti ameriškemu ustrahovanju, medtem ko so analitiki in nekdanji sodelavci, kot je Steve Bannon, opazili odmik od predsednikove prvotne politike 'Amerika na prvem mestu'.

Zohran Mamdani, župan New Yorka, je zaprtemu indijskemu študentskemu aktivistu Umarju Khalidu poslal ročno napisano pismo spodbude, v katerem je zapisal, da celotna skupnost misli nanj. Do geste je prišlo po srečanju med Mamdanijem in Khalidovim očetom Syedem Qasimom Rasoolom Ilyasom v Združenih državah Amerike. Srečanje, ki je trajalo približno 25 minut, je sprožilo precejšen javni odziv in razprave o mednarodni podpori zaprtim aktivistom v Indiji. Mamdani se je Khalidu v pismu zahvalil za njegov trud pri opozarjanju na težave navadnih ljudi, kar je Ilyas v pogovoru za medije označil za pomembno priznanje sinovemu delu. Umar Khalid, nekdanji študent Univerze Jawaharlal Nehru (JNU), je v zaporu že več let zaradi obtožb, povezanih z organizacijo protestov in domnevno vlogo pri nemirih v New Delhiju leta 2020. Njegov oče je srečanje z ameriškim politikom izkoristil za mednarodno osveščanje o sinovem primeru, kar je v določenih političnih krogih v Indiji povzročilo polemike. Dogodek osvetljuje vse večjo vlogo tujih politikov pri komentiranju notranjepolitičnih razmer in stanja človekovih pravic v največji demokraciji na svetu.

Mehiška vlada pod vodstvom predsednice Claudie Sheinbaum je v uradnem sporočilu ostro obsodila enostransko vojaško akcijo Združenih držav Amerike na ozemlju Venezuele. Napad, ki so ga ameriške sile izvedle v Caracasu in drugih mestih, je po navedbah mehiških oblasti vključeval tudi zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores. Mehika je v svojem odzivu poudarila nujnost spoštovanja mednarodnega prava in suverenosti držav ter pozvala Združene narode k takojšnjemu ukrepanju. Ostra obsodba Mehike sledi stopnjevanju napetosti, ki se je začelo s prvimi napadi ameriških brezpilotnih letal na venezuelsko infrastrukturo konec decembra. Mehiška predsednica je izrazila odločno nasprotovanje zunanji vojaški intervenciji in opozorila na destabilizacijske učinke takšnih dejanj v regiji. Odnosi med državami v Latinski Ameriki ostajajo napeti, saj Mehika vztraja pri diplomatski rešitvi sporov pod okriljem večstranskih mednarodnih organizacij.

Venezuelska prestolnica Caracas je bila tarča domnevnih zračnih napadov Združenih držav Amerike, kar je sprožilo ostre odzive v regiji. Po poročanju lokalnih virov so v mestu odjeknile številne eksplozije, nad območjem pa so opazili vojaška letala in helikopterje. Vlada v Caracasu je Washington obtožila poskusa nasilnega prevzema strateških virov države in prizadevanj za strmoglavljenje aktualne oblasti. Kuba in Kolumbija sta izrazili globoko zaskrbljenost zaradi vojaškega posredovanja. Kolumbijska vlada je zaradi napadov nemudoma aktivirala nujni načrt za varovanje meje in humanitarno ukrepanje, s katerim želi ublažiti neposredne posledice ameriške intervencije na obmejnih območjih. Medtem ko Washington uradno utemeljuje svojo prisotnost v regiji z bojem proti narkokartelom, kritiki opozarjajo na destabilizacijo celotne Latinske Amerike.

Namestnik predsednika Sveta za varnost Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je v svoji zadnji izjavi kritiziral zunanjo politiko Združenih držav Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa. Medvedjev je izpostavil, da bi moral ameriški predsednik energijo in stopnjo dejavnosti, ki jo trenutno namenja dogajanju v Venezueli, raje usmeriti v reševanje konflikta v Ukrajini. Po njegovem prepričanju so oblasti v Kijevu ušle političnemu vplivu Washingtona, kar bi moralo predstavljati prednostno nalogo za ameriško administracijo. Ruski uradnik je poudaril, da bi bila aktivna vloga ZDA na ukrajinski smeri bolj logična kot vmešavanje v venezuelske notranje zadeve. Njegove besede odražajo širše rusko stališče, da so Združene države Amerike izgubile nadzor nad ukrajinsko politiko, medtem ko se po nepotrebnem ukvarjajo z drugimi žarišči po svetu. Izjava prihaja v času, ko so odnosi med velesilami napeti, ruska stran pa skuša preusmeriti pozornost Zahoda na izpolnjevanje lastnih strateških interesov v regiji.

Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev se je ostro odzval na zadnje dogodke v Venezueli, pri čemer je dejanja Združenih držav Amerike označil za ironičen primer ameriškega prizadevanja za mir. Po njegovih besedah naj bi bil ameriški napad v Venezueli še en korak, ki Washington približuje Nobelovi nagradi za mir, kar so ruski mediji interpretirali kot sarkastičen odziv na zunanjo politiko ZDA. Medvedjev je v svoji izjavi poudaril, da gre za tipičen primer ameriškega posredovanja, ki ga Rusija ocenjuje kot agresivno in destabilizirajoče za regijo Latinske Amerike. Ruski uradnik je z uporabo provokativnega tona dodatno zaostril diplomatsko retoriko med Moskvo in Washingtonom. Izjave prihajajo v času, ko se napetosti med velesilama stopnjujejo zaradi vpliva v južnoameriški državi. Medvedjev je s svojimi komentarji ponovno izpostavil rusko stališče, da ZDA pod krinko humanitarnosti ali demokracije izvajajo vojaške in politične pritiske na suverene države, ki ne sledijo njihovim geopolitičnim interesom.

Pripadniki elitne ameriške enote za posebne operacije Delta naj bi v nočni operaciji v Venezueli pridržali predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po poročanju ameriških medijskih hiš CNN in CBS News, ki se sklicujeta na neimenovane vire, so vojaki par presenetili v njuni spalnici v predsedniški rezidenci. Operacija predstavlja drastičen preobrat v dolgoletnih napetostih med Washingtonom in Caracasom. Čeprav uradnih potrditev s strani Bele hiše ali Pentagona še ni, poročila nakazujejo na kompleksno vojaško akcijo na tujem ozemlju. Razmere v Venezueli ostajajo negotove, medtem ko mednarodna javnost čaka na uradna pojasnila o pravni podlagi in namenu te operacije. Dogodek bi lahko sprožil hudo politično krizo v regiji in odzive zaveznic Venezuele, kot sta Rusija in Kitajska.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v javnem nagovoru odločno zavrnil opozorila ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitnega posredovanja Združenih držav Amerike v regiji. Hamenej je poudaril, da se Iran ne bo vdal svojemu sovražniku, in izrazil prepričanje, da bo država z božjo voljo nasprotnika prisilila k popuščanju. Izjave prihajajo v času zaostrenih odnosov med Teheranom in Washingtonom, ko so ameriške grožnje o vmešavanju postale vse pogostejše. Iranski vrhovni voditelj je s tem nagovorom skušal okrepiti notranjo stabilnost in pokazati odpornost iranskega režima pred zunanjimi pritiski. Retorika obeh strani ostaja napeta, kar dodatno vpliva na negotovost na Bližnjem vzhodu.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil ujet med obsežno vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Caracasu. Do zajetja je prišlo po silovitem letalskem bombardiranju venezuelske prestolnice v zgodnjih jutranjih urah, kar predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in neposrednih vojaških spopadov med državama. Medtem ko ameriški viri dogodek označujejo za zgodovinski mejnik pri obnovi demokracije, venezuelska stran poroča o brutalnih napadih na suverenost države in zahteva nujne dokaze o predsednikovem zdravstvenem stanju. Maduro, ki je državo vodil od leta 2013, se je v zadnjem obdobju soočal z popolnim gospodarskim zlomom in obtožbami o avtoritarni vladavini. Združene države Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa so stopnjevale pritisk z neposrednimi napadi na kopensko infrastrukturo, ki so se začeli konec decembra 2025. Trenutne razmere v Venezueli ostajajo izjemno napete, saj krožijo nasprotujoče si informacije o eksplozijah in usodi preostalih članov režima.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da gre pri aretaciji Nicolasa Madura za največjo vojaško akcijo v zgodovini in da ZDA prevzemajo upravljanje Venezuele. Napovedal je tudi možnost drugega napada. Namestnik ameriškega državnega sekretarja Kristofer Landau je izjavil, da bo Maduro odgovarjal pred ameriškim sodiščem, kjer se bo soočil s kazensko obtožnico. Rusija je obsodila ameriški napad na Venezuelo in poudarila, da mora Latinska Amerika ostati območje miru.

Združene države Amerike so ponoči izvedle letalske napade na venezuelsko prestolnico Caracas, kar je sprožilo preplah med civilnim prebivalstvom in mednarodno skupnostjo. Po poročanju očividcev, vključno s predstavniki hrvaške skupnosti v državi, so mesto ob pol treh zjutraj pretresle močne eksplozije, ki jim je sledilo preletavanje vojaških letal. V mestu trenutno vlada napeto vzdušje, prebivalci pa so se zaradi varnosti zatekli v svoje domove, kjer v negotovosti pričakujejo nadaljnji razvoj dogodkov. V Venezueli po ocenah živi okoli 4000 oseb hrvaškega izvora, ki so poročale o izjemni tišini in napetosti, ki je sledila napadom. Predstavniki tamkajšnje hrvaške skupnosti poudarjajo, da so razmere nepredvidljive, saj so komunikacijske poti otežene, prebivalstvo pa se spopada z negotovostjo glede morebitnih novih vojaških posredovanj. Napad predstavlja drastično stopnjevanje napetosti med Washingtonom in Caracasom, kar bi lahko imelo dolgoročne posledice za stabilnost celotne regije Južne Amerike.

