Papež Leo XIV. je med nedeljsko molitvijo Angel Gospodov v Vatikanu izrazil globoko zaskrbljenost nad dogajanjem v Venezueli, ki sledi vojaškemu posredovanju Združenih držav Amerike in odstavitvi predsednika Nicolasa Madura. Sveti oče je poudaril, da mora Venezuela ostati neodvisna država, ter pozval k spoštovanju pravne države, ustave ter človekovih in državljanskih pravic vseh prebivalcev. Po njegovih besedah mora blaginja venezuelskega ljudstva prevladati nad vsemi drugimi interesi, da bi država presegla nasilje in stopila na pot pravičnosti in miru. Poziv poglavarja Rimskokatoliške cerkve prihaja le dan po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal, da bodo ZDA prevzele nadzor nad z nafto bogato Venezuelo. Odločitev je sledila operaciji zajetja Madura, ki se trenutno nahaja v priporu v New Yorku, kjer pričakuje obtožnico zaradi trgovine z mamili. Papež je vernike na Trgu svetega Petra opozoril, da je nujno hitro ukrepanje za stabilizacijo razmer, s posebnim poudarkom na pomoči najrevnejšim slojem prebivalstva, ki jih huda gospodarska kriza najbolj prizadene.

Združene države Amerike so načrtovale izvedbo vojaške operacije z imenom "Absolute Resolve" (Popolna odločenost) v Venezueli v času božično-novoletnih praznikov. Glavni cilj načrtovane akcije je bil zajetje venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Po navedbah ameriških uradnikov, na katere se sklicuje časnik The New York Times, so strategi izbrali ta termin, ker so predvidevali, da bo obrambna sposobnost države takrat oslabljena. Mnogi vladni predstavniki in visoki častniki venezuelske vojske so bili namreč v tem obdobju na dopustih oziroma ureditvenih odsotnostih. Načrtovalci so računali na trenutek presenečenja in zmanjšano prisotnost vojaških sil na ključnih položajih. Dokumenti razkrivajo, da je bila izvedba operacije močno odvisna tudi od vremenskih razmer. V primeru slabega vremena na načrtovano soboto so ZDA razmišljale o prestavitvi akcije na sredino januarja. Kljub podrobnim pripravam so se v vojaškem poveljstvu kasneje odločili za spremembo datuma, podrobnosti o samem poteku ali razlogih za odpoved prvotnega termina pa ostajajo delno nerazkrite.

Razkrite so bile podrobnosti o ameriški operaciji "Resolución Absoluta", ki je vključevala elitne enote, taktične izpade električne energije in obsežno zračno podporo. Kitajska je uradno zahtevala takojšnjo izpustitev Nicolása Madura. Prebivalci Venezuele se soočajo z dolgimi vrstami za nakup hrane in goriva po napadih v Caracasu. Župan New Yorka, Zohran Mamdani, je kritiziral Trumpa zaradi kršenja mednarodnega prava z vojaško operacijo.

Malezijski premier Anwar Ibrahim je ostro obsodil nedavno vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Caracasu, med katero so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Anwar je dejanje označil za precedens brez primere po obsegu in naravi ter poudaril, da tovrstno ravnanje predstavlja jasno kršitev mednarodnega prava. Po njegovih besedah je ameriško posredovanje v suvereni državi nesprejemljivo in ogroža globalni pravni red. Pridržanje Madura se je zgodilo po večmesečnem zaostrovanju odnosov med Washingtonom in Caracasom, ki so ga zaznamovale grožnje z zamenjavo režima in povečana prisotnost ameriške vojske v regiji. Anwar Ibrahim je s tem zavzel jasno stališče v mednarodni diplomaciji in opozoril na nevarne posledice kršenja suverenosti s strani velesil. Operacija se je odvila kljub prejšnjim opozorilom mednarodnih verskih voditeljev in političnih organizacij, ki so pozivali k mirni rešitvi krize.

Novi župan New Yorka Zohran Mamdani je ostro kritiziral administracijo predsednika Donalda Trumpa zaradi vojaškega posredovanja v Venezueli, ki ga je označil za "vojno dejanje". Mamdani je v telefonskem pogovoru s Trumpom obsodil operacijo, v kateri so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v Združene države Amerike. Po besedah newyorškega župana gre za nedopustno stopnjevanje agresije proti suvereni državi. Kritika prihaja po nizu dogodkov, ki so vrhunec dosegli v začetku januarja 2026, ko je Trumpova administracija po seriji zračnih napadov na strateško infrastrukturo potrdila zajetje Madura in njegove soproge. ZDA so nato vzpostavile prehodno upravo v Venezueli, kar Mamdani in drugi kritiki vidijo kot neposredno kršitev mednarodnega prava. Župan New Yorka, ki je že med kampanjo napovedoval zaščito politik zatočišča, s tem dejanjem stopa v neposreden politični konflikt z Belo hišo glede zunanjepolitičnih usmeritev države.

