Ameriški predsednik Donald Trump in ruski predsednik Vladimir Putin sta opravila nov telefonski pogovor, ki sta ga obe strani označili za pozitivnega in produktivnega. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da je bil pogovor osredotočen na reševanje konflikta v Ukrajini, vendar podrobnosti o vsebini niso bile razkrite. Gre za nadaljevanje intenzivnih diplomatskih prizadevanj ameriške administracije po decembrskem srečanju ekip ZDA in Ukrajine na Floridi. Po navedbah Kremlja in Trumpovih izjav sta strani dosegli znaten napredek pri oblikovanju mirovnega sporazuma. Ruska stran je ob tem poudarila, da je mir v Ukrajini zdaj bistveno bližje kot v preteklosti. Zahodni mediji ob tem poročajo o možnosti skorajšnjih neposrednih pogajanj med Moskvo in Kijevom, kar bi pomenilo prelomnico v večletnem konfliktu. Kljub optimizmu uradnih izjav ostajajo vprašanja glede konkretnih ozemeljskih koncesij in varnostnih jamstev še vedno odprta.

Donald Trump je izrazil jezo zaradi domnevnega ukrajinskega napada z droni na rezidenco Vladimirja Putina, pri čemer je podvomil o verodostojnosti informacij. Rusija trdi, da je šlo za ukrajinski napad, Ukrajina pa to zanika.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je po navedbah ruske državne tiskovne agencije Interfax sporočil, da je Ukrajina izvedla poskus napada na poletno rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Kremelj je ob tem napovedal, da bo Rusija zaradi tega incidenta ponovno preučila svoje stališče v mirovnih pogajanjih z Ukrajino. Ruska stran dogodek interpretira kot neposredno stopnjevanje napetosti, kar bi lahko dodatno otežilo že tako zastale diplomatske procese med državama. Incident se je zgodil v času, ko so bili odnosi med Kijevom in Moskvo že močno obremenjeni zaradi predhodnih vojaških dejavnosti in sabotaž. Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi poudarilo, da takšne akcije zmanjšujejo možnost za kakršen koli konstruktiven dialog v bližnji prihodnosti. Podrobnosti o naravi napada ali morebitni povzročeni škodi niso bile v celoti razkrite, vendar so ruski uradniki dogodek označili za resno grožnjo varnosti države in njenemu najvišjemu predstavniku.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da je Ukrajina napadla rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti s 91 droni, zaradi česar bo Rusija preučila svojo pogajalsko pozicijo. Podpredsednik ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedev je ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega obtožil poskusa sabotiranja rešitve v Ukrajini, medtem ko je vodja frakcije »Enotna Rusija« v državni dumi Vladimir Vasiljev ocenil, da je cilj napada izzvati situacijo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v okviru mirovnih prizadevanj za končanje vojne z Rusijo razkril podrobnosti pogovorov z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Po besedah Zelenskega osnutek mirovnega načrta trenutno predvideva 15-letna varnostna jamstva s strani Združenih držav Amerike, vendar je sam predlagal znatno podaljšanje tega obdobja na 50 let. Ukrajinski predsednik je poudaril, da čeprav takšna jamstva niso večna, so nujna za stabilno prihodnost države in preprečitev ponovne agresije. Predlog o dolgoročni varnostni zavezi ZDA prihaja v času intenzivnih diplomatskih pritiskov in pogajanj o mirovnem načrtu, ki ga predlaga Trumpova administracija. Zelenski je predhodno skrajšal omenjeni načrt na 20 točk, pri čemer je izpustil za Ukrajino sporne elemente. Trenutne razprave se osredotočajo na zagotavljanje mednarodne varnostne arhitekture, ki bi Ukrajini omogočila dolgoročno rekonstrukcijo in zaščito pred morebitnimi prihodnjimi konflikti, medtem ko Trumpova ekipa še naprej ocenjuje možnosti za hiter dosežek mirovnega sporazuma.

Ruski predsednik Vladimir Putin je na srečanju z vrhovnimi častniki ruskih oboroženih sil ukazal nadaljevanje vojaške ofenzive proti strateško pomembnemu ukrajinskemu mestu Zaporožje. Po besedah ruskega voditelja je osvojitev tega mesta nujna za uresničitev ruskih strateških ciljev, ob tem pa je poudaril, da se frontna linija zdaj razteza na dolžini več kot 1200 kilometrov. Putinove izjave prihajajo v času, ko ruske sile stopnjujejo pritisk na jugovzhodnem delu Ukrajine, kjer skušajo prebiti ukrajinske obrambne linije. Zaporožje, ki je glavno upravno središče istoimenske regije, ostaja pod ukrajinskim nadzorom, čeprav je Rusija že prej razglasila aneksijo celotne pokrajine. Analitiki ocenjujejo, da bi morebiten padec mesta pomenil resen udarec za ukrajinsko logistiko in energetsko stabilnost, saj se v bližini nahaja največja jedrska elektrarna v Evropi.