Donald Trump je izjavil, da bodo Združene države prevzele nadzor nad Venezuelo, dokler ne bodo zagotovile varnega in zanesljivega prehoda. Izključil je Mario Corino Machado kot potencialno voditeljico Venezuele. Marco Rubio je v ZDA napovedal sojenje Nicolásu Maduru. Javier Milei je pozdravil Trumpovo potezo. JD Vance ni bil prisoten ob Trumpu med operacijo v Venezueli zaradi varnostnih razlogov.

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost in alarm nad vojaško akcijo Združenih držav Amerike v Venezueli. Guterres je poudaril, da ne glede na notranjepolitične razmere v tej latinskoameriški državi takšni dogodki predstavljajo nevaren precedens v mednarodnih odnosih in spodkopavajo temelje mednarodnega prava. Vodja svetovne organizacije je pozval k doslednemu spoštovanju suverenosti in diplomatskih protokolov. Ameriško posredovanje se je zgodilo v času zaostrenih odnosov, ko so ZDA svoje ukrepe opravičevale z bojem proti trgovini z drogami, kar pa je uradni Caracas že vnaprej označil za kršitev Ustanovne listine Združenih narodov. Guterres je opozoril, da uporaba vojaške sile brez ustrezne mednarodne avtorizacije povečuje tveganje za regionalno nestabilnost. Napetosti v regiji so dosegle vrhunec po poročilih o ameriški vojaški prisotnosti ob venezuelski obali, kar je neposredno privedlo do dejanskega vojaškega napada.

Ameriški predsednik Donald Trump je na izredni novinarski konferenci v Beli hiši uradno potrdil, da so sile Združenih držav Amerike v obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Trump je akcijo označil za izjemen uspeh in poudaril, da je bil napad na venezuelsko prestolnico skrbno načrtovan. Do zajetja je prišlo po dolgotrajnih napetostih med državama in neuspehu diplomatskih pogajanj. Operacija predstavlja vrhunec ameriškega vojaškega pritiska na Venezuelo, ki se je stopnjeval od konca leta 2025. Po Trumpovih besedah je bil cilj operacije odstranitev Madurovega režima, ki so ga ZDA obtoževale vpletenosti v trgovino z mamili in destabilizacije regije. Prve objavljene fotografije domnevno prikazujejo Madura v ameriškem pridržanju, kar je v mednarodni skupnosti sprožilo mešane odzive glede zakonitosti tovrstnega posredovanja.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je v soboto, 3. januarja, sporočil, da so zračne sile Združenih držav Amerike izvedle vojaški napad na stavbo venezuelske nacionalne skupščine v Caracasu. Po Petrovih trditvah so ameriške oborožene sile neposredno ciljale sedež enodomnega parlamenta sosednje države, kar predstavlja dramatično zaostritev napetosti v regiji. Kolumbijski voditelj je ob tem objavil seznam domnevnih venezuelskih vojaških objektov, ki naj bi bili prav tako tarče ameriškega delovanja. Čeprav uradni Washington ali Caracas še nista podala podrobnejših potrditev o obsegu škode ali morebitnih žrtvah v sami stavbi parlamenta, Petrovi očitki nakazujejo na obsežno vojaško operacijo ZDA na venezuelskem ozemlju. Incident se dogaja v času izjemno nestabilnih odnosov med Venezuelo in njenimi sosedami ter Združenimi državami Amerike. Navedbe kolumbijskega predsednika, ki se spopada z regionalno politično krizo, vzbujajo resne skrbi glede suverenosti venezuelskih institucij in možnosti nadaljnjega stopnjevanja oboroženega konflikta v Latinski Ameriki.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je opravil telefonski pogovor z izvršno podpredsednico Venezuele Delsy Rodríguez. Izrazil je solidarnost Rusije z venezuelskim ljudstvom in potrdil nadaljnjo podporo Rusije Venezueli pri zaščiti njenih nacionalnih interesov in suverenosti, še posebej v luči dejanj ZDA.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izrazila podporo Evropske unije narodu Venezuele in poudarila, da EU podpira mirno in demokratično tranzicijo v državi. Rešitev mora biti skladna z mednarodnim pravom.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so ameriške sile pridržale venezuelskega voditelja Nicolasa Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah Trumpa sta bila oba z helikopterjem prepeljana na ameriško letalsko ladjo USS Iwo Jima, ki pluje proti New Yorku. Predsednik je v izjavi za Fox News celotno operacijo opisal kot dogodek, ki je spominjal na televizijski prenos. Operacija predstavlja dramatičen preobrat v večletnih prizadevanjih ZDA za odstranitev Madura z oblasti, saj ga Washington že dlje časa ne priznava za zakonitega predsednika Venezuele. Pričakuje se, da se bo Maduro v New Yorku soočil s sodnim postopkom zaradi obtožb o trgovini z mamili in terorizmu, ki so bile proti njemu vložene v preteklosti. Ameriška administracija je Madurov režim večkrat označila za nelegitimen in koruptiven, kar je vodilo do stopnjevanja sankcij in diplomatskih pritiskov.