Novinar Goran Milić se spominja večerje z ameriškim generalom leta 1993, ki mu je razložil, kako se bo končala vojna. Milić si je zapomnil tudi generalove besede o Franju Tuđmanu in Rusih. Pred kratkim je Milić prvič obiskal Kitajsko, kjer je snemal serijo osmih oddaj.

Kancler Merz je podprl zunanjega ministra Wadephula v debati o Siriji, potem ko so Wadephulove izjave o Siriji povzročile razburjenje v lastnih vrstah. Kancler si prizadeva za umiritev razprave. Opozoril je na težave v tandemu s svojim šefom diplomacije.

Nekdanji podpredsednik Združenih držav Amerike, Richard "Dick" Bruce Cheney, je umrl v ponedeljek zvečer v starosti 84 let. Cheney je bil pomembna osebnost v republikanski politiki več kot tri desetletja.

Dick Cheney, nekdanji ameriški podpredsednik, je umrl v ponedeljek, 3. novembra, zaradi zapletov, povezanih s pljučnico ter srčno-žilnimi boleznimi, je sporočila njegova družina.

Dick Cheney, vplivni nekdanji podpredsednik ZDA in ključna figura republikanske politike, je umrl v starosti 84 let zaradi zapletov, povezanih s pljučnico in srčno-žilnimi boleznimi. Cheney, ki je služil kot podpredsednik med vladanjem Georgea W. Busha, je bil znan po svoji vlogi v vojni proti terorizmu in pri pripravah na invazijo na Irak leta 2003. Bil je ena najmočnejših in najbolj polarizirajočih osebnosti v ameriški politični zgodovini.

V Vukovarju so potekali zadnji izpraćaji in pokopi identificiranih hrvaških braniteljev. Minister Medved je poudaril pomen družine in pozval k spoštovanju želja svojcev ter obljubil polno podporo pri organizaciji. Ministrstvo je objavilo podrobnosti sprovoda in pozvalo vse k miru in dostojanstvu.

Vojni bloger je izrazil mnenje o dveh možnih scenarijih politične prihodnosti venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, s čimer odpira vprašanje stabilnosti oblasti v Venezueli.

Iranska pisateljica Aliyeh Ataei kritizira politike, češ da bi morali brati njene knjige, da bi preprečili vojne, namesto da so zaposleni z ubijanjem. Poudarja težke življenjske razmere na iransko-afganistanski meji, kjer se mešajo različne kulture in tradicije, a je življenje zaznamovano z nasiljem in terorjem, še posebej v zadnjih 50 letih zaradi sovjetske invazije.

Ameriški predsednik Donald Trump se je osredotočil na druge zadeve in ni posvetil pozornosti humanitarni katastrofi v Sudanu, kjer vojna povzroča grozljive razmere.

Na pokopališču v Borovem pri Vukovarju so začeli rušiti mavzolej Vukašinu Šoškoćaninu, poveljniku obrambe tega kraja leta 1991. Borovo, ki se je do domovinske vojne imenovalo Borovo Selo, je bilo 2. maja 1991 prizorišče pokola 12 pripadnikov vinkovske specialne policije. Spominska plošča je bila odstranjena že prej.

V Berlinu so protestniki demonstrirali pred nemškim Zunanjim ministrstvom in zahtevali konec vojne v Sudanu. Protestirali so proti kršitvam človekovih pravic in ubojem civilistov.

Kljub razglasitvi prekinitve ognja se izraelsko obstreljevanje Gaze nadaljuje, kar je sprožilo proteste v Londonu. Stotine protestnikov se je zbralo pred uradom britanskega premierja in zahtevalo prekinitev izvoza britanskega orožja v Izrael ter obsodilo 'genocid' v Gazi. Mediji naj bi po mnenju nekaterih omogočili širjenje laži o prekinitvi ognja, saj izraelski ogenj ni prenehal.

