Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je ostro obsodilo sobotni ameriški vojaški napad na Venezuelo, ki ga je označilo za dejanje oborožene agresije. Po navedbah Moskve je ameriški predsednik Donald Trump potrdil izvedbo zračnih napadov in zatrdil, da so ameriške sile zajele venezuelskega voditelja Nicolasa Madura ter ga prepeljale iz države. Ruska diplomacija poudarja, da za takšno vojaško akcijo ni bilo nobene vzdržne pravne podlage, temveč naj bi prevladala ideološka sovražnost nad diplomacijo. Moskva je zaradi dogodkov pozvala k nujnemu zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov in opozorila pred nadaljnjo eskalacijo napetosti v regiji. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom. Medtem ko Združene države Amerike svoje dejanje upravičujejo z bojem proti kriminalu, Rusija trdi, da so bili ti razlogi le pretveza za nasilno spremembo režima. Situacija ostaja negotova, saj so ruski uradniki pozvali k mednarodni vzdržnosti, medtem ko poročila o usodi Madura in stanju na terenu v Venezueli po napadih še naprej prihajajo v javnost. Dogodek je povzročil oster odziv mednarodnih zaveznikov Venezuele, ki opozarjajo na kršenje suverenosti in mednarodnega prava.

Združene države Amerike so v soboto v Caracasu izvedle vojaško operacijo z imenom 'Popolna odločnost' (Resolution Absolute), v kateri so pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura in prvo damo Cilio Flores. Po besedah načelnika združenega štaba oboroženih sil ZDA, generala Dana Caina, je bila operacija rezultat večmesečnega načrtovanja, simulacij in priprav. General Caine je poudaril, da je bil poseg izveden natančno po načrtih in predstavlja kulminacijo obveščevalnih prizadevanj. Ameriške vojaške oblasti so razkrile podrobnosti o izvedbi misije, ki je bila usmerjena neposredno v predsedniško palačo oziroma rezidenco v prestolnici Venezuela. Akcija označuje dramatičen preobrat v odnosih med državama in neposreden poseg ameriških sil na venezuelsko ozemlje z namenom odstranitve dosedanjega vodstva. Madurova usoda po zajetju in morebitna privedba pred ameriško pravosodje ostajata predmet nadaljnjih uradnih postopkov.

V vasi Horli v rusko zasedeni regiji Herson je na silvestrovo prišlo do silovitega napada z ukrajinskimi droni, v katerem je po zadnjih podatkih ruskih oblasti življenje izgubilo 27 ljudi, med njimi tudi otrok. Napad je zadel hotel in kavarno, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta, pri čemer je bilo ranjenih še najmanj 50 oseb. Ruski uradniki so dogodek označili za teroristični napad in vojni zločin, medtem ko Ukrajina vztraja, da njene sile napadajo izključno vojaške cilje v skladu z mednarodnim pravom. Istočasno je Kremelj sprožil obsežno informacijsko kampanjo, v kateri trdi, da so ukrajinski droni neuspešno poskušali izvesti napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Rusko obrambno ministrstvo je javno objavilo posnetke srečanja z ameriškim obrambnim atašejem v Moskvi, kateremu so predali domnevne dokaze, vključno z navigacijsko enoto sestreljenega drona. Analitiki ocenjujejo, da je ta poteza namenjena predvsem pošiljanju signalov prihajajoči ameriški administraciji pod vodstvom Donalda Trumpa. Napetosti med državama se tako ob začetku leta 2026 še stopnjujejo, kljub predhodnim diplomatskim prizadevanjem za mir.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v petek, 3. januarja 2025, na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil fotografijo venezuelskega voditelja Nicolasa Madura na krovu ameriške vojaške ladje. Fotografija prikazuje Madura v sivi športni opremi in z glušniki na ušesih, ko sedi v ladijski kabini pod nadzorom ameriških sil. Gre za prvo vizualno potrditev lokacije venezuelskega predsednika po njegovem nedavnem zajetju s strani ameriške mornarice. Objava fotografije služi kot simbolična potrditev uspeha operacije, s katero so Združene države Amerike odstranile Madura z oblasti v Venezueli. Trumpova administracija, ki bo uradno prevzela dolžnosti čez nekaj tednov, s temi dejanji nakazuje na ostrejšo zunanjo politiko do latinskoameriških režimov. Trenutni dogodki so povzročili precejšnje zanimanje v mednarodni javnosti, saj gre za neposreden poseg v suverenost druge države in aretacijo njenega voditelja pod obtožbami trgovine z mamilki in korupcije.

Podpredsednica Venezuele je uradno potrdila, da oblasti nimajo informacij o trenutni lokaciji predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores. Do izginotja je prišlo po navedbah o domnevni operaciji ugrabitve, ki naj bi jo izvedle Združene države Amerike, o čemer je predhodno poročal Donald Trump. Venezuelski uradniki so izrazili globoko zaskrbljenost in zahtevajo dokaze, da sta zakonca še živa. Venezuelsko vrhovno tožilstvo je v odzivu na dogodke pozvalo Washington, naj nemudoma izpusti predsednika Madura, če se ta nahaja v njihovem pridržanju. Razmere v državi so izjemno napete, saj vladni predstavniki trdijo, da gre za neposreden napad na suverenost države. Incident se je zgodil le kratek čas po tem, ko je Maduro javno opozarjal na ameriške načrte za spodkopavanje venezuelskega gospodarstva in stabilnosti režima. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj bi morebitna potrditev ugrabitve s strani tuji sil lahko sprožila nepredvidljive politične in varnostne posledice v celotni regiji Latinske Amerike.

Ameriška vojska je v obsežni operaciji domnevno zajela venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, medtem ko prestolnica Caracas ostaja pod zračnimi napadi in v izrednih razmerah. Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da je bil Maduro ujet v okviru ameriške operacije, kar predstavlja vrhunec dolgoletnih napetosti in nedavnih vojaških spopadov med državama. Razmere v državi so kritične, saj so oblasti v Caracasu razglasile izredno stanje, neodvisne potrditve o Madurovi usodi pa za zdaj še ni. Zaradi stopnjevanja konfliktov je kolumbijski predsednik Gustavo Petro ukazal takojšnjo namestitev vojaških enot na meji z Venezuelo. Petro, ki je bil doslej eden redkih zagovornikov Madura, je zračne napade Združenih držav Amerike označil za agresijo na suverenost Latinske Amerike in opozoril na grozečo humanitarno krizo. Kolumbija, ki trenutno zaseda mesto nestalne članice Varnostnega sveta ZN, je zahtevala nujno sejo Organizacije ameriških držav in Združenih narodov, da bi obravnavali mednarodno zakonitost ameriškega posredovanja. Operacija je korenito spremenila geopolitično ravnovesje v regiji in Venezuelo pahnila v najhujšo krizo v zadnjih desetletjih.

