Palestinsko gibanje Hamas je v ponedeljek ponovno potrdilo svoje stališče, da se ne bo odpovedalo oboroženemu odporu, dokler se ne konča izraelska okupacija Gaze. Odločitev so sporočili neposredno pred načrtovanim srečanjem ameriškega predsednika Donalda Trumpa in izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja na Floridi. Trump je razorožitev Hamasa postavil kot ključni pogoj za prehod v drugo fazo mirovnega načrta, ki ga podpirajo Združeni narodi, in opozoril, da bo brez tega dogovor hitro propadel. Izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki se je z ameriškim predsednikom sestal v rezidenci Mar-a-Lago, je prejel močno strateško podporo Washingtona. Ameriška stran vztraja, da je konec vojaškega nadzora Hamasa in umik njihovih sil nujen korak za trajno premirje. Hamas po drugi strani prek sporočil na platformi Telegram vztraja pri ohranitvi orožja kot sredstva proti okupaciji, kar dodatno otežuje pogajanja o izpustitvi talcev in popolnem umiku izraelske vojske z območja Gaze. Napetosti ostajajo visoke, saj obe strani postavljata pogoje, ki so za nasprotno stran trenutno nesprejemljivi.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle prvi neposredni napad na kopenske cilje v Venezueli. Po besedah predsednika Trumpa je bila tarča operacije, ki se je zgodila 24. decembra, velika infrastruktura, ki jo je režim Nicolása Madura domnevno uporabljal kot umschlagplatz za pretovarjanje prepovedanih drog na hitre čolne. Trump je ob potrditvi napada poudaril, da so ameriške sile s tem dejanjem uničile pomembno vozlišče narkokartelov, ki delujejo pod okriljem venezuelskih oblasti. Operacija predstavlja kritično zaostritev dosedanjih napetosti, saj gre za prvi potrjen kopenski napad ameriške vojske na venezuelskem ozemlju. Do zdaj so se ameriške dejavnosti omejevale na prestrezanje plovil v mednarodnih vodah Karibskega morja in izvajanje sankcij. Rusija je v Varnostnem svetu Združenih narodov že kritizirala ameriško delovanje in Washington obtožila »kavbojskega« obnašanja v regiji. Odločitev za neposredno vojaško posredovanje na tleh suverene države močno povečuje tveganje za širši regionalni konflikt in nadaljnjo destabilizacijo Latinske Amerike.

Kitajska, Južna Afrika, Švedska in jemensko gibanje Ansarullah so se pridružili valu mednarodnih obsodb po tem, ko je Izrael uradno priznal odcepljeno regijo Somaliland kot neodvisno državo. Kitajsko zunanje ministrstvo je poudarilo svojo neomajno podporo suverenosti, enotnosti in ozemeljski celovitosti Somalije, pri čemer je tiskovni predstavnik Lin Jian opozoril, da nobena država ne bi smela podpirati separatističnih sil zaradi lastnih interesov. Kitajske oblasti so somalilandske voditelje pozvale k prenehanju separatističnih dejavnosti in prenehanju sodelovanja z zunanjimi silami. Južna Afrika je v uradni izjavi opozorila, da izraelska poteza predstavlja neposredno grožnjo miru in stabilnosti na Afriškem rogu, saj krši mednarodno pravo. Podobno stališče je zavzela Švedska, ki je izrazila solidarnost z uradnim Mogadišem. Odzivi prihajajo po tem, ko je Izrael postal prva država, ki je priznala neodvisnost Somalilanda, kar je sprožilo ostre odzive v Somaliji, kjer je tamkajšnji parlament potezo že razglasil za nično in neveljavno. Mednarodna skupnost se spopada z zaskrbljenostjo, da bi takšna dejanja lahko povzročila dodatno regionalno nestabilnost.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Beli hiši komentiral nedavni napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Trump je incident opisal kot dogodek, ki se je zgodil v posebej občutljivem oziroma delikatnem trenutku za mednarodne odnose. Kljub napetostim, ki jih takšni dogodki sprožajo, je ameriški predsednik v ponedeljek opravil telefonski pogovor s Putinom, ki so ga v Washingtonu označili za pozitiven. Podrobnosti o vsebini pogovora ostajajo skope, vendar gre za nadaljevanje diplomatske komunikacije med državama v času, ko se odnosi med velesilama nenehno spreminjajo. Napad na rezidenco ruskega voditelja predstavlja resno varnostno vprašanje, ki bi lahko dodatno zapletlo prizadevanja za stabilizacijo razmer. Trumpova administracija sicer uradno vzdržuje stike s Kremljem, čeprav so v preteklosti nastajala neskladja glede pogostosti in vsebine njunih pogovorov, kar potrjujejo tudi predhodna poročila o srečanjih in napovedanih sankcijah.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump in ruski predsednik Vladimir Putin sta opravila telefonski pogovor, ki ga je Bela hiša označila za pozitivnega. Osrednja tema pogovorov je bilo vprašanje končanja vojne v Ukrajini, vendar so pogovor zasenčile nove napetosti. Putin je Trumpa obvestil o domnevnem ukrajinskem napadu z droni na njegovo rezidenco, kar je tiskovni predstavnik Kremlja Jurij Ušakov opisal kot dogodek, ki je ameriškega predsednika močno pretresel. Ruska stran je ob tem opozorila, da bodo zaradi teh dejanj Kijeva prisiljeni preučiti in morebiti revidirati nekatere predhodne dogovore glede mirovnih pogajanj. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožbe o napadu na Putinovo rezidenco kategorično zavrnil in jih označil za še eno v vrsti ruskih laži, namenjenih opravičevanju prihodnjih vojaških stopnjevanj. Kljub temu je Trump kritiziral domnevne ukrajinske akcije, kar kaže na morebitno zaostritev odnosov med Washingtonom in Kijevom v luči prihajajoče ameriške administracije. Trumpova tiskovna predstavnica Karoline Leavitt je potrdila, da pogovori potekajo po njegovem srečanju z Zelenskim, a konkretnih podrobnosti o novem mirovnem načrtu Bela hiša še ni razkrila.

Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal uradni ukaz o organizaciji mednarodnega mladinskega festivala, ki bo septembra 2026 potekal v Jekaterinburgu. Dokument, ki je bil objavljen na uradnem portalu pravnih aktov, navaja, da je glavni namen dogodka spodbujanje in nadaljnji razvoj mednarodnega sodelovanja med mladimi. Organizacija dogodka je del širših prizadevanj Ruske federacije za krepitev mehkih sil in vzpostavljanje diplomatskih vezi z mladimi generacijami iz tujine. Ob napovedi festivala je Putin izrazil tudi priznanje organizatorjem mednarodnega dobrodelnega kadetskega plesa, pri čemer je poudaril pomen tovrstnih prireditev za vzgojo prihodnjih generacij. Festival v Jekaterinburgu naj bi po napovedih ruskih oblasti služil kot platforma za povezovanje mladih voditeljev, kljub trenutnim mednarodnim političnim napetostim in izolaciji, s katero se država sooča na nekaterih področjih. Prireditev bo po pričakovanjih vključevala kulturne, izobraževalne in športne programe, prilagojene mednarodnemu občinstvu.

Izraelska vlada pod vodstvom premierja Benjamina Netanjahuja je z uradnim priznanjem neodvisnosti odcepljene regije Somaliland sprožila obsežno diplomatsko krizo v strateško pomembnem Afriškem rogu. Odločitev Izraela, ki želi s prisotnostjo v regiji oslabiti jemenske upornike in omejiti turški vpliv, je naletela na oster odpor mednarodne skupnosti. Somalijski predsednik se je po razglasitvi nemudoma odpravil v Turčijo, ki velja za ključno zaveznico Mogadiša, medtem ko je somalijski parlament izraelsko potezo razglasil za nično in jo označil za neposreden napad na suverenost države. Napetosti so se hitro stopnjevale tudi na vojaški ravni, saj je vodja jemenskih Hutijev, Abdul-Malik al-Huti, napovedal, da bo vsaka izraelska prisotnost v Somalilandu postala legitimna vojaška tarča. Gibanje Ansaralah trdi, da gre za izraelsko agresijo, ki ogroža varnost v Rdečem morju. Izrael s to potezo tvega izolacijo v regiji, saj so poleg Turčije dejanje obsodile tudi številne arabske države in Evropska unija, medtem ko potniki v regijo še vedno potrebujejo somalijske vizume, saj nobena druga država razen Izraela ne priznava neodvisnosti Hargeise.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je obtožil Ukrajino, da je v noči na 29. december z 91 droni izvedla napad na državno rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Po navedbah Moskve so bili vsi droni uničeni, poročil o škodi ali žrtvah pa ni. Ruski predsednik Vladimir Putin je o incidentu po telefonu obvestil ameriškega predsednika Donalda Trumpa in ga opozoril, da bo Rusija zaradi tega dejanja, ki ga označujejo za »državni terorizem«, preučila svoje stališče v prihodnjih mirovnih pogajanjih. Kremelj je sporočil, da je bil Trump nad poročilom »šokiran in ogorčen«, Bela hiša pa je pogovor opisala kot pozitiven. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske navedbe kategorično zavrnil in jih označil za laž. Po njegovem mnenju Moskva s temi obtožbami pripravlja teren za lastne silovite napade na Kijev, vključno z vladnimi poslopji, ter želi spodkopati napredek v diplomatskih odnosih med Ukrajino in novo ameriško administracijo. Zelenski je poudaril, da Rusija ne želi končati vojne in da incident izkorišča za sabotažo mirovnega procesa, ki se je intenziviral po nedavnih srečanjih na Floridi.

Donald Trump je izjavil, da bo podprl nadaljnje izraelske napade na Iran, če Teheran ne bo sprejel novega sporazuma o jedrskem programu in bo nadaljeval z razvojem balističnih izstrelkov. Prav tako je napovedal, da bo, če Hamas ne bo razorožen, več držav poskrbelo za 'izbris' te organizacije. Zelenski je v intervjuju za Fox News poudaril, da Ukrajina ne more zmagati v vojni z Rusijo brez ključne podpore ZDA.

