Po aretaciji Nicolása Madura so oblasti v Venezueli pod vodstvom vrhovnega sodišča imenovale Delcy Rodríguez za začasno predsednico. Donald Trump je potrdil uspešno izvedbo obsežne operacije v Venezueli, v kateri so bili Maduro in njegova žena aretirani. Marco Rubio je izrazil optimizem glede prihodnjega sodelovanja po operaciji proti Maduru.

Vodja španske Ljudske stranke (PP) Alberto Núñez Feijóo je izrazil trdno podporo venezuelskima opozicijskima voditeljema Edmundu Gonzálezu Urrutii in Maríi Corini Machado kot edini legitimni poti za vrnitev svobode in demokracije v Venezuelo. Feijóo je poudaril, da sta González in Machado zastopnika mirne in ustavne tranzicije, medtem ko je ostro kritiziral podpredsednico Delcy Rodríguez, ki jo je označil za sokrivko diktature. Njegove izjave prihajajo neposredno po poročilih o obsežni ameriški vojaški operaciji, v kateri naj bi sile Združenih držav Amerike zajele dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Španski opozicijski voditelj je ob tem izkoristil priložnost za kritiko vlade Pedra Sáncheza, saj meni, da španska socialistična izvršna oblast ni storila dovolj za zaščito demokratičnih sil v državi. Feijóo je izpostavil paradoks, da je španska vlada Gonzáleza umaknila iz države, medtem ko so Združene države Amerike z vojaškim posredovanjem z oblasti odstranile Madura, ki se je na položaju obdržal kljub volilnemu porazu. PP že vrsto let opozarja na zavezništva Madurovega režima, ki naj bi po njihovih navedbah segala tudi v kroge španske vlade, današnje dogodke pa označujejo za konec dolgoletnega zatiranja.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je ponovno izrazil podporo Združenim državam Amerike in Donaldu Trumpu zaradi aretacije Nicolása Madura v Venezueli. Poudaril je, da Latinska Amerika doživlja preobrazbo po posredovanju ZDA.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je v pogovoru za televizijsko hišo CBS izjavil, da Združene države Amerike po uspešno izvedeni vojaški operaciji, v kateri je bil zajet venezuelski predsednik Nicolas Maduro, zdaj nadzorujejo prihodnost te države. Po besedah vodje Pentagona Washington odslej določa pogoje upravljanja in nadaljnjega političnega razvoja republike, kar pomeni korenit preobrat v geopolitični sliki Južne Amerike. Operacija, ki so jo izvedle elitne enote ameriške vojske, je neposredno privedla do padca Madurovega režima in vzpostavitve dejanskega ameriškega vpliva nad državnimi strukturami. Hegsethove izjave potrjujejo, da so ZDA prevzele odgovornost za stabilizacijo razmer v državi in določanje novih okvirov oblasti, medtem ko se mednarodna skupnost odziva na nepredviden vojaški poseg v suverenost Venezuele.

V obsežni vojaški operaciji, uperjeni proti režimu Nicolása Madura v Venezueli, je po poročanju ameriškega časnika New York Times umrlo najmanj 40 ljudi. Neimenovani ameriški uradnik je za medije potrdil, da ameriška stran v operaciji ni utrpela nobenih izgub, medtem ko o žrtvah na venezuelski strani uradno niso želeli podrobneje poročati. Operacija, ki je bila usmerjena v zajetje venezuelskega voditelja, je pustila hude posledice med lokalnim prebivalstvom in vojsko. Po navedbah nekaterih virov so med smrtnimi žrtvami tudi kubanski državljani, kar je v izjavi nakazal tudi Donald Trump. Dramatična pričevanja ranjenih venezuelskih vojakov razkrivajo silovitost napada, ki je povzročil precejšnje število žrtev in obsežno gmotno škodo. Kljub visokemu številu mrtvih ameriška administracija poudarja, da je bila akcija izvedena brez izgub na njihovi strani, s čimer poskušajo upravičiti taktični uspeh misije v luči mednarodnih kritik.

Ameriški igralec Leonardo DiCaprio se zaradi omejitev v zračnem prostoru, ki so posledica vojaške operacije Združenih držav Amerike v Venezueli pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa, ni mogel udeležiti mednarodnega filmskega festivala v Palm Springsu. Oskarjevec bi moral na sobotni slovesnosti prejeti prestižno nagrado, vendar je ostal ujet na območju Karibov. Nenadna vojaška akcija v regiji je povzročila stroge omejitve letalskega prometa, kar je neposredno vplivalo na logistične načrte številnih potnikov, vključno s hollywoodskim zvezdnikom. Organizatorji festivala so potrdili njegovo odsotnost, ki je bila presenečenje večera, saj bi moral biti DiCapriov nastop eden izmed vrhuncev letošnje sezone podeljevanja filmskih nagrad. Geopolitične napetosti so tako neposredno posegle v kulturno dogajanje v Združenih državah Amerike.