Po poročanju britanskega časnika The Daily Telegraph, ki se sklicuje na podatke poljske obmejne službe, je od konca avgusta, ko je Kijev odpravil omejitve za izstop iz države za moške, mlajše od 22 let, Ukrajino zapustilo skoraj 100.000 mladih Ukrajincev, starih od 18 do 22 let. Poljska obmejna straža je zabeležila prečkanje meje omenjenega števila ukrajinskih moških.

Madžarski premier Viktor Orban je napovedal začetek protivojne turneje po vsej državi. Orban je opozoril na naraščajoče tveganje širitve vojne in poudaril, da Madžarska ostaja na strani miru. Turneja naj bi potekala po celotni državi, premier pa je ljudi pozval k pripravljenosti.

Izrael se pripravlja na možnost, da bo Hamas vrnil posmrtne ostanke dveh umorjenih talcev. Viri poročajo, da uradna potrditev še ni bila izdana, prav tako Hamas ni podal javne izjave o vrnitvi teles. Trenutno naj bi Hamas zadrževal še 13 trupel.

Vladimir Putin se je odzval na nove ameriške sankcije proti ruskemu izvozu nafte in plina, rekoč, da ne bodo spremenile smeri države in jih označil za neprijazno dejanje. Dmitrij Peskov je dejal, da bo Rusija uničujoče odgovorila na udare po ruskem ozemlju in obtožil Kijev, da ne želi nadaljevati pogajanj. Trump naj bi se odločil za manj stroge sankcije proti Rusiji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval voditelje EU, da pospešijo vojaško pomoč, zaostrijo sankcije proti Rusiji in pospešijo pristopna pogajanja Ukrajine z EU. Opozoril je, da Rusija poskuša izkoristiti hladno vreme, in pozval EU, naj izkoristi zamrznjeno rusko premoženje za financiranje obrambe Ukrajine. Poudaril je, da je čas za ukrepanje zdaj, medtem ko Belgija išče jamstva od drugih držav članic glede načrta posojil.

ZDA in Evropska unija so uvedle dodatne sankcije proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini, s ciljem pritiska na Putina za mirovna pogajanja. Trump je odpovedal načrtovano srečanje s Putinom v Budimpešti, ker se mu je zdelo nesmiselno. Sankcije ZDA ciljajo na rusko naftno industrijo in jih ukrajinski strokovnjaki ocenjujejo kot hud udarec za Rusijo. Zelenski je pozdravil nove sankcije.

ZDA so zaradi zavračanja Rusije, da bi ustavila vojno v Ukrajini, uvedle sankcije proti ruskima naftnima velikanoma Rosneft in Lukoil. Trump je poudaril, da pogovori s Putinom ne vodijo nikamor in izrazil upanje, da bo Putin postal razumen po uvedbi sankcij. Napovedal je tudi, da bo za posredovanje prosil kitajskega predsednika Xi Jinpinga.

Po odpovedi srečanja z ruskim predsednikom Putinom se je ameriški predsednik Trump sestal z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem. Rutte je pohvalil Trumpova prizadevanja za prekinitev ognja na Bližnjem vzhodu in se strinjal z njegovo odločitvijo, da Ukrajini ne dobavi raket Tomahawk v vojni z Rusijo. Trump je tudi izjavil, da so ameriške tarife pripomogle k reševanju petih ali šestih vojn, vključno z vojnami med Indijo in Pakistanom.

Rusko podjetje Russneft je prvič poslalo nafto v Gruzijo za predelavo v rafineriji v Kuleviju, kar je posledica težav, s katerimi se Rusija sooča zaradi ukrajinskih napadov z droni na ruske naftne rafinerije. Prvo pošiljko je dostavil tanker Kayseri, ki je po podatkih Greenpeace del ruske t.i. 'senčne flote'.