Združene države Amerike so izvedle operacijo, v kateri so pridržale venezuelskega voditelja Nicolása Madura, kar je sprožilo val nasprotujočih si odzivov po vsem svetu. V Čilu so se na tisoče venezuelskih izseljencev zbrali na ulicah Santiaga, kjer so s hrupnim proslavljanjem, zastavami in vzkliki o svobodi pozdravili padec Madurovega režima. Nasprotno so v venezuelski prestolnici Caracas potekale množične demonstracije Madurovih privržencev, ki zahtevajo njegovo takojšnjo izpustitev in vrnitev v državo. Razmere v Venezueli ostajajo napete, saj so se podporniki gibanja chavismo odpravili na ulice središča mesta, da bi izrazili nasprotovanje dejanju ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Županja Caracasa je sporočila, da se protestniki ne bodo umaknili z ulic, dokler ne bo znana natančna lokacija in usoda predsednika države. Dogajanje predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Caracasom in Washingtonom, ki so se v zadnjem obdobju stopnjevale do te mere, da je Maduro predhodno odredil splošno mobilizacijo vseh obrambnih sil v državi.

Združene države Amerike so v soboto v zgodnjih jutranjih urah izvedle operacijo v prestolnici Venezuele, po kateri je novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump sporočil, da so Nicolása Madura »ujeli in odpeljali« iz države. V Caracasu in bližnjem pristaniškem mestu La Guaira so okoli druge ure zjutraj po lokalnem času odjeknile silovite eksplozije, ki jih je spremljal zvok preletavajočih letal. Venezuelska stran je dogajanje nemudoma označila za »izjemno resno vojaško agresijo« s strani Združenih držav Amerike. Dogodki predstavljajo vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevale od Trumpove napovedi o zaprtju zračnega prostora nad Venezuelo. Operacija je v mestu povzročila preplah in kaos, poročila o eksplozijah pa prihajajo tudi s strateških točk, kot sta glavno letališče in pristanišče. Medtem ko ameriška stran trdi, da je bila operacija uspešna pri zajetju Madura, venezuelske oblasti obtožujejo ZDA kršenja suverenosti in kolonialističnega pristopa. Razmere v državi ostajajo nestabilne, mednarodna skupnost pa z zaskrbljenostjo spremlja morebitne nadaljnje vojaške in politične posledice te poteze.

Kraljevina Maroko je uradno potrdila svojo neomajno podporo nacionalni enotnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Jemna. Ministrstvo za zunanje zadeve je v izjavi za javnost poudarilo, da pozorno spremlja zadnji razvoj dogodkov v tej državi na Arabskem polotoku. Maroška diplomacija je ob tem izpostavila zavezanost načelom mednarodnega prava, dobrososedskim odnosom ter spoštovanju integritete držav. V uradnem sporočilu so maroške oblasti izrazile prepričanje, da ima jemensko ljudstvo pravico do varnosti in stabilnosti. Maroko se zavzema za celovito politično rešitev krize, ki bi temeljila na spoštovanju legitimnih institucij države. Ta diplomatska drža odraža širšo zunanjo politiko Rabata, ki temelji na podpori stabilnosti v regiji in nasprotovanju vsem oblikam separatizma ali zunanjega vmešavanja v notranje zadeve suverenih držav. Poudarek na enotnosti Jemna prihaja v času, ko se država še vedno spopada z dolgotrajnimi notranjimi konflikti in humanitarno krizo. Maroko s tem korakom krepi svojo vlogo stabilnega partnerja v arabskem svetu in zaveznika mednarodno priznane jemenske vlade.

Združene države Amerike so izvedle vojaški napad na Venezuelo, kar je sprožilo buren odziv v regiji in povzročilo zaostritev varnostnih razmer. Kolumbija, ki jo vodi vlada, kritična do politike Donalda Trumpa, je zaradi dogodkov nemudoma okrepila nadzor na svoji meji. Kolumbijski predsednik je ob tem izrazil globoko zaskrbljenost in zahteval nujni sklic Varnostnega sveta Združenih narodov, saj meni, da napad resno ogroža regionalno stabilnost. Na drugi strani je odločitev Washingtona podprl argentinski predsednik Javier Milei, ki je dejanje pozdravil. Medtem ko Kuba ostro obsoja ameriško posredovanje v Venezueli, se znotraj Latinske Amerike poglablja politični razkol. Napad je povzročil precejšnjo negotovost na mednarodnem parketu, saj gre za neposredno vojaško posredovanje v državi, ki je že leta v globoki politični in gospodarski krizi.

Francoski minister za zunanje zadeve je ostro obsodil nedavne ameriške vojaške dejavnosti v Venezueli in jih označil za kršitev temeljnih načel mednarodnega prava. Po uradnih navedbah Pariza so te operacije na venezuelskem ozemlju v neposrednem nasprotju z načelom neuporabe sile, ki predstavlja enega od ključnih stebrov sodobne mednarodne ureditve. Francosko ministrstvo poudarja, da enostranski vojaški posegi spodkopavajo stabilnost v regiji in niso v skladu z normami, ki urejajo odnose med suverenimi državami. Pariz ob tem opozarja, da bi se morale vse države pri reševanju političnih kriz v Južni Ameriki držati diplomatskih poti in spoštovati suverenost vpletenih strani, namesto da se poslužujejo vojaških sredstev, ki nimajo podlage v mednarodnih dogovorih.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle obsežno vojaško operacijo, v kateri so zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Novico o uspešni akciji je prvi potrdil Trump, kar je sprožilo takojšnje odzive v mednarodni javnosti, zlasti v Latinski Ameriki. Dogodek predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in stopnjevanja pritiska na Madurov režim, ki so ga ZDA obtoževale vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami in terorizem. Argentinski predsednik Javier Milei je zajetje Madura označil za zgodovinsko zmago za svobodo. Na družbenem omrežju X je objavil več sporočil podpore ameriški operaciji, vključno s svojim prepoznavnim sloganom "Viva la libertad carajo". Argentinska politika ostaja glede dogodka razdeljena, saj del opozicije opozarja na vprašljivost neposrednega vojaškega posredovanja v suvereni državi, medtem ko vlada vztraja, da je bil ta korak nujen za ponovno vzpostavitev demokracije v regiji. Operacija sledi dolgemu obdobju zaostrovanja sankcij in prikritih operacij, ki jih je odobril Trump. Čeprav so ZDA pred tem zanikale načrte za neposredno kopensko invazijo, so nedavni zasegi naftnih tankerjev in povečanje denarne nagrade za Madurovo aretacijo nakazovali na skorajšnjo akcijo. Trenutno še ni znano, kje točno so Madura pridržali in kakšna bo njegova nadaljnja pravna usoda, vendar gre za enega najpomembnejših geopolitičnih premikov na zahodni polobli v zadnjih desetletjih.