Uradna tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je v nastopih na televizijskih kanalih Solovjov Live in Rusija-1 izjavila, da zahodne države neposredno sponzorirajo in opravičujejo teroristična dejanja kijevskega režima. Po njenih besedah je Zahod prešel pot od molčečega dopuščanja do aktivnega podeljevanja odpustkov za napade, ki jih izvaja Ukrajina. Zaharova je poudarila, da se bo kijevski režim zaradi svojih dejanj moral spopasti z ostrim odgovorom Ruske federacije. Ruska diplomacija s temi izjavami stopnjuje retoriko proti zahodnim zaveznicam Ukrajine, ki jih obtožuje sokrivde pri napadih na rusko ozemlje in infrastrukturo. Izjave so sledile nedavnim incidentom, ki jih Moskva označuje za teroristične operacije podprte s strani tujih obveščevalnih služb in finančnih sredstev. Zaharova je ob tem opozorila, da tovrstna dejanja resno ogrožajo mednarodno stabilnost in varnost.

Somalijski predsednik Hasan Šejh Mahmud bo v sredo, 30. decembra 2025, prispel na uradni obisk v Turčijo. Obisk poteka na povabilo turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana, kar potrjuje tesne diplomatske vezi med državama. Voditelja se bosta sestala v Ankari, kjer bodo pogovori predvidoma tekli o krepitvi dvostranskega sodelovanja na področju varnosti, gospodarstva in regionalne stabilnosti na Afriškem rogu. Podrobnosti o obisku je javnosti sporočil Burhanettin Duran, vodja urada za komuniciranje pri turškem predsedniku, ki je informacijo potrdil prek družbenih omrežij. Srečanje predstavlja nadaljevanje dolgoletnega strateškega partnerstva, saj Turčija velja za eno najpomembnejših zaveznic Somalije, zlasti pri obnovi državnih institucij in zagotavljanju humanitarne pomoči. Pričakuje se, da bosta predsednika obravnavala tudi aktualna vprašanja glede boja proti terorizmu v regiji.

Rusija je v ponedeljek uradno obtožila Ukrajino, da je z 91 brezpilotnimi letalniki izvedla napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dogodek označil za dejanje državnega terorizma in napovedal, da bo Moskva zaradi tega dogodka resno revidirala svoja izhodišča v prihajajočih mirovnih pogajanjih. Kljub temu je Lavrov poudaril, da se Rusija ne namerava umakniti iz diplomatskih procesov z Združenimi državami Amerike, vendar bodo povračilni ukrepi vključevali napade na vnaprej določene cilje v Ukrajini. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske navedbe kategorično zavrnil in jih označil za laž, s katero želi Kremelj spodkopati nedavne diplomatske premike in pripraviti teren za nove silovite napade na Kijev ter vladna poslopja. Zelenski trdi, da Moskva namerno ustvarja izmišljene incidente, da bi opravičila nadaljevanje agresije v trenutku, ko se krepijo prizadevanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa za končanje konflikta. Ukrajinski voditelj je opozoril, da bi ti ruski očitki lahko služili kot izgovor za neposredno stopnjevanje vojne proti civilni in državni infrastrukturi. O domnevnem napadu sta se po telefonu pogovarjala tudi Donald Trump in Vladimir Putin. Svetovalec Kremlja Jurij Ušakov je sporočil, da je bil Trump nad novico šokiran in ogorčen, medtem ko je Bela hiša pogovor opisala kot pozitiven v luči iskanja mirovne rešitve. Incident se je zgodil le dan po Trumpovem srečanju z Zelenskim na Floridi, kar po mnenju ruskih analitikov kaže na poskus tretje strani, verjetno britanske, da bi preprečila mirovni proces. Razmere ostajajo napete, saj Rusija vztraja pri zaostritvi svojih pogojev za ustavitev sovražnosti.

Nekdanji diplomat Vladimir Fedorovski je pozval k izogibanju eskalaciji po napadu na rezidenco Vladimirja Putina. Minister za zunanje zadeve Sergej Lavrov je napovedal odgovor Kremlja na napad in spremembo stališča v mirovnih pogajanjih s Kijevom. Dmitrij Medvedev je izjavil, da se bo moral Volodimir Zelenski po napadu skrivati do konca življenja. Srečanje med Zelenskim in Trumpom ni prineslo preobrata.

Kubanska vlada je v ponedeljek uradno obtožila Združene države Amerike, da s pomorsko blokado tako imenovane »flote duhov« venezuelskih naftnih tankerjev v Karibskem morju zasledujejo cilj zamenjave političnih režimov v Havani in Caracasu. Kubanski zunajminister Bruno Rodríguez je preko družbenih omrežij sporočil, da je strateški cilj Washingtona uničenje obeh vlad, kar ZDA izvajajo z oviranjem ključne oskrbe z energenti. Napetosti so se stopnjevale po nedavnem zasegu venezuelskega tankerja, ki je bil po navedbah kubanskih oblasti namenjen na otok. Državi že od leta 2000 vzdržujeta tesno zavezništvo, po katerem Venezuela v zameno za kubanske strokovne storitve, predvsem na področju zdravstva, plačuje s surovo nafto. Blokada te flote po mnenju Havane predstavlja neposreden napad na njeno energetsko varnost in suverenost, hkrati pa poglablja gospodarsko krizo v obeh latinskoameriških državah.