Ameriške posebne enote Delta so v usklajeni vojaški operaciji v Caracasu prijele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po poročanju virov so ju ameriški vojaki ob spremstvu agentov FBI pridržali v njunih spalnih prostorih v polnočni akciji, ki je potekala brez žrtev na ameriški strani. Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je sporočil, da je bila operacija načrtovana že od sredine decembra, njen primarni cilj pa je bil strmoglavljenje Madura, ki ga Washington obtožuje vpletenosti v trgovino z drogami. Trump je po izvedeni operaciji napovedal, da bodo ZDA začasno neposredno upravljale z Venezuelo v sodelovanju s podpredsednico Delcy Rodríguez, medtem ko je demokratično opozicijo izključil iz načrtov. Kot ključni motiv za posredovanje se navaja nadzor nad venezuelskimi zalogami nafte, ki so največje na svetu, saj namerava Trumpova administracija v črpanje vključiti ameriška podjetja. Maduro bo prepeljan v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem v Manhattnu soočil z obtožbami ameriške agencije za boj proti drogam (DEA).

Indijska vlada je uradno izrazila globoko zaskrbljenost nad razmerami v Venezueli po ameriški vojaški operaciji, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele predsednika Nicolása Madura. Uradni New Delhi je vse vpletene strani pozval k mirnemu reševanju sporov prek dialoga, hkrati pa poudaril, da pozorno spremlja razvoj dogodkov in podpira blaginjo venezuelskega ljudstva. Indijski odziv odraža previdno diplomatsko držo do drastičnih sprememb v regiji. Sočasno so Združene države Amerike v soboto pozno zvečer preklicale omejitve v zračnem prostoru nad Karibi, ki so bile uvedene med izvedbo vojaškega posega. Prepoved komercialnih letov, ki je bila vzpostavljena za zagotavljanje varnosti med operacijo zajetja Madura, ni več v veljavi, kar nakazuje na stabilizacijo neposrednega operativnega okolja po končanem napadu. Bela hiša s tem korakom postopoma normalizira civilni promet v regiji.

Severna Koreja je ostro obsodila nedavno ameriško operacijo, v kateri so sile Združenih držav Amerike v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Severnokorejsko zunanje ministrstvo je dejanje označilo za grobo kršitev suverenosti Venezuele in potrditev brutalne narave ameriške politike. Po navedbah državnih medijev v Pjongjangu gre za hegemonsko dejanje, ki ga uradna Severna Koreja kategorično zavrača. Odziv Pjongjanga sledi dramatičnim dogodkom v Venezueli, kjer so ameriške enote po vrsti eksplozij v prestolnici zajele Madura in njegovo soprogo Cilio Flores ter ju prepeljale v ZDA. Medtem ko Washington trdi, da gre za osvoboditev venezuelskega ljudstva in pregon zaradi obtožb o narkoterorizmu, Severna Koreja stopa v bran svojemu zavezniku in opozarja na nevarnost ameriškega posredovanja v notranje zadeve neodvisnih držav. Dogodek je sprožil val diplomatskih trenj na mednarodni ravni, pri čemer se Severna Koreja pridružuje državam, ki v dejanju vidijo nevaren precedens v mednarodnih odnosih.

V soboto, 3. januarja, so ameriške elitne vojaške sile v bliskoviti operaciji Absolute Resolve v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki je bila načrtovana več mesecev, se je končala z njunim zajetjem in takojšnjo ekstradicijo z ladjo USS Iwo Jima proti New Yorku. Napad je vključeval obsežna bombardiranja prestolnice, ki so po navedbah venezuelskih uradnikov terjala najmanj 40 smrtnih žrtev med civilisti in vojaki, kar potrjujejo tudi satelitski posnetki znatne materialne škode. Akcija je sprožila politični vihar v Združenih državah Amerike, saj administracija Donalda Trumpa o posegu ni vnaprej obvestila niti kongresa niti senata. Ameriški zakonodajalci so bili tako o vojaškem posegu v tujini obveščeni šele po njegovem zaključku, kar so nekateri označili za ustavno krizo. Medtem ko so v ZDA operacijo označili za briljantno zmago nad narkokarteli, so se v mednarodni skupnosti pojavili mešani odzivi. Generalni sekretar ZN António Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi nevarnega precedensa, venezuelska podpredsednica pa je zahtevala takojšnjo izpustitev predsedniškega para.

Jemenske vladne sile so po umiku enot Združenih arabskih emiratov ponovno vzpostavile nadzor nad ključnimi območji, ki so bila pred tem v rokah separatistov. Uspešna vojaška operacija predstavlja pomemben premik v dolgoletnem jemenskem konfliktu in hkrati utrjuje strateški položaj Savdske Arabije v regiji. Ponovna zasedba teh ozemelj sledi obdobju nestabilnosti, ko so notranji spori znotraj koalicije, ki se bori proti Hutijem, dodatno zapletli humanitarno in varnostno situacijo v državi. Vladne sile so izkoristile spremenjeno razmerje moči na terenu, da bi okrepile svojo legitimnost in razširile vpliv na južnem delu države. Razvoj dogodkov nakazuje na novo fazo v jemenski državljanski vojni, kjer se vlada ob podpori Riada spopada z izzivi ohranjanja enotnosti države. Premik sil bo verjetno vplival na prihodnja mirovna pogajanja, saj vlada zdaj nastopa z močnejšega izhodiščnega položaja proti separatistom, ki so si prizadevali za večjo avtonomijo ali neodvisnost juga.

Nicolása Madura so po zajetju pripeljali v ZDA, kjer se bo soočil z obtožbami. Donald Trump načrtuje prevzem venezuelske naftne industrije in njeno revitalizacijo z ameriškimi podjetji. Pojavile so se tudi obtožbe o spornih visokih stavah sina Donalda Trumpa glede aretacije Madura, s katerimi naj bi zaslužil veliko vsoto denarja. Satelitski posnetki razkrivajo škodo na vojaški bazi, kjer je bil Maduro ujet.