Začasni predsednik Sirije, Ahmed aš-Šaraa, je obiskal Rusijo, kjer naj bi uradno zahteval izročitev nekdanjega sirskega voditelja Bašarja al Asada. Reuters poroča, da naj bi Aš-Šaraa želel, da se Asadu sodi za domnevne zločine.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v Moskvi sprejel sirskega predsednika Ahmada aš-Šarao, ki je uradno zahteval izročitev strmoglavljenega Bašarja al Asada za sojenje. Srečanje je potekalo po koncu vojne v Siriji, medtem ko je Kremelj gostil nekdanjega džihadista aš-Šarao, da bi se pogajali o prihodnosti ruskih vojaških baz v Siriji.

Združeni narodi ocenjujejo, da bo obnova območja Gaze stala približno 70 milijard ameriških dolarjev in bo trajala desetletja. Program ZN za pomoč palestinskemu ljudstvu ocenjuje, da je treba odstraniti približno 55 milijonov ton ruševin.

Madžarski premier Viktor Orbán je napovedal, da se bo začelo zbiranje podpisov proti, kot pravi, »vojnim načrtom Bruslja«. Orbán je izjavil, da se Evropa vse hitreje premika proti vojni in da Madžarsko čaka vroča jesen. Po njegovih besedah je situacija zaskrbljujoča.

Kljub tekočim pogajanjem o mirovnem načrtu za Gazo, se napadi v Gazi nadaljujejo. Al Jazeera poroča, da je v napadu z brezpilotnim letalom severozahodno od mesta Khan Younis umrla najmanj ena oseba, več pa je bilo ranjenih. Razmere v Gazi ostajajo izjemno nevarne.

UNICEF poroča, da se je število otrok, ki so bili na Haitiju razseljeni zaradi nasilja, v enem letu skoraj podvojilo in zdaj znaša 680.000. Oborožene skupine krepijo nadzor, javne službe pa propadajo, zaradi česar so otroci izpostavljeni lakoti, nasilju in novačenju v oborožene skupine.

Združeni narodi so sporočili, da so Hutiji v Jemnu pridržali dodatnih devet uslužbencev. S tem se je število pridržanih zaposlenih ZN povečalo na 53 od leta 2021.

Po zmagi proevropske stranke PAS v Moldaviji je Aleksander Dugin, znan kot "Putinov ideolog", zagrozil državi z vojno. Dugin ocenjuje, da so pro-ruske sile v Moldaviji, vključno z blokom "Victoria" Ilana Šora in PSRM Igorja Dodona, šibke in so izgubile boj proti proevropski formaciji. Dugin poziva k radikalnim pro-ruskim spremembam in grozi z nadaljnjimi konflikti.

Andrej Babiš je zmagal na Češkem. Protesti v Gruziji so se izjalovili. Rusija je izvedla uničujoč napad na energetsko in železniško infrastrukturo. Nad Baltskim morjem je bil opažen balon.

Po vsej Evropi so potekali množični protesti v podporo Palestini in proti izraelski vojni v Gazi. V Amsterdamu se je zbralo približno 250.000 ljudi, ki so zahtevali, da nizozemska vlada pritisne na Izrael. Podobni protesti so potekali tudi v Parizu in Lizboni, kjer so demonstrirali v podporo Palestincem in zahtevali izpustitev portugalskih državljanov, ki so bili aretirani med poskusom dostave humanitarne pomoči v Gazo. Trener Manchester Cityja, Pep Guardiola, je razmere v Gazi označil za "genocid v živo" in pozval k mobilizaciji. V Veliki Britaniji se univerze pripravljajo na val pro-palestinskih protestov ob obletnici napadov Hamasa 7. oktobra, policija pa bo imela več pooblastil za omejevanje protestov. Komentator CNN, Van Jones, se je opravičil za izjave o mrtvih otrocih v Gazi.

Članki se spominjajo protivojnih demonstracij v 60. letih prejšnjega stoletja, ko so protestniki obdarovali vojake s cvetjem. Posebej izpostavljajo pohod na Pentagon leta 1967, kjer je bil prisoten 503. bataljon vojaške policije, drugod pa je bila napotena nacionalna garda. Poudarjena je ikonična fotografija iz tega obdobja.