Donald Trump se je znašel pod plazom kritik. Novinar Philip Bump je ovrgel njegovo trditev, da so ZDA "najbolj vroča država", pojasnjujoč, da se to nanaša le na podnebje, ne pa na gospodarstvo. Urad guvernerja Kalifornije Gavina Newsoma je Trumpa označil za "sramoto", ker je ta zavrnil nov zakon o vodi. Poleg tega je Ross Vought tarča kritik zaradi svoje vloge pri projektu 2025 in rezanju proračuna.

Donald Trump je med srečanjem z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem opozoril Hamas, da ga čakajo hude posledice, če se ne bo hitro razorožil, kot je bilo dogovorjeno v okviru sporazuma o Gazi. Trump je dejal, da se Izrael drži dogovora.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek pred srečanjem z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem v svojem letovišču Mar-a-Lago razkril, da so Združene države Amerike izvedle napad na obalni cilj v Venezueli. Po besedah predsednika je bil cilj napada privez, ki naj bi ga uporabljali za pripravo transportov drog. Trump je ob tem navedel, da je prišlo do močne eksplozije, vendar pa za svoje trditve ni podal podrobnejših dokazov ali natančnih informacij o uporabljenih sredstvih. Na vprašanja novinarjev o tem, katera agencija oziroma enota je bila odgovorna za izvedbo operacije, predsednik Trump ni želel odgovoriti. Gre za nadaljevanje zaostrene politike Washingtona do Venezuele, ki jo ameriška administracija že dlje časa obtožuje vpletenosti v mednarodno trgovino z mamili in destabilizacijo regije. Napad predstavlja neposredno stopnjevanje vojaških napetosti, ki so se v zadnjih mesecih stopnjevale prek zaprtja zračnega prostora in sankcij. Odziv venezuelske strani na zadnje trditve o napadu še ni znan, vendar je predsednik Nicolás Maduro v preteklosti podobne akcije označil za nezakonite posege v suverenost države. Dogajanje v Karibskem morju ostaja nestabilno, saj so ZDA v regijo v zadnjem času namestile dodatne vojaške zmogljivosti, kar povečuje tveganje za širši regionalni konflikt.

Ameriški predsednik Donald Trump je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu sporočil, da so ZDA med nedavnimi pogajanji v rezidenci Mar-a-Lago od Kijeva zahtevale konkretne korake za dokončno ureditev konflikta. Kot je pojasnil pomočnik ruskega predsednika Jurij Ušakov, so ameriški predstavniki nastopili v ofenzivnem tonu in poudarili, da se ukrajinska stran ne sme več zatekati k zahtevam po zgolj začasni prekinitvi ognja kot obliki zavlačevanja. Čeprav so pogovori med Trumpom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim potekali v luči iskanja mirovnega načrta, ameriški mediji poročajo o pomanjkanju vidnih rezultatov. Ameriška administracija naj bi spoznala, da vprašanja ukrajinske krize ni mogoče rešiti brez neposrednega sodelovanja Moskve. Trumpova ekipa vztraja pri dosegi trajnejšega dogovora, medtem ko Ukrajina ostaja pod naraščajočim pritiskom Washingtona, naj sprejme pogoje za dolgoročno stabilizacijo.

Britanska zunanja ministrica Yvette Cooper je odredila nujno revizijo zaradi resnih informacijskih pomanjkljivosti v okviru Ministrstva za zunanje zadeve, državno skupnost in razvoj (FCDO). Odločitev je bila sprejeta po razkritju, da ministri, vključno s predsednikom vlade Keirjem Starmerjem, niso bili seznanjeni z vsebino zgodovinskih objav britansko-egiptovskega aktivista Alaa Abd el-Fataha na družbenih omrežjih. Cooperjeva je te objave označila za zavržne, saj so vsebovale sporno retoriko, ki je bila v javnosti razkrita šele po njegovi izpustitvi iz egiptovskega zapora. Preiskava se bo osredotočila na vprašanje, zakaj ključni vladni uradniki ob dajanju javnih izjav o tem dolgotrajnem konzularnem primeru niso razpolagali z vsemi relevantnimi informacijami. Aktivist, ki je bil decembra lani izpuščen na prostost, se je za svoje pretekle izjave že opravičil, vendar so te sprožile ostre kritike in pozive k ukrepanju. Britanska vlada s tem ukrepom poskuša omejiti politično škodo in ugotoviti odgovornost znotraj obveščevalnih in diplomatskih struktur, ki niso zagotovile ustreznih podatkov vodstvu države. Primer ostaja politično občutljiv, saj neposredno vpliva na kredibilnost britanske zunanje politike in vprašanje podeljevanja državljanstva.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnih izjavah izrazil naklonjenost ideji o namestitvi turških vojaških sil v okviru mednarodnih stabilizacijskih sil na območju Gaze. Trump je poudaril, da ohranja zelo tesne odnose s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoğanom, s katerim namerava o tej možnosti opraviti podrobne pogovore. Po njegovih besedah bi bila vključitev Turčije v proces zagotavljanja varnosti v regiji pozitiven korak, vendar bo odločitev predmet usklajevanja z Izraelom. Predsednik ZDA se bo o vprašanju razporeditve turških enot kmalu posvetoval z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, s katerim sta se letos srečala že šestkrat. Poleg razmer v Gazi bosta voditelja obravnavala tudi grožnjo, ki jo predstavlja Iran, ter vprašanja nadaljnjega oboroževanja. Trumpova pripravljenost na vključitev Turčije v varnostno arhitekturo na Bližnjem vzhodu kaže na njegovo prizadevanje za vzpostavitev novih regionalnih zavezništev, ki bi razbremenila ameriške sile in zagotovila dolgoročno stabilnost po koncu intenzivnih spopadov v Gazi.