Po aretaciji Nicolása Madura so se pojavili različni odzivi. Marco Rubio je razkril, da je imel Maduro možnost predaje, vendar se je odločil drugače. Elon Musk je pohvalil Donalda Trumpa za njegovo posredovanje. Medtem pa se je Dominique de Villepin kritično odzval na Emmanuela Macrona, češ da se je podredil Trumpu. Podpredsednica Venezuele je zavrnila poslušnost Trumpu. Feijóo se je distanciral od Trumpa in opozoril, da izključitev Corine Machado pomeni ovekovečenje Madura na oblasti.

Vrhovno sodišče Venezuele je odredilo, da podpredsednica Delcy Rodríguez prevzame funkcijo vršilke dolžnosti predsednice, ker je bil Nicolás Maduro sinoči prijet v New Yorku.

Župan New Yorka Zohran Mamdani je izrazil nestrinjanje s Trumpovim zadržanjem venezuelskega predsednika Madura. Zelenski je namignil, da bi moral Trump podobno ukrepati tudi proti Putinu. Ameriški mediji, kot sta The New York Times in The Washington Post, so bili o tajnem napadu ZDA na Venezuelo obveščeni tik pred začetkom, vendar niso objavili informacij na zahtevo Trumpove vlade.

Po aretaciji Nicolása Madura s strani ameriških sil je vrhovno sodišče Venezuele odredilo, da položaj začasne predsednice prevzame Delcy Rodríguez. Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA nadzirale državo med prehodnim obdobjem.

Britanski premier Keir Starmer ni obsodil Trumpovega prevzema Venezuele kot kršitve mednarodnega prava. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval k ukrepanju po zajetju Madura s strani ZDA. Trevor Phillips je ostro kritiziral odziv laburistov na Trumpovo vojaško akcijo v Venezueli.

Donald Trump je zagrozil venezuelski podpredsednici Delcy Rodríguez in Kolumbiji. Danielle Smith, premierka Alberte, je izpostavila nujnost gradnje naftovodov zaradi zajetja Madura. Zavezniki in nasprotniki ZDA so na srečanju ZN obsodili ameriško intervencijo v Venezueli, medtem ko so ZDA branile svoje dejanje. Rajan Menon je opozoril na nevarnosti Trumpovega ravnanja v Venezueli in njegovo morebitno prestopanje meja tudi glede Irana.

Nicolása Madura so po prihodu v New York zaprli v zapor v Brooklynu, kjer so v preteklosti bili zaprti tudi znani glasbeniki, kot je R. Kelly. Trump je izjavil, da bodo ZDA »vodile« Venezuelo in tam vzpostavile red. Zaradi zajetja Madura se pojavljajo nova geopolitična tveganja za vlagatelje. V Amsterdamu in Madridu so potekali protesti proti »imperialistični agresiji«.

Po aretaciji venezuelskega predsednika Madura s strani ZDA je Kitajsko zunanje ministrstvo zahtevalo njegovo izpustitev. Hu Xijin, nekdanji urednik časopisa Global Times, je podprl uradno stališče Kitajske, vendar je bil deležen kritik kitajskih uporabnikov spleta. Maduro se je dan pred aretacijo sestal s kitajskim odposlancem in poudaril prijateljstvo med državama. Zimsko bejzbolska liga v Venezueli je začasno prekinila tekmovanja. Igralca bejzbola, ki igrata za kitajski klub sta sporočila, da sta varna.

Po aretaciji Nicolasa Madura in njegove žene s strani ZDA so se pojavili novi odzivi in informacije. Kitajsko zunanje ministrstvo je ponovilo zahtevo po takojšnji izpustitvi. Medtem so se pojavili posnetki Madura, ki je izzival Trumpa, naj ga aretira. Razkrilo se je, da je kitajski obrambni sistem v Venezueli hitro odpovedal. Začasno predsednico je prevzela podpredsednica Delcy Rodriguez. Venezuelanski izgnanci so proslavljali Madurovo aretacijo.

Po zajetju Nicolasa Madura s strani ZDA so se protesti razširili v San Diego, Amsterdam, Toronto in pred newyorški priporni center, kjer naj bi bil zaprt. Maduro je bil po spektakularni aretaciji zaprt v New Yorku. ZDA naj bi želele "usmerjati" tranzicijo v Venezueli. Chuck Schumer je kritiziral Trumpovo odločitev o napadu na Venezuelo kot kršitev zakona. Po odstavitvi Madura so padle cene nafte zaradi povečanja količine venezuelske nafte na trgu. Pojavile so se skrbi glede prevzema Grenlandije s strani ZDA.