Ameriške posebne enote so v bliskoviti vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Bela hiša pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa vztraja, da ne gre za vojno dejanje ali napad na suvereno državo, temveč za operacijo »zakona in reda« z namenom izvršitve sodnega naloga zaradi obtožb o trgovini z drogami. Donald Trump se je s to pravno konstrukcijo izognil potrebi po predhodnem obveščanju kongresa v skladu z resolucijo o vojnih pooblastilih iz leta 1973, hkrati pa poskušal zmanjšati politično tveganje pred domačim volilnim telesom. Operacija je sprožila ostre odzive ključnih zaveznikov venezuelskega režima. Rusija, Kitajska in Iran so obsodili ameriško posredovanje; Kremelj je dejanje označil za »oboroženo agresijo« in opozoril na nepredvidljive posledice za mednarodno ravnovesje. Kljub trditvam o zakonitosti operacije, ki naj bi temeljila na 2. členu ameriške ustave o zaščiti ameriškega osebja pred neposrednimi grožnjami, so se v mednarodni javnosti pojavili posnetki Madura tik pred zajetjem, ko je še odgovarjal na vprašanja novinarjev, kar nakazuje na presenetljivost in hitrost ameriškega posega.

Venezuelski minister za obrambo Vladimir Padrino López je po poročanju lokalnih medijev ostro obsodil nedavne vojaške operacije Združenih držav Amerike v Venezueli. Po ministrovih navedbah so ameriški helikopterji z raketami napadli civilna območja v prestolnici Caracas in na drugih lokacijah po državi. Padrino López je dejanje označil za "nizkotno in zahrbtno agresijo", ki je zadela tako vojaške tarče kot civilno infrastrukturo. Ob tem je poudaril, da se država ne bo pustila podjarmiti in da bodo oblasti nadaljevale z iskanjem morebitnih žrtev napadov. Napetosti med državama so dosegle vrhunec po napovedi vojaške eskalacije s strani Washingtona, ki vključuje tudi poročila o zajetju predsednika Nicolása Madura. Obrambni minister je državljane pozval k miru in opozoril, da sta kaos in anarhija orožji, ki sta lahko enako uničujoči kot bombe. Venezuelska stran napade interpretira kot poskus nasilne zamenjave oblasti, medtem ko napovedujejo odločen upor proti tuji vojaški intervenciji.

Zunanje ministrstvo Grčije in belgijske oblasti so sporočile, da pozorno spremljajo politično in družbeno dogajanje v Venezueli. Grško ministrstvo za zunanje zadeve je prek družbenega omrežja X pojasnilo, da so v stalnem stiku z evropskimi partnerji in grškim veleposlaništvom v Caracasu. Veleposlaništvo aktivno vzdržuje stike z grško skupnostjo v državi in je pripravljeno nuditi vso potrebno pomoč v primeru poslabšanja razmer. Belgija je prav tako potrdila koordinacijo z ostalimi članicami Evropske unije glede odziva na razmere v južnoameriški državi. Do teh odzivov prihaja v času povečanih napetosti, ki vključujejo tudi poročila o ukrepih Združenih držav Amerike proti venezuelskemu vodstvu. Grška diplomacija poudarja pomen usklajenega evropskega delovanja pri spremljanju varnostne situacije in zaščiti svojih državljanov v tujini.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto, 3. januarja, sporočil, da so ameriške vojaške sile v Venezueli uspešno izvedle operacijo, v kateri so zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Silio Flores. Po navedbah ameriškega predsednika zakoncema ni uspelo pravočasno doseči varnega bunkerja, preden so ju zajele posebne enote. Operacija predstavlja vrhunec napetosti med državama, ki so se stopnjevale skozi celotno preteklo leto. Zajeta zakonca so po zajetju s helikopterjem prepeljali na ameriško vojaško ladjo, s katero ju trenutno prevažajo proti New Yorku. Trump je poudaril, da je bila operacija bliskovita, nekateri viri pa so namigovali, da bi se Maduro pred tem lahko poskušal skriti v venezuelski džungli. Dogodek pomeni neposredno vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, s čimer se je uresničila Trumpova predhodna grožnja o uporabi vojaške sile za dosego političnih sprememb v tej južnoameriški državi.

Venezuelsko prestolnico Caracas so v zgodnjih jutranjih urah pretresle močne eksplozije, ki so označile začetek obsežnega ameriškega vojaškega napada na to južnoameriško državo. Ameriški predsednik Donald Trump je kmalu zatem potrdil, da so elitne enote Delta Force v koordinaciji z organi pregona uspešno zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah Washingtona sta bila oba že izgnana iz države in bosta prepeljana v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami zaradi narkoterorizma in trgovine z mamil. Operacija je sledila večmesečnim stopnjevanim napetostim in ameriškim napadom na morske in kopenske cilje, povezane z režimom. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je sprva dejala, da lokacija predsednika ni znana, ter od ZDA zahtevala dokaz o življenju. Medtem ko so v nekaterih latinskoameriških državah in Miamiju ob Madurovem padcu proslavljali, so zaveznice, kot sta Rusija in Iran, ostro obsodile ameriško »vojaško agresijo«. Ameriška administracija je operacijo označila za »briljantno« in napovedala, da ne bo dovolila, da bi oblast v Venezueli prevzel kdor koli iz Madurovega kroga.