Po poročilih naj bi Ukrajina izvedla napad z droni na Putinovo rezidenco v Novgorodski regiji. Analiza satelitskih posnetkov je pokazala, da je okoli rezidence nameščenih najmanj 12 sistemov protizračne obrambe. Rusija je napad označila za akt državnega terorizma, profesorica Dragana Mitrović pa je dejala, da z Ukrajino ni več mogoče govoriti. Dmitrij Medvedev je izjavil, da se bo moral Zelenski po tem napadu skrivati do konca življenja. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha je dejal, da so ruske trditve o napadu izmišljene in služijo kot izgovor za prihodnje napade in miniranje mirovnih pogajanj.

Poslanec Vasiljev meni, da je bil ukrajinski napad na Putinovo rezidenco namenjen provokaciji. ZAE so ostro obsodile poskus napada in ga označile za gnusnega. Sergej Mironov je dejal, da je poskus atentata na Putina akt državnega terorizma. Nikaragva je Putinu izrazila solidarnost.

Indijsko ministrstvo za zunanje zadeve je v ponedeljek ostro zavrnilo izjave Islamabada o domnevnem nasilju nad manjšinami v Indiji. Tiskovni predstavnik ministrstva Randhir Jaiswal je poudaril, da so pakistanske obtožbe neutemeljene, in ob tem izpostavil sistematično preganjanje verskih manjšin v samem Pakistanu. Po mnenju New Delhija poskuša Pakistan s kazanjem s prstom na druge prikriti lastno slabo stanje na področju človekovih pravic, ki je po njihovih besedah dobro dokumentirano dejstvo. Spor se je razplamtel, ko je tiskovni predstavnik pakistanskega zunanjega ministrstva Tahir Andrabi izrazil zaskrbljenost zaradi domnevnih incidentov in vandalizma med božičnimi praznovanji v nekaterih delih Indije. Indijska stran je te navedbe označila za poskus zamegljevanja dejstev in opozorila na grozljivo zgodovino Pakistana pri zatiranju različnih verskih skupnosti. Diplomatska izmenjava odraža dolgotrajne napetosti med jedrskima sosedama, ki se pogosto spopadata z medsebojnimi obtožbami glede verskih svoboščin.

Nekdanji finski poslanec Ano Turtiainen je sporočil, da mu je Rusija podelila politični azil. Turtiainen, ki je v zadnjem obdobju bival v ruskem mestu Petrozavodsk, je javnosti postal znan po svojih proruskih stališčih in kontroverznih izjavah. Med drugim je izrazil pripravljenost na oborožen spopad proti lastnim rojakom, če bi to narekovale razmere. Njegova odločitev za azil sledi obdobju stopnjevanja napetosti med Finsko in Rusijo, ki se je poglobilo po finski pridružitvi zvezi Nato. Turtiainen je svojo pot v Rusijo začel že konec lanskega leta, ko je uradno zaprosil za zaščito zaradi domnevnega političnega preganjanja v domovini. Njegov primer predstavlja redek primer zahodnega politika, ki je poiskal zatočišče v Ruski federaciji v času zaostrenih geopolitičnih odnosov. Ruske oblasti so njegovi prošnji ugodile, s čimer so dodatno izpostavile razkol med Finsko in nekaterimi radikalnimi političnimi strujami znotraj države.

Po srečanju z Volodimirjem Zelenskim je Donald Trump opravil še en telefonski pogovor z Vladimirjem Putinom, ki ga je Bela hiša označila za "pozitivnega". Trump je dejal, da je imel s Putinom "zelo dober pogovor", a je priznal, da obstajajo "zelo pereča vprašanja". Trump je tudi komentiral domnevni poskus Kijeva, da napade Putinovo rezidenco, vendar podrobnosti ni razkril.