V Londonu so aretirali več deset protestnikov, ki so podpirali prepovedano pro-palestinsko skupino. V Dublinu so se zbrali protestniki, ki so obeleževali dve leti izraelskega genocida v Gazi in pozivali vlado k uvedbi sankcij proti Izraelu. V Kuala Lumpurju so protestniki opozarjali na zakon o urbani prenovi, ki naj bi omogočal prisilne zasege zemljišč, in ga primerjali s situacijo Palestincev.

Na dan nemške enotnosti je v Berlinu potekal protest proti oboroževanju in vojni. Po podatkih policije se je protesta udeležilo okoli 7500 ljudi, organizatorji pa so poročali o do 20.000 udeležencih. Protestniki so se zbrali na Bebelplatzu v Berlinu-Mitte in se nato odpravili na pohod po mestu. Protestniki opozarjajo na posledice vojne za socialo in podnebje.

Pro-palestinski protesti so se razširili po svetu, vključno z nasilnim protestom pred domom Keira Starmerja v Londonu po islamskem terorističnem napadu na sinagogo v Manchestru. Greta Thunberg je bila aretirana med protesti proti izraelskemu prestrezanju flotile pomoči za Gazo, kar je sprožilo dodatne proteste po vsem svetu. Vodja britanske stranke Zelenih je kritiziral laburiste zaradi protestov glede Gaze in migracij, pri čemer je izraelsko delovanje v Gazi označil za genocid. Aktivisti so zavrnili pozive k odpovedi protesta proti prepovedi Palestine Action.

Policija v Združenem kraljestvu je pozvala k odpovedi propalestinskega protesta v Londonu po napadu na sinagogo v Manchestru. V Atenah so potekali protesti proti izraelski vladi zaradi aretacij aktivistov, ki so se odpravljali v Gazo. Izraelsko ministrstvo za zunanje zadeve je razkrilo, da nobena od ladij v flotili Global Sumud ni prevažala pomoči za Palestince.

Izrael je napadel mednarodni humanitarni konvoj "Global Sumud Flotilla", ki je plul proti Gazi, kar je sprožilo ostro obsodbo grških političnih strank, kot sta Nova Levica, Siriza in KKE. Grška vlada nadaljuje z usposabljanjem ukrajinskih sil in pošiljanjem vojaške opreme, kar povečuje grško vpletenost v konflikt.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je dejal, da bo naslednja faza izraelske vojne potekala na družbenih medijih in priznal, da je nakup TikToka s strani ZDA najpomembnejša poteza v tej bitki. Izrael je najel ameriško podjetje za promocijo pro-izraelske propagande prek ChatGPT, s ciljem doseči uporabnike generacije Z na področju umetne inteligence in družbenih medijev.

Azerbajdžanski parlament je na prvi plenarni seji jesenskega zasedanja leta 2025 sprejel izjavo ob peti obletnici dneva spomina na začetek domovinske vojne. Seja je vključevala 12 točk dnevnega reda, pri čemer so poslanci soglasno potrdili izjavo.

Izraelska vojska je v nedeljo sporočila, da je napadla skladišče orožja Hezbollaha v južnem Libanonu. Po navedbah izraelske vojske naj bi Hezbolah to skladišče uporabljal za načrtovanje in izvajanje napadov. Libanonski mediji so poročali, da je izraelski dron zadel območje blizu hiše v Houmin al-Fawqa, vendar ni bilo žrtev.

V Damasku so protestniki obsodili izraelski genocid v Gazi, kritizirali arabske voditelje in izrazili solidarnost z odporom. Kolesarsko ekipo Israel–Premier Tech so zaradi varnostnih pomislekov umaknili z dirke Giro dell’Emilia, potem ko so protestniki prekinili dirko Vuelta a Espana. V Berlinu se je zbralo več deset tisoč protestnikov na največjih pro-palestinskih demonstracijah v Nemčiji doslej. V Južni Afriki so protestniki pozvali k končanju genocida v Gazi.