Jared Kushner, zet nekdanjega in bodočega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, se je po obdobju relativne odsotnosti vrnil v središče mednarodne diplomacije. Kot neformalni, a vplivni pogajalec se udeležuje ključnih pogovorov na Bližnjem vzhodu in v Moskvi, kjer si prizadeva za sklenitev mirovnih sporazumov in stabilizacijo razmer. Njegova ponovna aktivacija na svetovnem odru je sprožila mešane odzive v mednarodni javnosti, saj nekateri hvalijo njegov pragmatičen pristop, drugi pa opozarjajo na morebitne konflikte interesov. Kritiki Kushnerju očitajo, da svoje diplomatske stike izkorišča za osebno bogatenje prek svojega investicijskega sklada, medtem ko podporniki poudarjajo njegovo sposobnost vzpostavljanja zaupanja z voditelji, ki so sicer težavni sogovorniki. Njegov slog pogajanja opisujejo kot vljuden, a neizprosen, ko gre za doseganje zastavljenih ciljev. Njegova vrnitev v diplomacijo nakazuje smernice prihodnje ameriške zunanje politike, ki bo očitno temeljila na osebnih povezavah in poslovni logiki namesto na tradicionalnih diplomatskih kanalih.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil fotografijo venezuelskega voditelja Nicolása Madura po njegovi domnevni aretaciji. Na posnetku je Maduro prikazan vklenjen, medtem ko ga varujejo oborožene osebe, domnevno na krovu ladje ameriške obalne straže. Objava je sprožila številne odzive v mednarodni javnosti, saj gre za neposreden dokaz o pridržanju dolgoletnega venezuelskega predsednika s strani ameriških organov. Dogodek predstavlja vrhunec dolgoletnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, kjer so ZDA Madura obtoževale narkoterorizma in nelegitimnega vodenja države. Trumpova administracija je že v preteklosti stopnjevala pritisk na venezuelski režim, najnovejša objava pa nakazuje na dramatičen zasuk v prizadevanjih za zamenjavo oblasti v tej južnoameriški državi. Čeprav podrobnosti o sami operaciji aretacije ostajajo skope, fotografija potrjuje, da je Maduro v ameriškem priporu.

Ruska federacija je v soboto ostro obsodila vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli, v kateri so ameriške sile napadle državo in zajele predsednika Nicolása Madura. Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je dejanje označilo za akt oborožene agresije, za katerega po njihovem mnenju ne obstaja nobena vzdržna utemeljitev. Moskva trdi, da je v Washingtonu ideološka sovražnost prevladala nad diplomacijo, kar je privedlo do kršitve mednarodnega prava. Ruske oblasti so izrazile globoko zaskrbljenost nad razvojem dogodkov in pozvale k takojšnji prekinitvi sovražnosti ter začetku dialoga, da bi preprečili nadaljnjo eskalacijo v regiji. Odziv Moskve poudarja, da so bili uporabljeni izgovori za napad neutemeljeni. Medtem ko Rusija dogajanje obsoja, so se na operacijo odzvali tudi v Evropski uniji, kjer poudarjajo pomen spoštovanja mednarodnih pravnih norm, Nemčija pa je glede ameriškega vojaškega posredovanja izrazila zaskrbljenost.

Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil fotografijo Nicolása Madura z zavezanimi očmi in lisicami na rokah na krovu ameriške vojne ladje USS. Francoska tiskovna agencija France-Presse (AFP) poroča, da je bil Maduro ujet. Britanski mediji so poročali, da Združeno kraljestvo ni bilo vpleteno v operacijo.

Po ameriškem napadu na Venezuelo so v Caracasu potekali protesti v podporo predsedniku Nicolásu Maduru. Protestniki so zahtevali njegovo izpustitev iz ameriškega pripora. Proti vojni so bili načrtovani protesti v več kot 100 mestih.

Ameriški predsednik Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil fotografijo, ki domnevno prikazuje venezuelskega voditelja Nicolasa Madura v ujetništvu. Na posnetku je Maduro prikazan z lisicami na rokah, pri čemer Trumpove navedbe namigujejo, da je bil predsednik Venezuele pridržan s strani ameriških sil ali njihovih zaveznikov. Objava je hitro zaokrožila po svetovnih medijih, vendar uradne potrditve o lokaciji ali stanju Madura s strani neodvisnih virov še ni. Dogodek predstavlja vrhunec dolgoletnih napetosti med Washingtonom in Caracasom. Združene države Amerike že dlje časa ne priznavajo Madura kot zakonitega predsednika Venezuele in so proti njemu vložile obtožnice zaradi trgovine z drogami in terorizma. Fotografija, ki jo je delil Trump, služi kot vizualna potrditev ameriških prizadevanj za odstranitev Madura z oblasti, čeprav podrobnosti o sami operaciji zajetja ostajajo nejasne.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je sporočil, da so ameriške sile v soboto, 3. januarja 2026, uspešno izvedle operacijo, v kateri so prijele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Trump je na nujni tiskovni konferenci razkril, da so ZDA med operacijo v prestolnici Caracas prekinile dobavo električne energije, kar je po njegovih besedah omogočilo hitro in učinkovito prijetje v popolni temi. Predsednik je poudaril, da so bile razmere med akcijo izjemno nevarne, vendar so ameriške enote cilje dosegle brez večjih zapletov. Ob potrditvi prijetja je Trump neposredno nagovoril tudi kolumbijskega predsednika Gustava Petra. Obtožil ga je vpletenosti v proizvodnjo in trgovino s kokainom ter mu svetoval, naj bo po Madurovem padcu previden. Trump je še dodal, da so ZDA locirale ključne sodelavce režima in da je podpredsednica Delcy Rodríguez izrazila pripravljenost na sodelovanje z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiom. Operacija predstavlja vrhunec stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se v zadnjih tednih sprevrgle v neposredne vojaške spopade.