Donald Trump je med srečanjem z Benjaminom Netanjahujem na Floridi ponovil podporo pomilostitvi Netanjahuja v zvezi s korupcijskimi obtožbami. Trump je opozoril Iran pred ponovnim oživljanjem jedrskega programa. Razpravljala sta tudi o prihodnosti Gaze, razorožitvi Hamasa in o nadaljevanju mirovnega sporazuma. Predsednik Izraela Herzog je zanikal Trumpove trditve o skorajšnji pomilostitvi Netanjahuja.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v nedeljo v Mar-a-Lagu na Floridi srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o novem mirovnem načrtu za končanje skoraj štiriletne vojne z Rusijo. Zelenski je pred srečanjem izrazil optimizem in poudaril, da je mogoče veliko odločitev sprejeti še pred novim letom, vendar je uspeh odvisen od pritiska zaveznikov na Moskvo. Ukrajinska stran je predstavila načrt v 20 točkah, ki je bil pripravljen v sodelovanju z evropskimi zavezniki, da bi zagotovili varnostne garancije in hkrati ohranili možnost ruskega sprejetja. Srečanje so zaznamovale visoke napetosti na terenu, saj je Rusija tik pred pogovori izvedla enega najsilovitejših napadov z droni in raketami na Kijev v zadnjih mesecih. Trump je tik pred prihodom ukrajinskega predsednika opravil dvourni telefonski pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki ga je označil za produktivnega. Po srečanju z Zelenskim je Trump izjavil, da sta državi bližje dogovoru kot kdajkoli prej, vendar preboja glede ključnega vprašanja zasedenih ozemelj še ni bilo. Zelenski trdi, da je mirovni načrt pripravljen v 90 odstotkih, medtem ko Kremelj opozarja, da rusko stališče ostaja nepopustljivo glede korenitih vzrokov konflikta.

Indijski premier Narendra Modi je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi poročil o napadu na rezidenco ruskega predsednika Putina in poudaril pomen diplomatske rešitve spora med Rusijo in Ukrajino. Putin je v novoletnem nagovoru dejal, da Rusija verjame v zmago v Ukrajini in pozval Ruse k podpori vojakom. Ruski napadi z droni na Odeso so poškodovali stanovanjske zgradbe in električno omrežje, pri čemer je bilo ranjenih šest ljudi, vključno z otroki.

Wolfgang Ischinger, nekdanji vodja Münchenske varnostne konference, je branil odločitev o ponovni vključitvi politikov AfD na prihajajočo konferenco februarja. Izjavil je, da s povabilom AfD ne rušijo nobenih 'požarnih zidov'.

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov je sporočil, da uradna Moskva ne razume vsebine izjav ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega o potrebi po pripravi »načrta B« za Rusijo. Zelenski je v nedavnem intervjuju za Fox News pojasnil, da njegov načrt A predstavlja konec sovražnosti, medtem ko načrt B predvideva zagotovitev 120 milijard dolarjev sredstev za nadaljevanje delovanja države in vojske v prihodnjem letu, če se konflikt ne konča. Obenem so mediji poročali o napetostih med Zelenskim in novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Trump je na srečanju na Floridi vprašanje ukrajinskega novinarja o vlogi ZDA pri zagotavljanju varnostnih jamstev za Ukrajino označil za »neumno«, kar nekateri analitiki pripisujejo neustrezni formulaciji vprašanja. Zelenski je medtem poudaril, da si velika večina Ukrajincev želi miru, vendar obenem nasprotujejo umiku ukrajinskih sil z območja Donbasa, kar sicer zahteva ruska stran kot pogoj za pogajanja. Moskva še naprej trdi, da nima vpogleda v podrobnosti pogovorov med Kijevom in ekipo Donalda Trumpa.

Po poročilih o ukrajinskem napadu z droni na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina, je Kremelj napovedal revizijo stališča glede mirovnih pogajanj. Indijski premier Narendra Modi je izrazil zaskrbljenost zaradi napada in poudaril potrebo po diplomatski rešitvi spora. Medtem je Rusija izvedla napad z droni na ukrajinsko Odeso, pri čemer je bilo ranjenih šest ljudi, vključno z otroki. Putin je izjavil, da Rusija verjame v zmago v Ukrajini in pozval Ruse k podpori vojakom.

Ukrajinska in ameriška delegacija sta se na Floridi dogovorili o pripravi srečanja med Zelenskim in Trumpom v Washingtonu januarja 2026. Zelenski je izjavil, da je Ukrajina na srečanju s Trumpom dobila obsežna varnostna zagotovila. Vrhovni svet v Ukrajini je bil do pogovorov med Zelenskim in Trumpom skeptičen.

Tiskovna predstavnica ruskega ministrstva za zunanje zadeve Marija Zaharova je ostro kritizirala ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in ga obtožila večkratnega zavajanja javnosti. Po njenih navedbah naj bi Zelenski lagal o domnevno ukradenih otrocih s strani Rusije ter o nepripravljenosti Moskve na mirovna pogajanja. Te izjave so sledile po domnevnem napadu na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina, za katerega Moskva neposredno krivi Kijev. Zaharova je poudarila, da se Ukrajina ne bo mogla izogniti odgovornosti za vse domnevne vojne zločine, ki so bili storjeni med konfliktom. Ruska stran trdi, da Zelenski s svojimi izjavami poskuša preusmeriti pozornost z neposrednih vojaških akcij proti ruskemu državnemu vrhu. Retorika Kremlja se tako ponovno zaostruje v času, ko so obtožbe o korupciji in tiraniji zoper ukrajinsko vodstvo postale pogostejše tudi v mednarodnem prostoru, kar še dodatno zapleta možnosti za diplomatsko rešitev spora.