Afriška unija je izrazila globoko zaskrbljenost in ostro obsodila vojaško operacijo Združenih držav Amerike, v kateri je bil zajet venezuelski predsednik Nicolás Maduro. Organizacija je dejanje označila za ugrabitev in kršitev mednarodnega prava, ob tem pa poročala o dodatnih vojaških napadih na venezuelske državne institucije. V uradni izjavi je panafriška organizacija poudarila nujnost spoštovanja suverenosti, ozemeljske celovitosti in pravice narodov do samoodločbe v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov. Panameriška kriza se je stopnjevala po neposrednem ukazu ameriškega predsednika Donalda Trumpa za izvedbo operacije, ki jo Washington utemeljuje z obtožbami o narkoterorizmu. Afriška unija je v odzivu pozvala k vključujočemu političnemu dialogu med samimi Venezuelci kot edini poti do trajne rešitve notranjih sporov. Pozvali so vse vpletene strani k zadržanosti in odgovornosti, hkrati pa izrazili solidarnost z venezuelskim ljudstvom v trenutku, ko so prestolnico Caracas stresle eksplozije in zračni napadi.

Ameriške sile so aretirale Nicolása Madura v njegovi spalnici po srečanju s kitajskim odposlancem. Operacijo, imenovano 'Absolutna odločnost', je Trump spremljal kot televizijsko dramo. ZDA načrtujejo, da bodo ameriška energetska podjetja povečala proizvodnjo nafte v Venezueli. Podpredsednica Delsi Rodriguez je obljubila odpor proti ZDA in zatrdila, da je Maduro še vedno predsednik.

Ameriške posebne enote so v soboto v Caracasu prijele odstavljenega venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores ter ju prepeljale v New York. Maduro je trenutno pridržan v zveznem pripornem centru Metropolitan v Brooklynu, kjer čaka na sojenje zaradi obtožb, povezanih z narkoterorizmom, uvozom kokaina in potnimi listinami. Aretacija sledi stopnjevanju napetosti in ameriškim vojaškim operacijam na venezuelskem ozemlju, ki so se začele konec preteklega leta pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. Medtem ko so Venezuelci v izgnanstvu, zlasti v Miamiju in Buenos Airesu, novice o padcu diktatorja proslavili z bučnimi uličnimi praznovanji, so v prestolnici Caracas poročali o protestih proti ameriškemu posredovanju. Politična prihodnost Venezuele ostaja negotova, saj so ulice prestolnice po aretaciji ostale razmeroma prazne, varnostne razmere pa so napete. Trumpova administracija je aretacijo označila za ključen korak v boju proti kriminalnim strukturam v Latinski Ameriki, medtem ko kritiki in zavezniki prejšnjega režima operacijo vidijo kot nezakonito tujo intervencijo.

Venezuelski migranti v številnih državah, vključno s Čilom, Argentino, Kolumbijo in Združenimi državami Amerike, so z navdušenjem sprejeli novico o ameriški vojaški operaciji in zajetju dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Po skoraj trinajstih letih njegove vladavine, ki so jo zaznamovali gospodarski zlom, politična represija in eksodus skoraj osmih milijonov ljudi, se v izgnanstvu vrstijo praznovanja. V središču Santiaga de Chile se je zbrala množica ljudi v nacionalnih barvah, ki so izražali upanje na hitro vrnitev v domovino, potem ko je Madura na čelu države začasno nadomestila njegova dosedanja podpredsednica. Zajetje Madura s strani ameriških sil predstavlja vrhunec stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Caracasom. Dogajanje je sprožilo olajšanje predvsem med begunci v državah, kot je Čile, kjer so se v zadnjem času soočali z napovedmi o množičnih deportacijah pod novoizvoljenim desničarskim predsednikom Joséjem Antoniom Kastom. Mnogi izseljenci, ki so leta živeli v negotovosti, zdaj pričakujejo stabilizacijo razmer, ki bi jim omogočila varno vrnitev domov in ponovno združitev družin.

Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah sobote, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki se je končala z zajetjem predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores. Elitne enote Delta Force so izvedle bliskovit napad na njuno rezidenco v vojaški bazi v Caracasu, nato pa ju z vojaškim letalom prepeljale v New York. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za izjemen uspeh in napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje države ter nadzor nad njenimi obsežnimi naftnimi zalogami. Operacija, ki je vključevala letalske napade na več vojaških ciljev po vsej državi, je sprožila mešane odzive. Medtem ko so venezuelski izseljenci v Floridi in nekaterih delih Venezuele proslavljali padec avtoritarnega voditelja, so številni ameriški kongresniki in mednarodne organizacije obsodili napad kot kršitev mednarodnega prava in suverenosti države. Generalna tožilka ZDA Pam Bondi je potrdila, da se bosta Maduro in njegova soproga na ameriških tleh soočila z obtožbami zaradi narko-terorizma, v povezavi z obtožnico iz leta 2020. Podpredsednica Venezuele Delcy Rodríguez je medtem zahtevala njuno izpustitev in se razglasila za začasno predsednico države.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo na ozemlju Venezuele, v kateri so napadle strateške cilje v prestolnici Caracas in okoliških regijah ter ugrabile zakonitega predsednika Nicolasa Madura. Tiskovna agencija Reuters je poročala o podrobnostih ameriške operacije, ki jo nekateri analitiki primerjajo z delovanjem mafijskih tolp, saj gre za neprecedenčen poseg v mednarodni pravni red. Ameriški medij News Nation je ob tem analiziral pravne in politične posledice napada, ki v mednarodni skupnosti povzroča nemir in zgražanje nad ravnanjem administracije pod vodstvom Donalda Trumpa. Operacija, ki vključuje uporabo vojaške sile za odstranitev tujega voditelja, je v Združenih državah Amerike sprožila hude pravne spore in razprave o zakonitosti takšnih ukrepov. Kritiki poudarjajo, da je Trump s tem dejanjem postavil nevaren precedens v mednarodnih odnosih. Po ugrabitvi so se pojavile informacije, da je Maduro pridržan na ameriški vojaški ladji, medtem ko ZDA že napovedujejo začasno upravo nad Venezuelo in prevzem nadzora nad tamkajšnjimi naftnimi polji, kar še dodatno zaostruje geopolitične napetosti v regiji.

Turški podpredsednik Cevdet Yılmaz je v uradni izjavi poudaril, da Turčija trdno stoji na strani mednarodnega prava, spoštovanja nacionalne volje in venezuelskega ljudstva. Izjava prihaja v času globoke politične krize v tej južnoameriški državi, ki jo je povzročila vojaška intervencija Združenih držav Amerike. Yılmaz je izpostavil, da si bo Ankara še naprej prizadevala za stabilnost v regiji in zagovarjala dialog med vsemi vpletenimi stranmi. Turčija se je tako odzvala na nedavne dogodke, ki so vključevali odstranitev predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil. Podpredsednik je ponovil zavezanost Turčije k načelom suverenosti in poudaril, da je dialog edina pot do trajne rešitve krize. Turška diplomacija aktivno spremlja razvoj dogodkov in ohranja svojo držo, ki temelji na nepriznavanju zunanjega vmešavanja v notranje zadeve suverenih držav.

Upokojeni podpolkovnik ameriške vojske Daniel Davis je javno kritiziral odločitev predsednika Donalda Trumpa za vojaški poseg v Venezueli in zatrdil, da so bili uradni razlogi za invazijo v celoti prirejeni. Davis, ki je svoje trditve podal v oddaji na platformi YouTube, je izpostavil, da uradna utemeljitev Washingtona o boju proti trgovini z drogami ne vzdrži kritične presoje in da so bili dejanski nameni operacije povsem drugačni. Po navedbah vojaškega strokovnjaka ameriška administracija ni delovala z namenom zaščite državljanov pred prepovedanimi drogami, temveč je vprašanje narkotikov uporabila le kot priročen izgovor za izvedbo invazije. Davis trdi, da so bili dokazi o vpletenosti venezuelskega vrha v tihotapljenje drog, ki so služili kot pravna in moralna podlaga za napad, v celoti sfabrizirani za dosego geopolitičnih ciljev Združenih držav Amerike v regiji.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je s pozdravom konca režima Nicolása Madura in podporo ameriškemu vojaškemu posredovanju v Venezueli sprožil buren odziv v domači politiki. Macron je prek družbenega omrežja X aretacijo Madura, ki so jo 3. januarja 2026 izvedle ameriške sile, označil za osvoboditev venezuelskega ljudstva izpod diktature in pozval k takojšnjemu mirnemu prehodu oblasti pod vodstvom opozicijskega voditelja Edmunda Gonzáleza Urrutie. Njegova izjava je v Franciji naletela na ostre obsodbe, saj mu kritiki očitajo pomanjkanje diplomatske modrosti. Nekdanji francoski premier Dominique de Villepin je Macronovo stališče označil za slepo, nezavedno in neodgovorno. Villepin je v televizijskem nastopu opozoril, da se je predsednik osredotočil le na konec Madurove vladavine, pri tem pa popolnoma spregledal problematičnost samega ameriškega vojaškega napada na tuje ozemlje. Razprava v Franciji odraža širšo zaskrbljenost glede legitimnosti ameriškega posega in prihodnje vloge Francije v mednarodni diplomaciji, kjer se tradicija zagovarjanja suverenosti držav vse bolj krha.

Papež Leon XIV. je danes, 4. januarja 2026, po vojaškem posegu Združenih držav Amerike v Venezueli pozval k prednosti blaginje ljudstva pred vsemi drugimi vprašanji. Sveti oče je poudaril, da mora država ostati neodvisna, ter pozval k opustitvi nasilja in sprejetju poti pravičnosti in miru. Njegov odziv prihaja v času negotovosti po aretaciji Nicolása Madura, ki so jo izvedle ameriške sile. Dogajanje je sprožilo močne odzive tudi v Grčiji, kjer je minister za zdravje Adonis Georgiadis prizore praznovanja na ulicah primerjal s padcem hunte v Grčiji leta 1973. Georgiadis je izrazil upanje na svetlo demokratično prihodnost Venezuele po letih, ki jih je označil za »levičarsko hunto«. Medtem ko grški premier Kiriakos Micotakis pozdravlja padec režima kot novo upanje, opozicijska Komunistična partija Grčije (KKE) ostro obsoja ameriški napad kot obliko imperialističnega posredovanja. Razmere v regiji ostajajo napete, saj so ZDA nakazale možnost podobnih ukrepov tudi na Kubi.