Po zajetju Nicolása Madura so v Santiagu potekala praznovanja. V Latinski Ameriki je ameriška intervencija povzročila razdeljenost med državami. Guvernerji brazilskih zveznih držav Goiás in Paraná so javno podprli ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Ameriške posebne enote Delta Force so v soboto, 3. januarja 2026, v Venezueli izvedle obsežno vojaško operacijo, v kateri so zajele nekdanjega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacijo, ki jo je ameriški predsednik Donald Trump označil za "briljantno", so izvedli pripadniki elitne enote Delta Force ob podpori drugih vojaških vej. Po uspešnem zajetju v Caracasu so par prepeljali v Združene države Amerike, kjer sta pristala v New Yorku pod strogim nadzorom agentov zveznega urada FBI. Trenutno sta zaprta v zveznem priporu Metropolitan Detention Center v Brooklynu, kjer so v preteklosti bivali številni odmevni zaporniki. Poročila navajajo, da sta Maduro in Floresova zaprta ločeno v različnih delih zapora v skladu s standardnimi postopki. Ameriški predsednik Donald Trump je v telefonskem pogovoru za The New York Times pohvalil načrtovanje in izvedbo misije ter poudaril izjemno usposobljenost vpletenih enot. Medtem ko so v Združenih državah Amerike proti Maduru in njegovi soprogi že vložili uradno obtožnico, venezuelska stran z podpredsednico Delcy Rodríguez na čelu vztraja, da je Maduro še vedno zakoniti predsednik države, in zahteva njegovo takojšnjo izpustitev. Dogodek predstavlja dramatičen vrhunec večletnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, saj so ZDA Madura že dlje časa obtoževale trgovine z drogami in kršenja človekovih pravic.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike v vojaški operaciji na venezuelskem ozemlju zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po besedah predsednika Trumpa sta bila pridržana na amfibijski desantni ladji USS Iwo Jima in sta že na poti v New York, kjer se bosta soočila s pravosodnimi organi. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in vojaških aktivnosti, ki so jih ZDA stopnjevale v karibski regiji pod pretvezo boja proti trgovini z mamili. Med izvedbo napada je bil zadet ameriški vojaški helikopter, pri čemer sta bila ranjena dva vojaka. Kljub poškodbam se je plovilo varno vrnilo v bazo, Trump pa je poudaril, da smrtnih žrtev na ameriški strani ni bilo. Ta dogodek pomeni neposredno vojaško posredovanje in odstranitev tujega državnega voditelja s strani ameriških sil, kar bo močno spremenilo geopolitično sliko Južne Amerike in odnose znotraj mednarodne skupnosti. Bela hiša vztraja, da je bila akcija nujna za zaščito nacionalnih interesov in končanje domnevnih kriminalnih dejavnosti venezuelskega režima.

Pet novih držav je z začetkom leta 2026 uradno nastopilo dvoletni mandat nestalnih članic Varnostnega sveta Združenih narodov. Bahrajn, Kolumbija, Demokratična republika Kongo, Latvija in Liberija so se pridružile temu ključnemu organu za obdobje 2026–2027. Čeprav se je njihov mandat uradno začel že 1. januarja, so se na sedežu v New Yorku prvič zbrali na prvi delovni dan v novem letu, v petek, ko so obeležili začetek mandata s slovesno postavitvijo zastav novih članic. Slovesnost, ki jo je kot soorganizator vodil kazahstanski veleposlanik pri Združenih narodih Kairat Umarov, označuje simbolni prehod odgovornosti za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti. Nove članice so v desetčlanski sestavi nestalnih držav zamenjale tiste, katerim se je mandat iztekel ob koncu lanskega leta. Geografsko raznolika skupina novih članic bo v prihodnjih dveh letih sodelovala pri odločanju o najpomembnejših globalnih vprašanjih, vključno z mirovnimi operacijami in mednarodnimi sankcijami. Latvija se je kot evropska država prvič znašla v tej vlogi, kar krepi prisotnost regije v svetovni diplomaciji.

Ruski predsednik Vladimir Putin in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta ob vstopu v novo leto podala vsebinsko povsem različna nagovora, v katerih sta orisala prihodnost vojne v Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta. Putin je v kratkem televizijskem nagovoru poudaril enotnost ruskega naroda in izrazil trdno prepričanje v končno vojaško zmago. Ruske vojake je označil za junake in poudaril, da opravljajo svojo dolžnost v boju za domovino, medtem ko se je sami vojni v večjem delu govora izogibal. Na drugi strani je Volodimir Zelenski v svojem nagovoru poudaril prizadevanja za mir, a hkrati utrdil odločenost Ukrajine pri obrambi svoje suverenosti. Razhajanja med voditeljema so ponovno izpostavila pomanjkanje skupne podlage za mirovna pogajanja, kljub naraščajočim mednarodnim pritiskom za končanje sovražnosti. Dogodek odraža nadaljevanje dolgotrajnega konflikta, ki vpliva na celotno varnostno arhitekturo v Evropi in ohranja visoko stopnjo negotovosti v mednarodni skupnosti.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je aktivirala obrambne načrte države in od vlade Združenih držav Amerike zahtevala dokaz o življenju predsednika Nicolása Madura ter njegove soproge Cilie Flores. Po navedbah venezuelskih virov naj bi ameriške operativne skupine v okviru napada na Venezuelo zajele predsedniški par, vendar uradne potrditve o njunem trenutnem paradržanju še ni. Dogodek predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanj napetosti med Washingtonom in Caracasom. Cilia Flores, ki velja za ključni steber moči čavističnega režima in je bila leta 2013 imenovana za prvo damo, je bila po poročanju lokalnih medijev zajeta skupaj z Madurom med ameriško operacijo. Incident se je zgodil 3. januarja 2025, ko so se v javnosti začele širiti nepotrjene informacije o njunem izginotju. Venezuelske oblasti so razmere označile za neposreden napad na suverenost države, medtem ko se mednarodna javnost odziva na poročila o domnevni ugrabitvi voditelja države z največjimi zalogami nafte na svetu.

Britanski premier Keir Starmer je v soboto pozval k spoštovanju mednarodnega prava, potem ko je predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump objavil novico o zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge. Starmer je v uradni izjavi kategorično zanikal kakršno koli vpletenost Združenega kraljestva v ameriško vojaško operacijo v Venezueli. Poudaril je, da London ni sodeloval pri teh dejavnostih in da se britanska vlada trenutno osredotoča na ugotavljanje dejanskih okoliščin dogodka. Premier je pojasnil, da se s predsednikom Trumpom o zadevi še ni pogovarjal, vendar namerava to storiti v prihodnje. Zaradi hitrega spreminjanja razmer na terenu je Starmer izpostavil previdnost in potrebo po jasni sliki dogajanja, preden bo Združeno kraljestvo podalo dokončno oceno. Poleg vprašanj zakonitosti intervencije je britanska vlada aktivirala svoje diplomatsko predstavništvo v Caracasu, da bi zagotovila varnost britanskih državljanov v državi, ki jo pretresa nova politična in vojaška kriza.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je ostro kritiziral domnevno ugrabitev venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki naj bi jo izvedle Združene države Amerike. Brazilija je dejanje označila za kršitev suverenosti Latinske Amerike in Karibov ter poudarila, da takšne poteze pomenijo prestopanje "rdeče črte" v mednarodnih odnosih. Po poročanju lokalnih virov je dogodek sprožil obsežne nemire na ulicah venezuelske prestolnice Caracas, kjer se je zbrala množica ogorčenih podpornikov predsednika Madura. Brazilski vrh je opozoril, da gre za nedopustno vmešavanje v notranje zadeve neodvisne države, kar bi lahko povzročilo dolgotrajno nestabilnost v regiji. Odnosi med Venezuelo in Združenimi državami Amerike so bili sicer že dlje časa napeti zaradi predhodnih obtožb o načrtovanju vojaških napadov na venezuelsko ozemlje.