Ameriški predsednik Donald Trump in ruski predsednik Vladimir Putin sta opravila nov telefonski pogovor, ki sta ga obe strani označili za pozitivnega in produktivnega. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da je bil pogovor osredotočen na reševanje konflikta v Ukrajini, vendar podrobnosti o vsebini niso bile razkrite. Gre za nadaljevanje intenzivnih diplomatskih prizadevanj ameriške administracije po decembrskem srečanju ekip ZDA in Ukrajine na Floridi. Po navedbah Kremlja in Trumpovih izjav sta strani dosegli znaten napredek pri oblikovanju mirovnega sporazuma. Ruska stran je ob tem poudarila, da je mir v Ukrajini zdaj bistveno bližje kot v preteklosti. Zahodni mediji ob tem poročajo o možnosti skorajšnjih neposrednih pogajanj med Moskvo in Kijevom, kar bi pomenilo prelomnico v večletnem konfliktu. Kljub optimizmu uradnih izjav ostajajo vprašanja glede konkretnih ozemeljskih koncesij in varnostnih jamstev še vedno odprta.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v ponedeljek, 29. decembra, uradno obtožil ukrajinske oblasti, da so s pomočjo več kot 90 brezpilotnih letalnikov dolgega dosega izvedle napad na uradno rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Po besedah Lavrova gre za prehod Kijeva k politiki "državnega terorizma", na kar se bo Moskva odločno odzvala. Čeprav Rusija po njegovih navedbah ne namerava povsem opustiti mirovnih pogajanj, bo zaradi incidenta temeljito revidirala svoje stališče v prihodnjih diplomatskih procesih. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožbe o vpletenosti Kijeva v napad na rezidenco že zavrnil. Kljub temu so ruski uradniki poudarili, da so tovrstne akcije neposredna grožnja varnosti države in bodo vplivale na nadaljnji potek vojaške ofenzive. Napad se je zgodil v času, ko so se v ozadju odvijali poskusi oživljanja mirovnih procesov, vključno s prejšnjimi tajnimi pogovori v Abu Dabiju, vendar najnovejša zaostritev znova oddaljuje možnost prekinitve ognja. Incident je povzročil tudi motnje v zračnem prometu, kar postaja vse pogostejši pojav ob stopnjevanju napadov z droni globoko na ruskem ozemlju.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po nedeljskem srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom na Floridi izrazil pripravljenost na neposredno srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Trump je v ponedeljek ponovno opravil telefonski pogovor s Putinom, ki so ga v Beli hiši označili za pozitiven korak k doseganju miru v Ukrajini. Po navedbah virov blizu pogajanjem bi lahko ti diplomatski premiki vodili do prvega telefonskega pogovora med Zelenskim in Putinom po več kot petih letih, kar bi pomenilo pomemben preboj v zastalih mirovnih prizadevanjih. Nemška vlada je ob tem zavzela previdno stališče glede izidov Trumpovih ločenih pogovorov z obema voditeljema, medtem ko Zelenski poudarja, da mora biti Moskva dosledna v svojih dejanjih, saj Rusija kljub diplomatskim aktivnostim nadaljuje z napadi na ukrajinsko ozemlje. Pogajanja so trenutno osredotočena na najbolj sporne točke morebitnega mirovnega sporazuma, pri čemer Trump prevzema vlogo osrednjega posrednika med sprtima stranema.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je po navedbah ruske državne tiskovne agencije Interfax sporočil, da je Ukrajina izvedla poskus napada na poletno rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Kremelj je ob tem napovedal, da bo Rusija zaradi tega incidenta ponovno preučila svoje stališče v mirovnih pogajanjih z Ukrajino. Ruska stran dogodek interpretira kot neposredno stopnjevanje napetosti, kar bi lahko dodatno otežilo že tako zastale diplomatske procese med državama. Incident se je zgodil v času, ko so bili odnosi med Kijevom in Moskvo že močno obremenjeni zaradi predhodnih vojaških dejavnosti in sabotaž. Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi poudarilo, da takšne akcije zmanjšujejo možnost za kakršen koli konstruktiven dialog v bližnji prihodnosti. Podrobnosti o naravi napada ali morebitni povzročeni škodi niso bile v celoti razkrite, vendar so ruski uradniki dogodek označili za resno grožnjo varnosti države in njenemu najvišjemu predstavniku.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da je Ukrajina napadla rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti s 91 droni, zaradi česar bo Rusija preučila svojo pogajalsko pozicijo. Podpredsednik ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedev je ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega obtožil poskusa sabotiranja rešitve v Ukrajini, medtem ko je vodja frakcije »Enotna Rusija« v državni dumi Vladimir Vasiljev ocenil, da je cilj napada izzvati situacijo.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je z droni napadla rezidenco Vladimirja Putina, zaradi česar naj bi Moskva revidirala svoje pogajalsko stališče glede končanja vojne v Ukrajini. Ukrajina je obtožbe zanikala. Indijski premier Narendra Modi je izrazil zaskrbljenost zaradi napada in poudaril pomen diplomatske rešitve spora. Rusija je tudi sporočila, da je v Belorusijo premestila jedrski raketni sistem.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je z droni napadla rezidenco Vladimirja Putina, zaradi česar naj bi Moskva ponovno preučila svojo pogajalsko pozicijo glede končanja vojne v Ukrajini. Ukrajina je obtožbe zanikala. Indijski premier Narendra Modi je izrazil zaskrbljenost in poudaril diplomatsko rešitev spora. Rusija naj bi premestila jedrski raketni sistem v Belorusijo.