Turčija in Kitajska sta ostro obsodili ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Silio Flores. Turška vladajoča Stranka za pravičnost in razvoj (AKP) je operacijo označila za kršitev mednarodnega prava in politične legitimnosti, pri čemer je tiskovni predstavnik stranke Ömer Çelik poudaril, da je venezuelsko ljudstvo edini nosilec suverenosti v državi. Turški politiki, vključno z zaveznikom predsednika Erdoğana Devletom Bahçelijem, so dogodke primerjali s poskusom državnega udara v Turčiji leta 2016. Kitajsko zunanje ministrstvo je izrazilo ogorčenje nad uporabo sile proti suvereni državi in zahtevalo takojšnjo pojasnitev okoliščin napada. Kitajska diplomacija je dejanja ZDA označila za agresiven poseg, ki spodkopava temelje mednarodnih odnosov. Napetosti v regiji so se stopnjevale po zračnih napadih na Caracas, ki so jih izvedle ameriške sile, medtem ko Rusija in druge zaveznice Venezele že izražajo resno zaskrbljenost glede usode ujetega predsednika in prihodnje stabilnosti države.

Po aretaciji Nicolása Madura so oblasti v Venezueli pod vodstvom vrhovnega sodišča imenovale Delcy Rodríguez za začasno predsednico. Donald Trump je potrdil uspešno izvedbo obsežne operacije v Venezueli, v kateri so bili Maduro in njegova žena aretirani. Marco Rubio je izrazil optimizem glede prihodnjega sodelovanja po operaciji proti Maduru.

Hrvaška opozicijska stranka SDP je izrazila resno zaskrbljenost zaradi odsotnosti jasnega stališča hrvaške vlade glede vojaškega posredovanja Združenih držav Amerike v Venezueli. Stranka je poudarila, da bi morala Hrvaška v mednarodnih odnosih zavzeti suvereno in načelno držo, namesto da se Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve odziva z zadržanostjo oziroma opravičuje posege s pomanjkanjem demokratične legitimnosti tamkajšnjega režima. Po mnenju SDP se v sodobnem svetu nevarno premikajo meje sprejemljivega, pri čemer se nasilje in vojaška agresija vse pogosteje relativizirata. Predstavniki stranke so izpostavili, da je pasivnost vlade Republike Hrvaške pri tako pomembnih vprašanjih zunanje politike nesprejemljiva. Pozvali so k vzpostavitvi jasne zunanjepolitične strategije, ki bi temeljila na spoštovanju mednarodnega prava in suverenosti držav. Kritika leti predvsem na dejstvo, da se uradni Zagreb izogiba neposredni obsodbi vojaških pritiskov, kar po mnenju opozicije krni ugled države kot samostojne akterke v mednarodni skupnosti.

Združene države Amerike so po nasilni odstavitvi in aretaciji v Caracasu venezuelskega voditelja Nicolása Madura prepeljale v New York, kjer se bo pred sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o trgovini z drogami in terorizmu. Maduro je v Brooklynu opravil t.i. »perp walk«, medtem ko so ga varnostni organi v lisicah in pod strogim nadzorom vodili pred novinarje. Po navedbah ameriškega tožilstva je Maduro vpleten v zaroto, povezano z narkoterorizmom, ki naj bi poplavila ZDA s kokainom. Operacija, ki je privedla do padca Madura, predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanj napetosti med Washingtonom in Caracasom. Medtem ko je v Venezueli oblast začasno prevzela dosedanja podpredsednica, v državi vlada velika negotovost glede prihodnje politične stabilnosti. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je s to potezo uresničila dolgoletne grožnje o odstranitvi avtokratskega voditelja, ki je Venezueli vladal več kot dvanajst let. Razmere v državi ostajajo napete, mednarodna skupnost pa je glede legitimnosti ameriškega vojaškega posredovanja močno razdeljena.

Ameriške posebne enote so v bliskoviti nočni operaciji, imenovani "Popolna odločnost" (Operation Absolute Resolve), v prestolnici Caracas zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po obsežnih zračnih napadih na ključne vojaške objekte v Venezueli so Madura z letalom prepeljali v New York, kjer je trenutno zaprt in čaka na sodni postopek. Ameriški predsednik Donald Trump je po operaciji napovedal, da bodo ZDA začasno "upravljale" z Venezuelo, prevzele nadzor nad njeno naftno infrastrukturo ter omogočile ameriškim podjetjem oživitev tamkajšnjega energetskega sektorja. Dogodek je sprožil ostre odzive po vsem svetu. Medtem ko so nekatere države in organizacije operacijo obsodile kot kršitev mednarodnega prava in suverenosti, je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno voditeljico države imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez. Slednja je dejanje označila za ugrabitev in poudarila, da Maduro ostaja edini legitimni predsednik. V Združenih državah Amerike so se v več mestih, vključno z New Yorkom, začeli protesti proti vojaškemu posredovanju, medtem ko je ameriško pravosodno ministrstvo proti Maduru že vložilo obtožnico zaradi narkoterorizma in tihotapljenja kokaina.