Po zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki ga je izvedla ameriška vojska, ZDA razmišljajo o imenovanju Marca Rubia na ključni položaj pri upravljanju Venezuele. Trump je napovedal možnost vojaških operacij proti trem dodatnim državam in s tem nakazal širitev ameriškega vpliva. Dogajanje v Venezueli naj bi po mnenju nekaterih analitikov zaznamovalo Trumpovo zapuščino.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki se je končala z zajetjem predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores. Elitne enote Delta Force so izvedle nočni vdor v njuno rezidenco v vojaškem oporišču v Caracasu, medtem ko so ameriška letala in helikopterji napadli več strateških ciljev po državi. Predsednik ZDA Donald Trump je operacijo označil za izjemen uspeh in napovedal, da bodo ZDA vsaj začasno prevzele upravljanje Venezuele ter njenih naftnih rezerv. Maduro je bil po zajetju prepeljan na ameriško vojaško ladjo in nato z letalom v New York, kjer se bo spopadal z obtožbami o narkoterorizmu in sodelovanju v mednarodni trgovini z drogami, ki so bile proti njemu vložene že leta 2020. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila, da bo par procesiran pred ameriškimi sodišči. Medtem ko so v delih Venezuele in med izseljenci v ZDA izbruhnila praznovanja, so nekateri člani ameriškega kongresa in mednarodne organizacije operacijo obsodili kot kršitev mednarodnega prava in suverenosti države. Podpredsednica Venezuele Delcy Rodríguez je zahtevala takojšnjo izpustitev Madura, ki ga še vedno priznava za zakonitega voditelja, vrhovno sodišče pa jo je imenovalo za začasno predsednico države.

Ameriške posebne enote so v noči na 3. januar v okviru obsežne vojaške operacije v Venezueli zajele predsednika Nicolása Madura, ki so ga nato prepeljali v zvezni pripor v Brooklynu v New Yorku. Maduro naj bi si med poskusom pobega pred ameriškimi silami poškodoval nogo, zaradi česar se po navedbah očividcev in posnetkov premika s težavo. Po prihodu na newyorško letališče so ga s helikopterjem prepeljali neposredno v zaporni objekt, kjer bo pričakal nadaljnje postopke pred ameriškim sodstvom. Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle ta poseg z namenom odstranitve Madura, ki ga Washington obtožuje vodenja narko kartela in terorizma. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je že stopil v stik z Delcy Rodríguez, ki jo je venezuelsko vrhovno sodišče imenovalo za začasno predsednico države. Bela hiša je ob tem napovedala, da bodo ZDA vodile proces tranzicije v državi, medtem ko mednarodna javnost in nekateri ameriški politiki opozarjajo na morebitne kršitve mednarodnega prava in suverenosti Venezuele.

Varnostni svet Združenih narodov se bo v ponedeljek sestal na nujnem zasedanju zaradi ameriške vojaške operacije v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike v prestolnici Caracas priprle predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Sklic seje je potrdila misija Somalije, ki v januarju predseduje Varnostnemu svetu, potem ko je zahtevo za obravnavo stopnjevanja napetosti v državi posredovala Kolumbija. Operacija, ki je neposredno posegla v politično vodstvo Venezuele, je sprožila takojšen odziv diplomatskih krogov v New Yorku. Po poročanju tujih tiskovnih agencij se diplomati spopadajo z vprašanji legitimnosti vojaškega posredovanja in usode venezuelskega vodstva. Seje se bodo udeležile ključne članice sveta, ki bodo razpravljale o posledicah teh dogodkov za regionalno stabilnost v Latinski Ameriki in mednarodno pravo. Razmere v državi ostajajo napete, saj je prijetje najvišjih državnih predstavnikov povzročilo politični vakuum v državi.

Po sobotni vojaški operaciji Združenih držav Amerike, v kateri je bil ujet dolgoletni venezuelski predsednik Nicolás Maduro, je dolžnosti vršilke dolžnosti voditeljice države prevzela Delcy Rodríguez. Rodríguezova, ki je veljala za tesno zaveznico Madura in vplivno tehnokratinjo znotraj chavista gibanja, je vodenje države prevzela v obdobju izjemne politične negotovosti. Njen vzpon na čelo države se dogaja v senci mednarodnih pretresov in vprašanj o prihodnji lojalnosti vladajoče elite. Zajetje Madura, ki se je odvilo 3. januarja 2026, predstavlja tektonski premik v latinskoameriški politiki. Operacija, ki so jo vodile ameriške sile pod administracijo Donalda Trumpa, temelji na obtožbah o narkoterorizmu in trgovini z orožjem. Medtem ko so nekatere sosednje države, kot je Brazilija, operacijo obsodile kot kršitev suverenosti, venezuelska opozicija pod vodstvom Maríe Corine Machado v dogodku vidi priložnost za demokratične spremembe. Usoda režima pod vodstvom Rodríguezove ostaja negotova, saj se država spopada z globoko gospodarsko krizo in mednarodno izolacijo.

Združene države Amerike so po uspešni vojaški operaciji, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, začele proces prevzema nadzora nad državno naftno industrijo. Ameriški predsednik Donald Trump je poudaril namero o ponovni vzpostavitvi pretoka nafte, medtem ko obrambni minister Pete Hegseth napoveduje, da bo Washington določal pogoje prihodnjega razvoja Venezuele. Kritiki opozarjajo, da so tovrstni posegi v tuje naravne vire z vidika mednarodnega prava sporni, strokovnjaki pa dodajajo, da bo za polno operativnost naftne infrastrukture potrebnih več let. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanj napetosti, ki so vključevale gospodarsko blokado, tajne operacije obveščevalne službe Cia in uničevanje venezuelskih plovil. Hegsethove izjave o »postavljanju pogojev« nakazujejo na dolgotrajno ameriško prisotnost v regiji, kar bi lahko korenito spremenilo geopolitično sliko Latinske Amerike. Medtem ko Bela hiša operacijo opravičuje z bojem proti terorizmu in mamilarskim kartelom, mednarodna javnost opozarja na nevarnost širše regionalne nestabilnosti in humanitarne krize.