Rusija je obtožila Ukrajino poskusa napada z droni na rezidenco Vladimirja Putina, zaradi česar naj bi Moskva razmišljala o spremembi svojega pogajalskega stališča glede vojne v Ukrajini. Ukrajina je obtožbe zanikala. Indijski premier Narendra Modi je izrazil zaskrbljenost zaradi domnevnega napada na Putinovo rezidenco in poudaril diplomatsko rešitev konflikta. Rusija je trdila, da je premestila jedrski raketni sistem v Belorusijo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v okviru mirovnih prizadevanj za končanje vojne z Rusijo razkril podrobnosti pogovorov z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Po besedah Zelenskega osnutek mirovnega načrta trenutno predvideva 15-letna varnostna jamstva s strani Združenih držav Amerike, vendar je sam predlagal znatno podaljšanje tega obdobja na 50 let. Ukrajinski predsednik je poudaril, da čeprav takšna jamstva niso večna, so nujna za stabilno prihodnost države in preprečitev ponovne agresije. Predlog o dolgoročni varnostni zavezi ZDA prihaja v času intenzivnih diplomatskih pritiskov in pogajanj o mirovnem načrtu, ki ga predlaga Trumpova administracija. Zelenski je predhodno skrajšal omenjeni načrt na 20 točk, pri čemer je izpustil za Ukrajino sporne elemente. Trenutne razprave se osredotočajo na zagotavljanje mednarodne varnostne arhitekture, ki bi Ukrajini omogočila dolgoročno rekonstrukcijo in zaščito pred morebitnimi prihodnjimi konflikti, medtem ko Trumpova ekipa še naprej ocenjuje možnosti za hiter dosežek mirovnega sporazuma.

Donald Trump je gostil Volodimirja Zelenskega na svojem posestvu Mar-a-Lago na Floridi. Po srečanju sta oba voditelja izrazila prepričanje, da so pogovori o končanju vojne v Ukrajini v "zaključni fazi". To je bilo njuno prvo srečanje iz oči v oči po Trumpovi vrnitvi na položaj.

Panamske oblasti so odstranile spominski park in spomenik, posvečen prispevku Kitajske k Panamskemu prekopu. Ta nepričakovana poteza je razjezila Peking, ki zahteva temeljito preiskavo dogodka.

Senegal je po nedavnem obisku ministra za afriško integracijo Cheikha Nianga v Gvineji Bissau, ki je sprožil vprašanja o podpori vojaški hunti, poudaril, da želi igrati vlogo posrednika med Gospodarsko skupnostjo zahodnoafriških držav (CEDEAO) in državami Sahela (AES). Senegal si prizadeva za diplomacijo dialoga in ohranjanje odprtih komunikacijskih kanalov. Vzporedno s tem se v Senegalu obravnavajo politične napetosti in možne spremembe v letu 2025.

Vladimir Putin je podpisal zakon, ki Rusiji omogoča, da ne upošteva sodb tujih sodišč v kazenskih zadevah, povezanih z Ukrajino. Ruski minister za zunanje zadeve Sergej Lavrov je izjavil, da je Ukrajina poskušala napasti Putinovo rezidenco v regiji Novgorod z 91 droni. Kremelj je sporočil, da mora Ukrajina umakniti svoje vojake iz delov Donbasa, če želi mir, sicer bo izgubila še več ozemlja.

Sardar Qaani se je udeležil mednarodne konference z naslovom »Generalpodpolkovnik Qassem Soleimani; diplomacija in odpor«.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v nedeljo srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom na Floridi, kjer sta razpravljala o možnem mirovnem načrtu za Ukrajino. Po več kot treh urah pogovorov nista napovedala preboja, Trump pa je dejal, da sta se približala dogovoru o končanju vojne, čeprav usoda regije Donbas ostaja odprta. Ameriške in ukrajinske delegacije naj bi v prihodnjih tednih nadaljevale pogovore za dokončno oblikovanje sporazuma.

Ukrajinski predsednik Zelenski si prizadeva, da bi ZDA Ukrajini zagotovile varnostna jamstva za obdobje od 30 do 50 let. Prizadevanja za mir doslej niso bila uspešna, saj se Ukrajina že skoraj štiri leta brani pred rusko agresijo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da je pripravljen na srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, z namenom pogovorov o miru v rusko-ukrajinski vojni. Izjava je sledila Zelenskijevemu nedavnemu srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.