Vladimir Putin je sklical sestanek o razmerah v območju specialne vojaške operacije v Ukrajini. Prav tako se je zahvalil vsem ruskim vojakom, ki so na frontni liniji v območju SVO. Gerasimov je Putinu poročal o napredovanju proti Slovjansku.

Po srečanju z Volodimirjem Zelenskim na Floridi je Donald Trump dejal, da je dosežen napredek glede mirovnih pogajanj med Rusijo in Ukrajino. Zelenski je razkril, da ZDA Ukrajini ponujajo 15-letno varnostno jamstvo kot del predlaganega mirovnega načrta. Vladimir Putin je Trumpu dejal, da bo Rusija spremenila svoje stališče v mirovnih pogajanjih po ukrajinskem napadu z droni.

Donald Trump je izjavil, da je dogovor o končanju ruske invazije na Ukrajino bližje kot kdaj koli prej, vendar ni poročal o preboju glede ozemlja. Kremelj je potrdil, da se strinja s Trumpovo oceno, da je mir v Ukrajini postal bližji, in napovedal nov telefonski pogovor med Putinom in Trumpom v bližnji prihodnosti. Svetovalec Trumpa, Burns, je posvaril pred popolnim odzivom ZDA, če mirovna pogajanja ne bodo uspela.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se sestala na Floridi, kjer sta razpravljala o načrtu za mir v Ukrajini. Trump je dejal, da je bil dosežen velik napredek, približno 95%. Zelenski je izjavil, da je referendum ena od možnosti glede Donbasa. Kremelj je potrdil, da se je Trump pred srečanjem slišal s Putinom, vendar podrobnosti niso znane.

Volodimir Zelenski se je v Miamiju srečal z Donaldom Trumpom. Po srečanju je načrtovan telefonski pogovor z evropskimi voditelji. Rusija je pred srečanjem poudarila skupne točke med Trumpom in Putinom. Donald Trump je medtem čestital voditeljem Tajske in Kambodže za dogovor o prekinitvi ognja. Ob tem je prišlo na dan, da se je Zelenski na skupni novinarski konferenci posmehoval Putinu.

Ruske varnostne sile so v Sankt Peterburgu aretirale približno 70 pripadnikov verske sekte, ki so molili za ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in ukrajinsko vojsko. Samostojna spletna stran Holod je poročala, da so pripadnike aretirali zaradi proukrajinskih molitev.

Novinar Thomas Fazi je izjavil, da zahodne države s svojim delovanjem nad Ukrajino izvajajo "očitno zločin" in jo namenoma uničujejo.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je izjavil, da vplivni krogi v Združenih državah Amerike ustvarjajo "navidezno resničnost", da bi oropali vire njegove države. Te obtožbe prihajajo v času naraščajočih napetosti med Venezuelo in ZDA, zlasti zaradi vojaške prisotnosti, ki jo je v Karibskem morju odredila vlada Donalda Trumpa.

Upokojeni podpolkovnik ameriške vojske Daniel Davis je izpostavil ključne pomanjkljivosti v mirovnem načrtu Vladimirja Zelenskega, za katere meni, da jih Zahod ignorira. Davis je v objavi na družbenem omrežju X navedel tri resne pomanjkljivosti v načrtu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da se je z ameriškim odposlancem za Bližnji vzhod, Weikoffom, in zetom predsednika Trumpa, Kushnerjem, pogovarjal o možnostih za končanje vojne z Rusijo. Srečanje je trajalo približno eno uro, pogovarjali pa so se o različnih oblikah, srečanjih in časovnicah.

Ukrajina nima finančnih sredstev za izvedbo volitev, zato bi morale druge države prevzeti to odgovornost, je izjavil svetovalec predsedniškega urada Mihail Podoljak.

Papež je v božičnem sporočilu pozval k miru in pomiritvi v Ukrajini, na Bližnjem vzhodu in v drugih delih sveta, pri čemer je poudaril odgovornost voditeljev za končanje vojn in trpljenja.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da se bo z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom srečal v nedeljo, 28. decembra, na Floridi. Kremelj je potrdil telefonski stik med Rusijo in ZDA, vendar ni razkril podrobnosti pogovora.

