Kuba in Kolumbija sta se odzvali na ameriške letalske napade v Venezueli

Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel in njegov kolumbijski kolega Gustavo Petro sta ostro obsodila domnevne ameriške zračne napade na cilje v Venezueli. Díaz-Canel je dejanje označil za »državni terorizem« in pozval mednarodno skupnost k nujnemu odzivu na agresijo Združenih držav Amerike, ki naj bi ogrožala mir v regiji. Do obsodb prihaja po tem, ko je venezuelski predsednik Nicolás Maduro razglasil izredno stanje, potem ko je Washington obtožil napadov na civilne in vojaške objekte v državi. Napetosti so se stopnjevale po poročilih o napadih z brezpilotnimi letalniki, ki so po trditvah venezuelske strani ciljali na infrastrukturo v državi. Kolumbija, ki je pod vodstvom Petra zavzela bolj kritično držo do ameriških posegov v sosednji državi, se je pridružila Kubi v opozarjanju na nevarnost destabilizacije Latinske Amerike. Medtem ko ZDA operacije utemeljujejo z bojem proti mamilarskim kartelom in terorizmu, zaveznice Venezuele, vključno z Rusijo in Iranom, te poteze interpretirajo kot poskus nasilne menjave režima v Caracasu. Dogajanje predstavlja vrhunec večmesečnega stopnjevanja pritiska administracije Donalda Trumpa na Madurovo vlado.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je odredil napotitev dodatnih vojaških enot na mejo z Venezuelo, s čimer se je odzval na domnevne ameriške letalske napade na sosednjo državo in aretacijo predsednika Nicolása Madura. Petro je dejanja Washingtona označil za napad na suverenost Latinske Amerike in opozoril, da bodo tovrstne vojaške operacije sprožile obsežno humanitarno krizo v regiji. Odločitev za militarizacijo meje sledi poročilom o ameriških napadih na civilne in vojaške cilje znotraj Venezuele. Kuba in Kolumbija sta skupaj obsodili ameriško posredovanje, medtem ko je Maduro v Venezueli razglasil izredno stanje. Napetosti so se stopnjevale po dolgotrajnem povečevanju ameriške vojaške prisotnosti v Karibskem morju, ki so jo Združene države Amerike uradno opravičevale z bojem proti narkokartelom. Kolumbijska vlada, ki je predhodno z Venezuelo sodelovala pri nadzoru meje zaradi kriminalnih združb, zdaj v ameriškem delovanju vidi neposredno grožnjo stabilnosti celotne celine.

Zaveznice Venezuele, med njimi Kolumbija, Kuba, Iran in Rusija, so ostro obsodile vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, ki se je odvilo po poročilih o eksplozijah v Caracasu in drugih delih države. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je izrazil globoko zaskrbljenost nad dogodki, ki jih je Nicolás Maduro pred svojim zajetjem označil za hudo ameriško agresijo. Napad je neposredna eskalacija napetosti, ki so se stopnjevale že od leta 2025, ko so ZDA izvajale vojaške operacije proti domnevnim narkokartelom v regiji. Medtem ko so zaveznice Caracasovih oblasti napad označile za kršitev mednarodnega prava, so se v Argentini na novice o zajetju Madura odzvali z odobravanjem. Predsednik Javier Milei je proslavil aretacijo venezuelskega voditelja, kar kaže na globoko ideološko razpoko v latinskoameriški regiji. Izrael je prek vodje opozicije Yairja Lapida poslal opozorilo iranskemu režimu, naj pozorno spremlja usodo svojih zaveznikov v Južni Ameriki, Španija pa je pozvala k pogajalskemu izhodu iz nastale krize.