Ameriške posebne enote so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežen vojaški in kopenski napad na venezuelsko prestolnico Caracas, v katerem so zajele dolgoletnega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je operacija, ki so jo izvedle elitne enote Delta Force, sledila mesecem tajnega načrtovanja in stopnjevanju pritiskov na venezuelski režim. Maduro je bil nemudoma prepeljan v New York, kjer so ga zaprli v zvezni center za pridržanje, v ponedeljek pa naj bi se začel sodni postopek zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini z mamili in nezakonitem posedovanju orožja. Zajetje Madura je sprožilo mešane odzive v mednarodni skupnosti in znotraj Venezuele. Medtem ko so nekateri svetovni voditelji, med njimi francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Keir Starmer, pozdravili konec Madurovega režima in pozvali k demokratični tranziciji, so države, kot so Kitajska, Rusija in Iran, operacijo ostro obsodile kot kršitev mednarodnega prava in dejanje državnega terorizma. V Venezueli je vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je dejanje označila za ugrabitev, Donald Trump pa je napovedal, da bodo ZDA začasno neposredno upravljale državo in obnovile naftno infrastrukturo s pomočjo ameriških energetskih podjetij.

V javnost so prišle podrobnosti o načrtovani ameriški vojaški operaciji z imenom "Popolna odločnost" (Absolute Resolve), katere cilj je bil zajetje venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Po poročanju časnika The New York Times so ameriški strategi prvotno predvideli izvedbo operacije v času božično-novoletnih praznikov. Glavni razlog za takšen časovni okvir je bila domneva, da bo venezuelska obramba v tem obdobju oslabljena, saj naj bi bili številni visoki vladni uradniki in pripadniki vojske na dopustih oziroma odsotni z dolžnosti. Načrt, ki ga je podpirala administracija takratnega predsednika Donalda Trumpa, je temeljil na taktični prednosti presenečenja v času, ko je pripravljenost venezuelskih sil običajno nižja. Dokumenti razkrivajo, da so Združene države Amerike resno preučevale možnosti za neposredno odstranitev Madura z oblasti, pri čemer so izkoriščale praznični čas kot ključni dejavnik za uspeh misije. Kljub podrobnemu načrtovanju operacija v takšni obliki ni bila izvedena, vendar razkritja osvetljujejo stopnjo pripravljenosti Washingtona na radikalne posege v latinskoameriški državi.

Kitajsko zunanje ministrstvo je v nedeljo zjutraj ostro pozvalo Združene države Amerike k takojšnji izpustitvi pridržanega venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores. Peking je uradni Washington obtožil kršitve mednarodnega prava in poudaril, da bi morale ZDA politično krizo v Venezueli reševati izključno prek dialoga in pogajanj, ne pa z enostranskimi vojaškimi ukrepi. Kitajska diplomacija je poziv naslovila neposredno na administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, pri čemer so izpostavili nujnost spoštovanja suverenosti držav. Napetosti so se stopnjevale po nedavni ameriški vojaški operaciji, v kateri so oborožene sile ZDA na venezuelskem ozemlju zajele Madura. Kitajska, ki velja za ključno zaveznico Caracasovih oblasti, s tem dejanjem utrjuje svojo podporo režimu, s katerim je le nekaj dni pred incidentom potrdila strateško partnerstvo. Medtem ko so ZDA operacijo označile za uspešno in Madura z ladjo USS Iwo Jima prepeljale proti New Yorku, Peking opozarja na nevarne precedense, ki jih takšna dejanja postavljajo v mednarodni skupnosti. Razmere ostajajo nestabilne, saj se na dogajanje različno odzivajo tudi druge latinskoameriške države in Združeni narodi.

Ameriške oborožene sile so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v Caracasu, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil uspeh operacije, imenovane "Operation Absolute Resolve" (Operacija popolna odločenost), in poudaril, da je bila akcija izvedena brez ameriških žrtev. Trump je operacijo utemeljil kot ključno za uresničevanje strategije "Amerika na prvem mestu" (America First) ter kot nujno zaustavitev pretoka nezakonitih drog v Združene države Amerike. Pravosodno ministrstvo ZDA je hkrati objavilo obtožnico proti Maduru zaradi sodelovanja v narko-teroristični zaroti. Predsednik Trump je v pogovoru za medije napovedal, da bodo Združene države Amerike v prihodnje močno vpletene v venezuelsko naftno industrijo, saj država razpolaga z največjimi zalogami nafte na svetu. Ob sklicevanju na Monroejevo doktrino je Trump poudaril ponovno uveljavitev ameriške moči v regiji. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in vojaških blokad, ki jih je Washington stopnjeval proti režimu v Caracasu. Medtem ko Bela hiša dejanje označuje za osvobodilno, mednarodna javnost odpira vprašanja o pravni podlagi in legitimnosti takšnega vojaškega posredovanja na ozemlju suverene države.