Papež Leon XIV. je med nedeljsko molitvijo angel Gospodov na Trgu svetega Petra v Vatikanu izrazil globoko zaskrbljenost nad razmerami v Venezueli, potem ko so ameriške posebne enote v vojaški operaciji zajele predsednika Nicolása Madura. Sveti oče je poudaril, da mora blaginja venezuelskega ljudstva prevladati nad vsemi drugimi interesi, ter pozval k prenehanju nasilja in vzpostavitvi poti pravičnosti in miru. V svojem nagovoru je izpostavil nujnost zagotavljanja državne suverenosti in stabilnosti v regiji. Papež, ki prihaja iz ameriškega in perujskega okolja, je pozval k prihodnosti, ki bo temeljila na sodelovanju in slogi, namesto na nadaljnjem zaostrovanju konfliktov. Njegov odziv prihaja neposredno po ameriškem vojaškem posegu, ki je drastično spremenil politični zemljevid Južne Amerike. Vatikan s tem sporočilom poskuša prevzeti vlogo moralnega posrednika v času, ko državi grozi notranja destabilizacija zaradi nasilne menjave oblasti.

Vodja španske Ljudske stranke (PP) Alberto Núñez Feijóo je izrazil trdno podporo venezuelskima opozicijskima voditeljema Edmundu Gonzálezu Urrutii in Maríi Corini Machado kot edini legitimni poti za vrnitev svobode in demokracije v Venezuelo. Feijóo je poudaril, da sta González in Machado zastopnika mirne in ustavne tranzicije, medtem ko je ostro kritiziral podpredsednico Delcy Rodríguez, ki jo je označil za sokrivko diktature. Njegove izjave prihajajo neposredno po poročilih o obsežni ameriški vojaški operaciji, v kateri naj bi sile Združenih držav Amerike zajele dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Španski opozicijski voditelj je ob tem izkoristil priložnost za kritiko vlade Pedra Sáncheza, saj meni, da španska socialistična izvršna oblast ni storila dovolj za zaščito demokratičnih sil v državi. Feijóo je izpostavil paradoks, da je španska vlada Gonzáleza umaknila iz države, medtem ko so Združene države Amerike z vojaškim posredovanjem z oblasti odstranile Madura, ki se je na položaju obdržal kljub volilnemu porazu. PP že vrsto let opozarja na zavezništva Madurovega režima, ki naj bi po njihovih navedbah segala tudi v kroge španske vlade, današnje dogodke pa označujejo za konec dolgoletnega zatiranja.

Donald Trump je opozoril novo začasno predsednico Venezuele, da bo plačala ceno, če ne bo ravnala pravilno. Objavljena je bila prva javnomnenjska raziskava po ameriškem napadu v Venezueli, ki razkriva učinke na Trumpovo odobravanje. Po poročanju New York Timesa je ples Nicolása Madura motiviral Donalda Trumpa, da je ukazal njegovo aretacijo v Caracasu. Republikanci so kritizirali Trumpa zaradi izdaje agende 'Amerika na prvem mestu'.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je ponovno izrazil podporo Združenim državam Amerike in Donaldu Trumpu zaradi aretacije Nicolása Madura v Venezueli. Poudaril je, da Latinska Amerika doživlja preobrazbo po posredovanju ZDA.

Združene države se soočajo z nasprotovanjem nekaterih izvoljenih uradnikov zaradi invazije na Venezuelo, medtem ko papež izraža globoko zaskrbljenost in je že prej pozval Trumpa k dialogu namesto nasilja. Podpredsednica Delcy Rodriguez je prevzela oblast, pojavljajo pa se vprašanja o morebitnem dogovoru s Trumpom. Mednarodna skupnost s kritiko obsoja nezakonito zajetje Madura, kar po njihovem mnenju predstavlja nevarno dejanje in precedens.

Po ameriški vojaški operaciji odstavitve Madura je podpredsednica Delcy Rodriguez prevzela oblast, pojavljajo pa se vprašanja o morebitnem dogovoru z Washingtonom. Trumpova poteza je v ZDA naletela na pohvale republikanskih voditeljev, a tudi na odpor izvoljenih uradnikov. Razkriti so bili ključni igralci v Trumpovem notranjem krogu med to operacijo. Mednarodna skupnost je obsodila nezakonito ugrabitev venezuelskega predsednika.

Po poročanju New York Timesa je bilo v ameriških vojaških operacijah v Venezueli ubitih najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Medtem je nemški kancler Friedrich Merz zadržan pri kritiki ameriške intervencije. Nicolása Madura so v ZDA prikazali v treh različnih oblačilih, kar je pritegnilo pozornost. Medtem so ga že prepeljali v New York, kjer je moral opraviti sramotni "Perp Walk".

Strmoglavljenje Madura je v Venezueli povzročilo praznovanja in nasprotovanja. Razkriti so bili tudi Trumpovi ultimati Maduru, vključno s ponudbo za emigracijo v Turčijo. Nova anketa je pokazala nizko podporo Američanov Trumpovemu vojaškemu posredovanju. Analitiki so opozorili, da poteze Trumpa v Venezueli napovedujejo novo globalno ureditev in novo energetsko doktrino, ki sledi menjavi režima z izkoriščanjem naravnih virov.

Venezuelska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico po aretaciji Nicolása Madura. Minister za obrambo, Vladimir Padrino López, je zahteval Madurovo izpustitev iz ameriškega zapora v New Yorku. Brazilija, Čile, Kolumbija, Mehika, Urugvaj in Španija so zavrnile zunanji nadzor nad Venezuelo.