V glavnem mestu Venezuele, Caracasu, so se v soboto zbrale množice protestnikov, ki so izrazile podporo predsedniku Nicolásu Maduru. Do shodov je prišlo po objavi informacij in videoposnetkov na družbenih omrežjih, ki nakazujejo, da so Madura skupaj z njegovo soprogo Cilio Flores pridržale sile Združenih držav Amerike. Podporniki so se zbrali v okolici predsedniške palače Miraflores, kjer so vzklikali gesla proti ameriški agresiji in zahtevali izpustitev predsednika. Medtem ko v Caracasu vlada napetost zaradi domnevnega zajetja državnega vrha, so se na dogodke odzvali tudi tuji politiki. Župan Lime Renzo Reggiardo je javno pozdravil novico o padcu Madurovega režima in izrazil solidarnost z venezuelskim ljudstvom. Razmere v državi ostajajo negotove, saj uradne potrditve o natančnih okoliščinah pridržanja s strani vpletenih držav še ni, dogajanje pa je sprožilo buren odziv tako domače kot mednarodne javnosti.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez je v soboto sporočila, da vlada nima informacij o trenutnem kraju bivanja predsednika Nicolasa Madura in njegove žene Cilie Flores. Izjava je sledila po navedbah o njunem pridržanju s strani ameriških sil, ki naj bi ju domnevno odpeljale iz države. Rodriguezova je v uradnem televizijskem nagovoru pozvala k predložitvi dokazov, da sta oba še vedno živa, s čimer se je prvič uradno odzvala na poročila o aretaciji. Napetosti v Venezueli so narasle po objavi novice, da so Združene države Amerike izvedle operacijo pridržanja predsedniškega para. Venezuelska vlada trdi, da nima neposrednega stika s predsednikom, kar v državi povzroča politično negotovost. Podpredsednica je situacijo označila za kritično in poudarila, da zahtevajo mednarodno priznane dokaze o njunem stanju in varnosti. Dogajanje predstavlja stopnjevanje dolgoletnih sporov med Caracasom in Washingtonom, ki že dlje časa ne priznava legitimnosti Madurovega režima.

Predsednik iranskega parlamenta Mohamed Bager Galibaf je v objavi na družbenem omrežju X izrazil prepričanje, da je bil pokojni general Kasem Solejmani trdno prepričan v neomajno moč iranskega naroda. Po Galibafovih besedah je Solejmani verjel, da bo Iran premagal vse zarote, sovražnosti in težave, s katerimi bi se država lahko spopadala. Izjave so bile podane v okviru obeleževanja spomina na nekdanjega poveljnika sil Al Kuds, ki v iranski politiki še vedno velja za simbol upora proti zunanjim pritiskom. Galibaf je izpostavil, da ta vera v zmago naroda ni bila le politična drža, temveč Solejmanijevo globoko osebno prepričanje. Iranske oblasti s tovrstno retoriko krepijo narodno enotnost in poudarjajo pomen nadaljevanja Solejmanijeve ideološke zapuščine v času, ko so odnosi med Iranom in zahodnimi silami še vedno zaostreni. Sporočilo je bilo objavljeno v času letnih komemoracij, ki po državi potekajo v čast ubitemu generalu, in služi kot opomin na iransko strategijo odpora proti tujim vplivom.

Britanski predsednik vlade je uradno zanikal kakršno koli vpletenost Londona v nedavni ameriški vojaški napad na Venezuelo. V uradni izjavi je poudaril, da Združeno kraljestvo ni sodelovalo pri načrtovanju ali izvedbi operacije, ob tem pa je izpostavil nujnost spoštovanja mednarodnega prava v vseh diplomatskih in vojaških prizadevanjih. Britanska stran je v odzivu na dogodke izrazila željo po neposrednem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Namen pogovorov naj bi bila razjasnitev vseh dejstev v zvezi z vojaško agresijo, ki je sprožila nove napetosti v regiji. London se s temi izjavami skuša distancirati od enostranskih potez Washingtona, hkrati pa poziva k uporabi diplomatskih kanalov namesto vojaških sredstev.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas je v uradni izjavi poudarila, da Nikolas Maduro nima demokratične legitimnosti za vodenje Venezuele. Izjava prihaja v času stopnjevanja napetosti in poročil o odstavitvi oziroma aretaciji dosedanjega predsednika. Evropska unija je ob tem vse vpletene strani pozvala k skrajni zadržanosti, preprečevanju nasilja ter doslednemu spoštovanju mednarodnega prava. Bruselj že dalj časa opozarja na nepravilnosti v venezuelskem političnem procesu, sedaj pa pozorno spremlja hiter razvoj dogodkov na terenu. Kallasova je izpostavila, da je EU že večkrat podvomila v legitimnost Madurove oblasti, trenutne razmere pa zahtevajo miren prehod in zaščito človekovih pravic vseh državljanov. Evropska diplomacija si prizadeva za stabilizacijo države, ki jo že leta pesti globoka politična in gospodarska kriza.