Ameriška vojska je po uspešni vojaški operaciji v Caracasu venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores prepeljala v pridržanje v New York. Maduro je bil z ladje USS Iwo Jima premeščen v zvezni zapor v Brooklynu, kjer v ponedeljek pričakujejo prvi sodni narok. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za izjemen uspeh, vendar je dogodek sprožil val mednarodnih kritik. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je ostro obsodil ameriško posredovanje in poudaril, da mednarodni pravni red ter Ustanovna listina Združenih narodov očitno ne delujeta več, ko gre za interese velesil. V Venezueli po zajetju predsednika vlada velika negotovost, saj ZDA napovedujejo začasno upravljanje države do vzpostavitve varnega prehoda oblasti. Kljub aretaciji Madura njegovi ključni zavezniki v državi, vključno z nekaterimi vojaškimi strukturami, še vedno ohranjajo določen nadzor, kar povzroča politično zmedo. Medtem ko del latinskoameriških držav in venezuelska opozicija pod vodstvom Marie Machado operacijo pozdravljata, generalni sekretar ZN António Guterres opozarja na nevaren precedens v mednarodnih odnosih. Trumpova administracija je ob tem že nakazala, da bi se podobni ukrepi lahko zgodili tudi v drugih državah regije, kar še dodatno stopnjuje napetosti v Latinski Ameriki.

Nicolása Madura so po prihodu v New York premestili v Metropolitanski priporni center v Brooklynu. Pričakuje se, da se bo kmalu srečal s sodnikom na Manhattanu. Kitajska je pozvala ZDA k njegovi takojšnji izpustitvi. Njegova soproga Cilia Flores je prav tako v zveznem priporu v New Yorku.

Načrt za odstranitev venezuelskega voditelja Nicolása Madura je bil v Beli hiši pripravljen že med prvim predsedniškim mandatom Donalda Trumpa, kažejo razkritja nekdanjih svetovalcev in poročila ameriške televizijske mreže CNN. Ta strateški dokument je služil kot podlaga za nedavne vojaške operacije, ki so privedle do zajetja Madura s strani ameriških posebnih enot Delta. Nekdanji sodelavci sedanjega ameriškega predsednika so potrdili, da je bila ideja o zamenjavi oblasti v Caracasu dolgotrajna prioriteta Trumpove zunanje politike, kar postavlja nedavne dogodke v širši kontekst večletnih prizadevanj za destabilizacijo Madurovega režima. Operacija, ki jo je Trump nedavno opisal kot izjemno vojaško predstavo, je bila po poročanju medijev v tleh načrtovana z visoko stopnjo natančnosti, pri čemer so bili upoštevani vsi varnostni parametri. Trumpove grožnje drugim latinskoameriškim voditeljem, vključno s kolumbijskim predsednikom Gustavom Petrom in mehiško predsednico Claudio Sheinbaum, nakazujejo na širšo regionalno strategijo Združenih držav Amerike, ki temelji na načrtih iz leta 2017 in naprej. Medtem ko je vodenje Venezuele začasno prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez, svetovna javnost s pozornostjo spremlja nadaljnje korake Washingtona, ki so se očitno kalili skozi oba Trumpova mandata.

Indijski tiskovni center in raziskovalna organizacija Global Trade Research Initiative (GTRI) sta sporočila, da nedavno stopnjevanje konflikta med Združenimi državami Amerike in Venezuelo ne bo imelo večjega vpliva na trgovinsko izmenjavo med Indijo in to južnoameriško državo. Poročilo je bilo izdano po tem, ko so ameriške sile 4. januarja v Venezueli izvedle obsežno vojaško operacijo, v kateri so zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo ter ju prepeljale v ZDA. Kljub dramatičnim političnim spremembam in vojaškemu posredovanju strokovnjaki pri GTRI ocenjujejo, da bodo gospodarski tokovi med New Delhijem in Caracasom ostali razmeroma stabilni. Indija, ki velja za pomembno uvoznico venezuelske nafte, se v preteklosti že spopadala z različnimi nihanji v diplomatskih odnosih med Washingtonom in Caracasom. Analitiki poudarjajo, da indijska trgovinska strategija ostaja osredotočena na energetsko varnost, kar pomeni, da bi se trgovanje lahko nadaljevalo po ustaljenih kanalih ali prek alternativnih mehanizmov, ki so bili vzpostavljeni v obdobju prejšnjih sankcij.

Kitajska je izrazila resno zaskrbljenost zaradi tega, ker so ZDA s silo prijele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo ter ju odpeljale iz države. Kitajsko zunanje ministrstvo je pozvalo ZDA k njuni takojšnji izpustitvi in pozvalo k pogajalski rešitvi v Venezueli.

Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli je bil ta prepeljan v Metropolitanski priporni center v Brooklynu, New York, kjer čaka na sojenje zaradi obtožb o trgovini z mamili. Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA "usmerjale" Venezuelo in tam vzpostavile naftno industrijo, kar predstavlja nove geopolitične rizike za investitorje. Zaradi problematičnih razmer v zaporu v Brooklynu nekateri sodniki nočejo pošiljati ljudi tja. Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli vlada napeto vzdušje, medtem ko se pojavljajo pravna vprašanja.

Ameriška vojska je v izjemni operaciji zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores v Caracasu ter ju prepeljala v pridržanje v New York. Maduro, ki je nekdanji neomejeni vladar z nafto bogate države, se je na posnetkih Bele hiše pojavil v rjavi uniformi in z vklenjenimi rokami v spremstvu agentov agencije DEA. Trenutno sta zaprta v zveznem zaporu v Brooklynu, kjer pričakujeta sojenje zaradi resnih obtožb o narkoterorizmu in mednarodni trgovini s kokainom. Ameriško ministrstvo za pravosodje trdi, da je Maduro vodil nelegitimno in koruptivno vlado, ki je v ZDA pošiljala tisoče ton prepovedanih substanc. Obtožnica poleg predsedniškega para zajema tudi njunega sina in tri tesne sodelavce. Generalna tožilka Pam Bondi je potrdila, da se bodo obtoženci soočili z ameriškim pravosodnim sistemom na ameriških tleh. Med obtožbami so navedene povezave s terorističnimi organizacijami, uvoz kokaina ter nezakonito posedovanje težkega orožja in eksplozivnih naprav. Medtem ko so nekatere afriške države operacijo uradno obsodile, Washington vztraja, da gre za nujno dejanje za zagotovitev pravičnosti in varnosti v regiji. Dogodek je povzročil močne mednarodne odzive in predstavlja precedens v mednarodnih odnosih, saj so ZDA neposredno odstranile voditelja suverene države.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so posebne vojaške enote Združenih držav Amerike v obsežni nočni operaciji na venezuelskem ozemlju zajele avtoritarnega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija se je začela z zračnimi napadi v okolici prestolnice Caracas, nato pa so vojaki vdrli v močno utrjen objekt, ki ga je Trump opisal kot trdnjavo iz masivnega jekla. Po navedbah ameriškega predsednika so par zajeli v spalnici in ga nemudoma evakuirali iz države. Zajeti par se trenutno nahaja na krovu ameriške vojne ladje, ki pluje proti New Yorku, kjer se bosta soočila s pravnimi obtožbami pred ameriškim sodstvom. Trump je za televizijo Fox News razkril, da je dogajanje spremljal v živo, podobno kot televizijsko oddajo, ter dodal, da so bili v spopadih ranjeni nekateri ameriški vojaki. Ta dogodek predstavlja drastično stopnjevanje ameriškega posredovanja v Latinski Ameriki in pomeni konec večletne vladavine Madura, ki ga Washington že dlje časa obravnava kot nezakonitega voditelja. Venezuelska vlada je dejanje ostro obsodila kot tujo agresijo in vztraja, da Maduro ostaja legitimni predsednik države. Medtem ko se vojaške napetosti v regiji stopnjujejo, so ZDA že napovedale vzpostavitev začasnega upravljanja države do varne predaje oblasti, kar bi lahko korenito spremenilo geopolitično podobo Južne Amerike.

Varnostni svet Združenih narodov se bo v ponedeljek sestal na nujnem zasedanju, potem ko so Združene države Amerike izvedle vojaško operacijo v Venezueli. Po dostopnih informacijah je ameriška vojska v prestolnici Caracas pridržala venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Zahtevo za nujno zasedanje je podala Južna Afrika, podprle pa so jo tudi druge države, ki izražajo zaskrbljenost zaradi zakonitosti vojaškega posredovanja in morebitnih posledic za stabilnost v regiji. Dogodek je sprožil ostre odzive v mednarodni skupnosti, saj so se globalne sile razdelile glede legitimnosti ameriške akcije. Operacija, ki je neposredno privedla do aretacije najvišjih predstavnikov venezuelske države, predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Washingtonom in Caracasom. Medtem ko nekatere države dejanje vidijo kot nujen korak proti režimu, druge opozarjajo na kršenje mednarodnega prava in suverenosti države. Zasedanje v New Yorku bo namenjeno obravnavi vojaškega udara in iskanju diplomatske rešitve za nastalo krizo.

Ameriški predsednik Donald Trump je po izvedbi vojaške operacije v Venezueli, v kateri so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura, stopnjeval retoriko proti drugim latinskoameriškim voditeljem. Trump je na novinarski konferenci neposredno zagrozil predsednikom Kolumbije, Mehike in Kube. Kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru je očital vpletenost v proizvodnjo kokaina, ki se prinaša v Združene države Amerike, in ga pozval, naj bo izjemno previden glede svojih prihodnjih dejanj. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro se je na grožnje odzval z izjavo, da ga morebitne posledice tesnih vezi z Madurom ali ameriško posredovanje ne skrbijo. Trump je v svojih nastopih prav tako izpostavil Mehiko, kjer je predsednici Claudii Sheinbaum očital pomanjkanje nadzora nad narko karteli, ki po njegovih besedah upravljajo z državo. Ostra retorika Washingtona nakazuje na korenito spremembo ameriške zunanje politike v regiji po nasilni odstranitvi venezuelskega vodstva.