Po ameriški operaciji v Venezueli je Trump zagrozil venezuelski podpredsednici Delcy Rodríguez z visokimi stroški, če novi venezuelski voditelj ne bo ravnal pravilno. Prav tako je zagrozil Kolumbiji z vojaškim posredovanjem. Premierka Alberte, Danielle Smith, je izpostavila, da ameriški zajetje Madura poudarja nujnost izgradnje naftovodov za izvoz kanadske nafte.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je v pogovoru za televizijsko hišo CBS izjavil, da Združene države Amerike po uspešno izvedeni vojaški operaciji, v kateri je bil zajet venezuelski predsednik Nicolas Maduro, zdaj nadzorujejo prihodnost te države. Po besedah vodje Pentagona Washington odslej določa pogoje upravljanja in nadaljnjega političnega razvoja republike, kar pomeni korenit preobrat v geopolitični sliki Južne Amerike. Operacija, ki so jo izvedle elitne enote ameriške vojske, je neposredno privedla do padca Madurovega režima in vzpostavitve dejanskega ameriškega vpliva nad državnimi strukturami. Hegsethove izjave potrjujejo, da so ZDA prevzele odgovornost za stabilizacijo razmer v državi in določanje novih okvirov oblasti, medtem ko se mednarodna skupnost odziva na nepredviden vojaški poseg v suverenost Venezuele.

Nicolása Madura so po zajetju prepeljali v zapor v New Yorku, kjer so ga že imeli priložnost videti v lisicah. Vrhovno sodišče Venezuele je za začasno predsednico imenovalo Delcy Rodríguez. Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA "vodile" Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen "varen, ustrezen in preudaren prehod". Po aretaciji so v Amsterdamu in Madridu potekali protesti proti "imperialistični agresiji". Vlagatelji so soočeni z novimi geopolitičnimi tveganji. Zapor v Brooklynu, kjer je zaprt Maduro, je znan po težavah.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je objavilo obtožnico proti venezuelskemu predsedniku Nicolásu Maduru, ki ga obtožuje vodenja skorumpirane in nelegitimne vlade ter obsežne operacije trgovine z drogami. Maduro naj bi po navedbah ZDA v državo vnašal tisoče ton kokaina. V soboto zgodaj zjutraj so ameriške vojaške sile v Venezueli izvedle bliskovito operacijo, v kateri so pridržale predsednika in njegovo soprogo ter ju prepeljale čez mejo, kjer ju čaka sodni postopek. Mednarodni odzivi na vojaško posredovanje so deljeni. Medtem ko Washington dejanje opravičuje z bojem proti kriminalu, so kritiki operacijo označili za groteskno parodijo mednarodnega reda in opustitev vseh diplomatskih zadržkov. Turčija je v svojem odzivu poudarila pomen spoštovanja suverenosti Venezuele in pozvala k zadržanosti, pri čemer se je oprla na svoja načela mirovne diplomacije. Dogodek pomeni drastičen preobrat v dolgoletnih napetostih med državama, ki so se stopnjevale zadnje mesece.

V obsežni vojaški operaciji, uperjeni proti režimu Nicolása Madura v Venezueli, je po poročanju ameriškega časnika New York Times umrlo najmanj 40 ljudi. Neimenovani ameriški uradnik je za medije potrdil, da ameriška stran v operaciji ni utrpela nobenih izgub, medtem ko o žrtvah na venezuelski strani uradno niso želeli podrobneje poročati. Operacija, ki je bila usmerjena v zajetje venezuelskega voditelja, je pustila hude posledice med lokalnim prebivalstvom in vojsko. Po navedbah nekaterih virov so med smrtnimi žrtvami tudi kubanski državljani, kar je v izjavi nakazal tudi Donald Trump. Dramatična pričevanja ranjenih venezuelskih vojakov razkrivajo silovitost napada, ki je povzročil precejšnje število žrtev in obsežno gmotno škodo. Kljub visokemu številu mrtvih ameriška administracija poudarja, da je bila akcija izvedena brez izgub na njihovi strani, s čimer poskušajo upravičiti taktični uspeh misije v luči mednarodnih kritik.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po ujetju v ameriški vojaški operaciji prispel v Združene države Amerike, kjer so ga prepeljali v zvezni priporni center v Brooklynu. Letalo z Madurom in njegovo soprogo Cilio Flores je najprej pristalo v letalskem oporišču Stewart v New Yorku, od koder so ga s helikopterjem prepeljali na Manhattan in nato v Metropolitansko priporno središče (MDC) v Brooklynu. Ameriški mediji so objavili posnetke Madura v ujetništvu, na katerih je videti vklenjen in v obutvi za zapornike. Zapor v Brooklynu je v svetovni javnosti znan po tem, da v njem bivajo odmevni ujetniki, med njimi sta bila tudi Ghislaine Maxwell in glasbenik Sean 'Diddy' Combs. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je s to operacijo stopnjevala dolgoletne napetosti med državama, ki so se v zadnjih mesecih sprevrgle v neposreden vojaški poseg. Madurov prihod v pripor pomeni pomemben mejnik v prizadevanjih ZDA za odstranitev socialističnega režima v Venezueli, ki so ga v Washingtonu večkrat označili za nezakonitega in vpletenega v mednarodni kriminal.