Albanska ministrica za Evropo in zunanje zadeve Elisa Spiropali je v uradni izjavi izrazila polno podporo Albanije odločnemu ukrepanju Združenih držav Amerike v Venezueli. Podpora sledi operaciji ameriških specialnih sil, v kateri je bil aretiran venezuelski predsednik Nicolás Maduro skupaj s soprogo. Spiropali je poudarila, da Albanija trdno stoji ob strani predsedniku Donaldu Trumpu in državnemu sekretarju Marcu Rubiu pri njunih prizadevanjih za končanje delovanja, ki ga je opisala kot narko-teroristični režim v Venezueli. Albansko zunanje ministrstvo je operacijo označilo za ključen korak v boju proti avtoritarizmu in kriminalnim strukturam v Latinski Ameriki. Uradna Tirana se je s tem dejanjem jasno pozicionirala kot tesna zaveznica ameriške zunanje politike na Balkanu, pri čemer izpostavlja nujnost mednarodnega sodelovanja pri zagotavljanju demokratične stabilnosti in pravne države. Odločitev za javno podporo aretaciji odraža usklajenost albanske diplomacije z interesi Washingtona v regiji in širše. Ameriške oblasti so akcijo utemeljile z obtožbami o vpletenosti Madurovega režima v mednarodno trgovino z drogami in terorizem. Dogodek predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in stopnjevanja ameriškega pritiska na Caracas, ki so ga spremljale grožnje z vojaškim posredovanjem in obtožbe o uporabi fentanila kot kemičnega orožja. Albanija s svojo izjavo potrjuje svojo vlogo strateške partnerice ZDA, ki brez zadržkov podpira njihove najostrejše zunanjepolitične ukrepe.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas je po pogovorih z ameriškim državnim sekretarjem Markom Rubiom pozvala k zadržanosti v Venezueli. Evropska unija je ob tem ponovno poudarila svoje stališče, da predsednik Nicolas Maduro nima zadostne legitimnosti za vodenje države. Do odziva Bruslja je prišlo po ameriški vojaški operaciji v tej južnoameriški državi, kar je sprožilo kritike o usklajenosti mednarodne politike. Ruski uradnik Kirill Dmitriev je stališča Evropske unije označil za primer dvojnih meril, saj naj bi Bruselj po njegovih besedah molčal ob neposrednem posegu Združenih držav Amerike, medtem ko kritizira v栄enezueli izvoljene oblasti. Predsednik Evropskega sveta Antoniu Costa je ob tem dodal, da si bo Evropska unija prizadevala za miren in vključujoč prenos oblasti v državi, s čimer se zavezujejo k podpori demokratičnim procesom v regiji kljub trenutnim napetostim.

Ameriški predsednik Donald Trump je ukazal vrsto zračnih napadov na vojaške objekte v Venezueli, kar predstavlja kritično stopnjevanje napetosti med državama. Po poročilih iz Caracasa so ameriške sile napadle strateško pomembno infrastrukturo, Trump pa je operacijo spremljal neposredno s svojega doma in kasneje potrdil, da je bil predsednik Nicolás Maduro v času napadov v močno utrjenem oporišču. Napadi so bili usmerjeni proti ciljem, ki jih Washington povezuje z dejavnostmi trgovine z drogami in vojaško podporo Madurovemu režimu. Na dogajanje so se že odzvali demokratski senatorji v Združenih državah Amerike, ki so ostro obsodili vojaško posredovanje. Opozorili so, da ni utemeljenih razlogov za sprožitev vojne z latinskoameriško državo, in pozvali k deeskalaciji konflikta. Operacija sledi mesecem stopnjevanja retorike in predhodnim omejenim napadom, ki so bili izvedeni v okviru ameriške kampanje pritiska na venezuelsko vlado.

Libanonsko gibanje Hezbolah in Vrhovni politični svet Jemna sta ostro obsodila nedavno ameriško vojaško operacijo v Venezueli, ki so jo označili za dejanje teroristične agresije in uličnega razbojništva. Po navedbah obeh organizacij so ameriške sile izvedle napade na glavno mesto Caracas, pri čemer so ciljale na ključno civilno infrastrukturo in stanovanjska naselja. V izjavah so poudarili, da je operacija vključevala ugrabitev venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge, kar predstavlja resno kršitev mednarodnega prava in suverenosti države. Hezbolah je v svojem sporočilu za javnost podrobno opisal, da so bile tarče napadov predvsem civilne ustanove, kar je povzročilo preplah med prebivalstvom. Vrhovni politični svet Jemna je dejanje označil za precedens brez primere v sodobni diplomaciji in napad na ustavno ureditev neodvisne republike. Obe organizaciji sta izrazili solidarnost z venezuelskim ljudstvom v luči stopnjevanja pritiskov s strani administracije Združenih držav Amerike, ki si že dlje časa prizadeva za zamenjavo oblasti v tej južnoameriški državi.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so ameriške sile izvedle obsežne zračne napade na Venezuelo in uspešno zajele predsednika Nicolása Madura ter njegovo soprogo Silio Flores. Po navedbah Trumpa so operacijo izvedle ameriške specialne enote, pri čemer med ameriškimi vojaki ni bilo žrtev. Maduro in njegova soproga se trenutno nahajata na ameriški vojaški ladji Iwo Jima, ki pluje proti New Yorku, kjer jima bodo sodili. Trump je ob tem poudaril, da bodo Združene države Amerike v prihodnje močno vključene v upravljanje venezuelske naftne industrije z izkoriščanjem zmogljivosti največjih ameriških energetskih podjetij. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez, ki se trenutno nahaja v Rusiji, je zahtevala takojšnje dokaze o tem, da sta Maduro in njegova soproga še živa. Venezuelska vlada uradno priznava, da nima informacij o trenutni lokaciji svojega voditelja, kar potrjuje resnost situacije po ameriškem posredovanju. Incident predstavlja dramatičen zasuk v odnosih med državama, ki so bili kljub nekaterim preteklim poskusom dialoga zaznamovani z globokim nezaupanjem in obtožbami o poskusih strmoglavljenja oblasti.

Evropska unija je po zadnjih dramatičnih dogodkih v Venezueli zavzela odločno stališče in pozvala k umiritvi razmer ter popolnemu spoštovanju mednarodnega prava. Visoka predstavnica EU za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas je izpostavila, da predsednik Nicolás Maduro nima legitimnosti, in poudarila nujnost vzdržnosti vseh vpletenih strani. Po njenih besedah so se evropski diplomati o stanju v državi že posvetovali z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom, kar kaže na usklajeno mednarodno prizadevanje za rešitev krize. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta António Costa sta v ločenih izjavah izrazila polno podporo venezuelskemu ljudstvu pri prizadevanjih za mirno in vključujočo demokratično tranzicijo. Evropski voditelji so poudarili, da mora vsaka rešitev politične krize temeljiti na Listini Združenih narodov. Poleg prizadevanj za politično stabilnost je prednostna naloga Unije tudi zagotavljanje varnosti in zaščite vseh državljanov EU, ki se trenutno nahajajo v Venezueli, pri čemer Kallasova tesno sodeluje z državami članicami. Medtem ko Zahod spodbuja demokratične procese, sta Rusija in Iran obsodila ravnanje Združenih držav Amerike in dogajanje označila za ameriško agresijo. To dodatno stopnjuje diplomatsko napetost med globalnimi silami, EU pa v tej luči vztraja pri deeskalaciji in iskanju rešitev znotraj okvirov mednarodno priznanih pravnih norm.