Letalstvo Velike Britanije in Francije je izvedlo skupno vojaško operacijo v Siriji, v kateri so uspešno uničili tajni podzemni objekt v gorah. Po navedbah uradnih virov je šlo za skladišče orožja in eksploziva, ki ga je uporabljala teroristična skupina Islamska država. Operacija je bila po prvih ocenah izvedena s kirurško natančnostjo, s čimer so preprečili morebitne civilne žrtve v okolici objekta. Napad predstavlja del širših prizadevanj koalicije za omejitev logističnih zmogljivosti ekstremističnih skupin v regiji. Skladišče je bilo ključnega pomena za oskrbovanje borcev z materialom za teroristične napade, njegovo uničenje pa bo znatno oslabilo operativno moč Islamske države na tem območju. Obe državi sta s tem dejanjem potrdili svojo zavezanost k trajnemu boju proti terorizmu na Bližnjem vzhodu.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so po ugrabitvi prepeljali v New York, kjer je letalo pristalo v vojaškem oporišču Stewart. Predvidoma naj bi ju namestili v začasni pripor v Metropolitanskem zaporu v Brooklynu.

Nicolása Maduro so po aretaciji prepeljali v New York. Pred tem naj bi zavrnil ponudbo ZDA za izgnanstvo v Turčijo. Po poročanju New York Timesa je operacija ameriških sil v Venezueli zahtevala najmanj 40 žrtev, med njimi naj bi bili civilisti in vojaki. Strokovnjaki opozarjajo, da je napad kršitev mednarodnega prava.

Med ameriškim napadom v Venezueli je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Šest ameriških vojakov je bilo ranjenih. Poleg Nicolása Madura so ameriške sile v New York odpeljale tudi njegovo ženo, Cilio Flores. Zadržanje venezuelskega predsednika je povzročilo razdeljenost, strah in upanje.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta v soboto prispela v New York, kamor so ju ameriške sile prepeljale po bliskoviti vojaški operaciji v Caracasu. Letalo z zapornikoma je pristalo na mednarodnem letališču Stewart, od koder so Madura s helikopterjem prepeljali na Manhattan. Po poročanju tujih tiskovnih agencij bo Maduro pridržan v pripornem centru v Brooklynu, kjer bo pred zveznim sodiščem odgovarjal na obtožbe, povezane s trgovino z drogami. Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci potrdil prijetje in ob tem zagrozil z dodatnimi vojaškimi ukrepi, če bo to potrebno, hkrati pa je že napovedal iskanje politične alternative v Venezueli. Zaradi ameriškega vojaškega posredovanja, ki se je začelo 3. januarja 2026, so po vsem svetu izbruhnili množični protesti. Demonstranti v New Yorku, Londonu, Parizu, Carigradu in Buenos Airesu obsojajo dejanje, ki ga venezuelske oblasti označujejo za agresijo brez primere. Po neuradnih podatkih, ki jih navaja časnik New York Times, je v napadih na Venezuelo umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tako vojaki kot civilisti. Mednarodna skupnost ostaja razdeljena, saj so številne države izrazile nestrinjanje z načinom odstavitve in aretacije izvoljenega predsednika suverene države.

Ameriške sile so v soboto, 3. januarja 2026, v obsežni vojaški operaciji prijele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Aretacija se je odvila v vojaškem kompleksu Fuerte Tiuna v Caracasu, nakar so nekdanjega predsednika nemudoma prepeljali v New York. Ob prihodu na ameriška tla so Madura, ki je Venezuelo vodil več kot dvanajst let, iz letala izkrcali z vrečo na glavi in v uklenjenega v verige, kar simbolizira konec njegove dolgotrajne vladavine, zaznamovane s hudo gospodarsko krizo in obtožbami o represiji nad lastnim prebivalstvom. Operacijo je vodila administracija predsednika Donalda Trumpa, ki Madura bremeni vpletenosti v mednarodno trgovino z mamili in orožjem. Prijetje je v mednarodni skupnosti sprožilo mešane odzive. Medtem ko je brazilska vlada pod vodstvom predsednika Lule operacijo ostro obsodila kot kršitev suverenosti, je venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado dogodek pozdravila kot ključen korak k osvoboditvi države. V Venezueli so se po aretaciji stopnjevale napetosti, podpredsednica države pa je zahtevala takojšnjo izpustitev Madura in njegove žene Cilie Flores.