Ameriški igralec Leonardo DiCaprio se zaradi omejitev v zračnem prostoru, ki so posledica vojaške operacije Združenih držav Amerike v Venezueli pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa, ni mogel udeležiti mednarodnega filmskega festivala v Palm Springsu. Oskarjevec bi moral na sobotni slovesnosti prejeti prestižno nagrado, vendar je ostal ujet na območju Karibov. Nenadna vojaška akcija v regiji je povzročila stroge omejitve letalskega prometa, kar je neposredno vplivalo na logistične načrte številnih potnikov, vključno s hollywoodskim zvezdnikom. Organizatorji festivala so potrdili njegovo odsotnost, ki je bila presenečenje večera, saj bi moral biti DiCapriov nastop eden izmed vrhuncev letošnje sezone podeljevanja filmskih nagrad. Geopolitične napetosti so tako neposredno posegle v kulturno dogajanje v Združenih državah Amerike.

Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je po vojaški operaciji, ki je privedla do zajetja venezuelskega predsednika Nicolása Madura, začela uveljavljati agresivno zunanjepolitično strategijo. Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je potrdil, da pogoje za prihodnje upravljanje Venezuele postavlja izključno predsednik Trump. Analitiki dogajanje opisujejo kot prehod od tradicionalne Monroejeve doktrine k t. i. Trumpovi doktrini, ki strateško prednost daje zahodni polobli in neposrednim ameriškim interesom. Operacija v Venezueli, v kateri so elitne enote Delta zajele Madura in njegovo soprogo Silio Flores, predstavlja vrhunec stopnjevanja pritiskov na Caracas. Trump je poudaril, da so Združene države Amerike začasno prevzele nadzor nad državo, hkrati pa je zavrnil neposredne odgovore o usodi Venezuele in zagrozil sosednji Mehiki zaradi delovanja mamilarskih kartelov. Ta poteza signalizira premik ameriške politike k odkritemu rušenju režimov v Latinski Ameriki, ki nasprotujejo interesom Washingtona. Mednarodna skupnost se je na dogodke odzvala z zaskrbljenostjo. Varnostni svet ZN je sklical izredno zasedanje, na katerem so nekatere države, vključno z Brazilijo, ostro obsodile ameriško posredovanje kot vrnitev v obdobje najhujšega vmešavanja v regiji. Kljub mednarodnim kritikam ameriški uradniki vztrajajo, da bodo ZDA same določale prihodnji politični okvir Venezuele.

Po aretaciji Nicolása Madura je ameriški predsednik Donald Trump zagrozil njegovi naslednici Delcy Rodriguez z resnejšimi posledicami, če se ne bo podredila ZDA. Medtem ko sta Donald Trump mlajši in Eric Trump javno proslavljala napad v Venezueli, se je Ivanka Trump osredotočila na druge stvari. Pojavile so se tudi razprave o Monroejevi doktrini v povezavi z ameriškim posegom. Nejasno ostaja, kaj želi Trump doseči z intervencijo, ki jo je izvedel brez ozira na pravila in norme.

Po aretaciji Nicolása Madura so se pojavili različni odzivi. Marco Rubio je razkril, da je imel Maduro možnost predaje, vendar se je odločil drugače. Elon Musk je pohvalil Donalda Trumpa za njegovo posredovanje. Medtem pa se je Dominique de Villepin kritično odzval na Emmanuela Macrona, češ da se je podredil Trumpu. Podpredsednica Venezuele je zavrnila poslušnost Trumpu. Feijóo se je distanciral od Trumpa in opozoril, da izključitev Corine Machado pomeni ovekovečenje Madura na oblasti.

Vrhovno sodišče Venezuele je odredilo, da podpredsednica Delcy Rodríguez prevzame funkcijo vršilke dolžnosti predsednice, ker je bil Nicolás Maduro sinoči prijet v New Yorku.

Župan New Yorka Zohran Mamdani je izrazil nestrinjanje s Trumpovim zadržanjem venezuelskega predsednika Madura. Zelenski je namignil, da bi moral Trump podobno ukrepati tudi proti Putinu. Ameriški mediji, kot sta The New York Times in The Washington Post, so bili o tajnem napadu ZDA na Venezuelo obveščeni tik pred začetkom, vendar niso objavili informacij na zahtevo Trumpove vlade.

Po aretaciji Nicolása Madura s strani ameriških sil je vrhovno sodišče Venezuele odredilo, da položaj začasne predsednice prevzame Delcy Rodríguez. Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA nadzirale državo med prehodnim obdobjem.

Britanski premier Keir Starmer ni obsodil Trumpovega prevzema Venezuele kot kršitve mednarodnega prava. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval k ukrepanju po zajetju Madura s strani ZDA. Trevor Phillips je ostro kritiziral odziv laburistov na Trumpovo vojaško akcijo v Venezueli.

Nicolása Madura so prepeljali v ZDA, kjer je preživel prvo noč v newyorškem zaporu in se sooča z obtožbami o trgovini z drogami. Pravni strokovnjak ocenjuje operacijo zajetja kot zakonito, vendar Trumpovo razkritje načrtov za 'vzpostavitev države' zapleta zadevo. Papež Leo XIV. je pozval, da bi morala biti dobrobit Venezuelcev najpomembnejša in da je treba zagotoviti suverenost države.