V Berlinu se je zbralo več deset tisoč protestnikov, ki so pozivali k ustavitvi vojne med Izraelom in Hamasom. Organizatorji so protest označili za največji propalestinski shod v Nemčiji doslej. Protestniki so zahtevali sankcije proti Izraelu, priznanje Palestine in konec vojne. V Združenem kraljestvu so aretirali propalestinske aktiviste pred konferenco laburistov.

Sirijske oblasti so več kot devet mesecev po odstavitvi izdale arestni nalog za nekdanjega predsednika Bašarja al Asada zaradi obtožb o umorih in mučenju. Obstaja možnost, da bo sledilo mednarodno iskanje preko Interpola. Al Asad naj bi se po odstavitvi nahajal v Rusiji.

Med pripravami na govor Benjamina Netanjahuja v Generalni skupščini ZN so se povečali pritiski zaradi vojne v Gazi. Donald Trump je izjavil, da ne bo dovolil aneksije Zahodnega brega. Netanjahujeva pisarna je ukazala vojski, da v Gazi predvaja njegov govor v ZN. Palestinski voditelj Mahmud Abas je zavrnil kakršnokoli prihodnjo vlogo Hamasa v palestinski vladi in obsodil antisemitizem. Izraelska vojska je izdala nova navodila za evakuacijo v Gazi, medtem ko so izraelske sile prodirale globlje v urbano območje.

Predsednik Črne gore Jakov Milatović se je srečal s poljskim predsednikom Karolom Navrockim, kjer sta se strinjala o močni podpori Poljske evropski poti Črne gore. Poudarila sta, da državi kot zaveznici v Natu delita zavezanost kolektivni varnosti in demokratičnim vrednotam. Milatović se je v New Yorku udeležil tudi konference Mednarodnega centra Nizami Ganjavi, kjer je izpostavil zavezanost Črne gore k izgradnji pravičnejšega in varnejšega sveta.

Španski premier Pedro Sánchez je napovedal, da bo Španija poslala vojaško ladjo iz Cartagene, da bi pomagala flotili, ki pluje proti Gazi. Ladja je opremljena za izvajanje reševalnih operacij, če bo to potrebno. Sánchez je ob tem poudaril podporo Ukrajini in obsodil dogajanje v Palestini.

Giorgia Meloni je določila pogoje za priznanje Palestine, ki vključujejo izpustitev talcev in izključitev Hamasa. V Avstraliji so potekali protesti v podporo Palestini. Ameriški veterani so se pridružili flotili, ki pluje v Gazo v znak protesta proti izraelski politiki. Irski Tanaiste Simon Harris je izjavil, da je izraelski napad na flotilo s pomočjo za Gazo kršitev mednarodnega prava. Kamala Harris je izrazila sočutje s Palestinci in obsodila Netanjahuja.

Donald Trump je v svojem govoru na Generalni skupščini ZN kritiziral ZN zaradi neuspešnih mirovnih prizadevanj in ponovil svoje prepričanje, da bi moral prejeti Nobelovo nagrado za mir. Podnebne spremembe je označil za 'največjo prevaro, ki je bila kdaj storjena na svetu'. Obenem je ostro kritiziral evropske države zaradi uvoza ruske nafte in plina ter zagrozil s tarifami.

Rusija je okrepila agresijo proti Evropi, pri čemer uporablja vojaške drone za destabilizacijo in ustrahovanje. Po drugi strani v Peruju analizirajo gledališko predstavo "Igualados", ki gledalce pušča z odprtimi vprašanji in spodbuja razmišljanje.

Predsednica Evropske komisije, Ursula von der Leyen, je v svojem govoru o stanju Evropske unije ostro obsodila izraelsko vojskovanje. Poudarila je tudi, da se bo Evropska unija aktivno borila proti dezinformacijam in nevarnostim, ki pretijo iz socialnih medijev.