Britanske in francoske zračne sile so v soboto zvečer izvedle usklajeno vojaško operacijo proti podzemnemu objektu teroristične skupine Islamska država (IS) v osrednjem delu Sirije. Po podatkih britanskega ministrstva za obrambo je napad potekal v goratem območju severno od starodavnega mesta Palmira. Prizorišče so identificirali kot ključno bazo, ki so jo skrajneži najverjetneje uporabljali za skladiščenje orožja in eksploziva. V operaciji so britanska letala uporabila vodene bombe Paveway IV, s katerimi so ciljala več dostopnih predorov, ki vodijo do podzemnega kompleksa. Podrobna ocena učinkov napada še poteka, vendar prvi podatki kažejo, da je bil cilj uspešno zadet. Obrambno ministrstvo je ob tem poudarilo, da med operacijo ni bilo zaznanih tveganj za civilno prebivalstvo, vsa vpletena letala pa so se varno vrnila v bazi. Britanska stran je napad označila kot dokaz odločnosti Združenega kraljestva in njegovih zaveznikov pri preprečevanju ponovnega vzpona ideologije Daeša na Bližnjem vzhodu, čeprav specifična vloga francoskih letal v sami izvedbi napada ni bila podrobneje pojasnjena.

Ameriške vojaške sile so v obsežni operaciji aretirale venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v zapor v New Yorku. Letalo s Madurom je pod strogim varovanjem pristalo na mednarodnem letališču Stewart, približno 100 kilometrov severozahodno od New Yorka. Združene države Amerike so ob tem napovedale namen začasnega upravljanja Venezuele, kar je sprožilo buren mednarodni odziv in nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Župan New Yorka je operacijo označil za dejanje vojne ter kršitev mednarodnega in zveznega prava, o čemer je po telefonu govoril tudi z Donaldom Trumpom. Dogodek je močno razdelil svetovno javnost. Medtem ko so venezuelski izseljenci aretacijo pozdravili, so zaveznice Venezuele, vključno z Rusijo, Iranom in Kitajsko, dejanje ostro obsodile kot nezakonito agresijo. Operacija predstavlja nepredviden stopnjevanje napetosti med Washingtonom in Caracasom, saj so ZDA neposredno posegle v suverenost tuje države z zajetjem njenega voditelja, ki je bil na oblasti od leta 2013.

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaški operaciji, v kateri so posebne enote Združenih držav Amerike v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, izdal resna opozorila vladam Mehike, Kolumbije in Kube. Mehika, Kolumbija in Kuba so pred tem ostro obsodile ameriško vojaško posredovanje kot kršitev suverenosti, Trump pa se je na te kritike odzval s prikritimi grožnjami. Poleg tega je Trump javno odrekel podporo venezuelski opozicijski voditeljici Maríi Corini Machado, saj je izjavil, da nima potrebnega spoštovanja za vodenje države. Operacija je sprožila buren odziv tudi v ameriški notranji politiki. Senator Bernie Sanders je predsednika Trumpa obtožil, da nima ustavnih pooblastil za enostranske napade na druge države in da takšna dejanja kršijo mednarodno pravo. Sanders je poudaril, da bi se morala administracija namesto »vojaškega pustolovstva« osredotočiti na domače gospodarske težave. Podobne kritike je izrekla tudi nekdanja podpredsednica Kamala Harris, ki je operacijo označila za nezakonito in nepremišljeno. Kljub mednarodnim obsodbam Bela hiša vztraja pri upravičenosti posega, ki sledi večmesečnemu stopnjevanju napetosti in sankcij proti Madurovemu režimu.

Novi članki poročajo, da je Nicolás Maduro po prihodu v newyorški pripor spregovoril angleško, kar je sprožilo odzive po vsem svetu. Maduro je bil izbran za naslednika Huga Cháveza in je Venezuelo vodil od njegove smrti leta 2013. Zdaj se v New Yorku sooča z obtožbami, povezane z mamili in orožjem. Med zaporniki omenjajo tudi El Čapa in Paf Didija.

Po poročanju različnih virov naj bi bila v vojaški operaciji ZDA v Venezueli strmoglavljena oblast Nicolasa Madura. Izrael je izrazil podporo »odločnim« akcijam ZDA. Po uspešni operaciji v Venezueli naj bi bile naslednje tarče ZDA lahko Iran in Danska.

Venezuelska skupnost v Corpus Christiju je proslavljala zajetje predsednika Nicolása Madura. Kitajska je obsodila ameriško dejanje kot hegemonistično in kršitev mednarodnega prava. Opozicijska voditeljica María Corina Machado je bila ena največjih kritičark Nicolása Madura.

Pred aretacijo naj bi ZDA Nicolasu Maduru ponudile možnost odhoda v Turčijo, vendar naj bi Maduro ponudbo zavrnil. Med zaslišanjem na sodišču v New Yorku se je Maduro označil za vojnega ujetnika in poudaril, da se še vedno smatra za voditelja Venezuele.

ZDA so 23. decembra 2025, tik pred operacijo, Nicolasu Maduru ponudile možnost, da zapusti položaj in se preseli v Turčijo, vendar je Maduro to ponudbo zavrnil. Na sodišču v New Yorku se je Maduro izrekel za vojnega ujetnika.