Ameriške posebne enote, domnevno pripadniki elitne enote Delta Force, so v obsežni vojaški operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po poročanju medijev gre za najbolj obsežen vojaški poseg Združenih držav Amerike v Latinski Ameriki po letu 1989. Čeprav so podrobnosti operacije še vedno delno nejasne, naj bi bila akcija izpeljana hitro in s ciljem destabilizacije trenutnega socialističnega režima v Caracasu. Operacija sledi dolgotrajnim napetostim med državama in stopnjevanju ameriškega pritiska, ki je vključeval visoke denarne nagrade za Madurovo aretacijo zaradi obtožb o trgovini z drogami in terorizmu. Medtem ko Washington dogodka še ni podrobno komentiral, analitiki opozarjajo na morebitne nepredvidljive posledice za celotno regijo. V Venezueli so se že pojavili prvi odzivi podpore in odpora, mednarodna javnost pa dogajanje spremlja z veliko mero zaskrbljenosti zaradi morebitnega izbruha širšega nasilja.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je operacija potekala 3. januarja 2026, Trump pa je dogajanje spremljal v živo. Ameriške oblasti so Madura že prepeljale v ZDA, kjer ga čakajo kazenski postopki na podlagi obtožb, ki jih je ameriško pravosodje proti njemu vložilo že v preteklosti. Republikanski kongresnik Mike Lee je potrdil namero ZDA, da Maduru sodijo v skladu z ameriško zakonodajo. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanj napetosti med državama, ki so vključevale zasege tankerjev in gospodarske sankcije. Predsednik Trump je akcijo opisal kot izjemno uspešen napad na venezuelsko vodstvo, pri čemer je proces zajetja primerjal s spremljanjem televizijske oddaje. Dogodek pomeni drastičen zasuk v mednarodni politiki, saj so ZDA neposredno posredovale in odstranile voditelja suverene države, kar bo imelo daljnosežne posledice za stabilnost v regiji in mednarodne odnose. Venezuelska stran dogodka še ni podrobneje komentirala, vendar so predhodni odzivi na ameriške pritiske vključevali obtožbe o piratstvu in kršenju mednarodnega prava.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil fotografijo venezuelskega voditelja Nicolása Madura na krovu ameriške vojaške ladje USS Iwo Jima. Na fotografiji, ki se je hitro razširila po spletu, je Maduro prikazan v sivi športni opremi s protihrupnimi slušalkami v spremstvu ameriških vojakov. Objava sledi poročilom o domnevnem zajetju venezuelskega predsednika s strani ameriških sil, kar predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med državama. Ameriška stran trdi, da je bila operacija izvedena v okviru prizadevanj za ponovno vzpostavitev demokracije v Venezueli, medtem ko Trumpova administracija Madura že dlje časa ne priznava kot legitimnega voditelja države. Fotografija, posneta v kabini ladje, naj bi služila kot vizualni dokaz o uspešnosti vojaške operacije in aretacije. Dogodek pomeni dramatičen preobrat v geopolitičnih odnosih v Južni Ameriki in neposreden poseg ZDA v notranjo politiko Venezuele.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je izdala pismo, v katerem je zapisala, da se bo Nicolás Maduro soočil z mednarodno pravico za grozljive zločine. Medtem so se pojavile informacije, da naj bi krt v venezuelski vladi posredoval informacije o Madurovem bivališču ameriški obveščevalni agenciji CIA. Olga Gonzalez, Venezuelka, ki živi v izgnanstvu, je izrazila upanje po Madurovi odstranitvi.

Opozicijska voditeljica María Corina Machado je po Madurovi aretaciji izdala pismo, v katerem je dejala, da se bo Nicolás Maduro soočil z mednarodno pravico za grozljive zločine, ki jih je storil. Mediji poročajo, da je Madurovo aretacijo omogočila ameriška vojaška intervencija, ki jo je omogočil informator znotraj venezuelske vlade, ki je CIA posredoval informacije o Madurovi lokaciji. Olga Gonzalez, vdova, katere moža je ubil Madurov režim, je izrazila upanje po njegovi odstavitvi.

Ameriški predsednik Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil fotografijo Nicolasa Madura v ameriškem priporu. Na fotografiji je venezuelski voditelj prikazan z vklenjenimi rokami in masko čez oči, kar potrjuje njegovo aretacijo s strani ameriških sil. Trump je ob objavi zapisal, da se Maduro trenutno nahaja na krovu ameriške jurišne ladje USS Iwo Jima. Ta dogodek predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Washingtonom in Caracasom ter sledi seriji tajnih operacij in vojaških dejavnosti, ki so jih Združene države Amerike izvajale v regiji. Aretacija Madura sledi obtožbam o vpletenosti njegovega režima v trgovino z drogami in korupcijo, zaradi česar so ZDA že pred časom povečale vojaško prisotnost v Karibskem morju. Objava fotografije služi kot vizualni dokaz o koncu Madurove oblasti v Venezueli in neposrednem ameriškem posredovanju. Mednarodna javnost pozorno spremlja razvoj dogodkov, saj aretacija tujega voditelja na takšen način predstavlja precedens v sodobni diplomaciji in mednarodnem pravu.

Rusija in Kitajska sta ostro obsodili vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, ki je vključevalo aretacijo oziroma ugrabitev predsednika Nicolása Madura. Moskva je uradno zahtevala takojšnjo izpustitev venezuelskega voditelja in od Washingtona zahtevala pojasnila glede njegovega zdravstvenega stanja. Po navedbah ruskih oblasti je v tem primeru "ideološka sovražnost" prevladala nad diplomacijo, kar predstavlja neposredno kršitev suverenosti latinskoameriške države. Medtem ko so nekateri viri poročali o prisotnosti venezuelske podpredsednice v Rusiji, je uradna Moskva te navedbe sprva zanikala. Dogajanje predstavlja vrhunec napetosti med velesilami, saj Rusija in Kitajska dejanja ZDA označujeta za nesprejemljiv poseg v notranje zadeve neodvisne države. Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je poudarilo, da gre za nevarno stopnjevanje, ki ogroža mednarodni mir in varnost. Razmere ostajajo nestabilne, medtem ko mednarodna skupnost pričakuje nadaljnje diplomatske ali vojaške odzive vpletenih strani.