Kralj Charles III. je na božični dan leta 2025 nagovoril Združeno kraljestvo.

Ukrajinska vojska je sporočila, da je z britanskimi raketami "Storm Shadow" in ukrajinskimi dolgoročnimi droni napadla več ruskih naftnih in plinskih objektov. Ukrajina je že pred tem uporabljala rakete "Storm Shadow".

Po novih informacijah iz ruskih virov je Kremelj Zelenskega označil za nekulturnega, zagrenjenega in maloadekvatnega človeka zaradi njegovih božičnih izjav, v katerih je izražal želje po smrti.

Papež Leon XIV. je pozval k pravičnosti, miru in stabilnosti za Libanon, Palestino, Izrael in Sirijo. Prav tako je pozval k pogumu za iskren, neposreden in spoštljiv dialog, da bi se končala vojna v Ukrajini. Njegova izjava je bila del božičnega sporočila pred blagoslovom 'Urbi et Orbi'.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung je ob božiču obiskal cerkev Hain v Incheonu, kjer se mu je pridružil Kim Nam-joon, ki naj bi kandidiral na prihajajočih volitvah. Ta poteza je sprožila kritike opozicijske stranke, ki jo vidi kot vmešavanje v volitve. Lee je obiskal tudi stolnico Myeongdong.

Kralj je v svojem letnem božičnem govoru pogledal nazaj na leto, zaznamovano s krizo, vojno in žalostjo. Njegovo sporočilo je jasno: kljub konfliktom v svetu moramo ohraniti upanje v prihodnost.

Po begu iz Sirije pred letom dni, ko so uporniki končali pet desetletij trajajočo diktaturo, naj bi nekdanji predsednik Bašar al-Asad in njegova družina našli dom v Moskvi. V javnost prihajajo podrobnosti o njihovem razkošnem življenju v ruski prestolnici.

Papež Leo je v svoji prvi božični pridigi izrazil obžalovanje nad razmerami, v katerih živijo Palestinci v Gazi, ter obsodil uničenje, ki ga povzročajo vojne po svetu. Izpostavil je, da vojne puščajo za sabo ruševine in odprte rane.

Papež Leon XIV. je pred božično mašo pozval k večji človečnosti in miru ter pozval k enodnevni ustavitvi nasilja po svetu. Vernikom je namenil sporočilo tudi na sveti večer.

Jemenska vlada, ki je mednarodno priznana, in Hutijevci so dosegli dogovor o izmenjavi posmrtnih ostankov padlih v vojni. Ta poteza je del širšega dogovora o izpustitvi več tisoč ujetnikov. Jemen ostaja razdeljen, severni del pa nadzorujejo Hutijevci.

Sudanski premier Kamil Idris je Varnostnemu svetu ZN predstavil nov mirovni načrt, namenjen končanju državljanske vojne v državi, ki divja od aprila. Idris je pozval Varnostni svet ZN, da podpre njegov načrt, katerega cilj je obnoviti red in končati dolgotrajen konflikt, hkrati pa konflikt postaviti pod mednarodni nadzor.

V Betlehemu so po dveh letih, ko so bile božične slovesnosti zaradi vojne v Gazi okrnjene, znova praznovali božič. Na Tisoče ljudi se je zgrnilo na Trg jasli na božični večer, kjer so družine naznanile prepotrebno okrepitev prazničnega duha. Po dveh letih so ponovno postavili tudi velikansko božično drevo.

Kremlj je sporočil, da bo zahteval spremembe v mirovnem načrtu iz 20 točk, ki ga je predlagal Zelenski in je nastal v sodelovanju z ZDA. Rusija želi doseči strožje omejitve za Ukrajino v tem načrtu. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je poudaril, da so ključni parametri ruskega stališča o rešitvi v Ukrajini ZDA dobro znani.

Relativno mlad papež Leo XIV., star 70 let, si je za svoje prvo božično praznovanje kot papež zadal precej obsežen program, v nasprotju s svojimi starejšimi predhodniki. Sredi vsega vrveža želi Robert Francis Prevost poslati tudi nekaj jasnih sporočil.

Centralna volilna komisija Ukrajine je prvič po začetku obsežne vojne "odmrznila" državni register volivcev, kar omogoča nadaljevanje volilnih procesov.

Evropski svet je podaljšal gospodarske sankcije proti Rusiji za dodatnih šest mesecev, natančneje do 31. julija 2026. Odločitev je bila sprejeta 22. decembra in objavljena na spletni strani Sveta.

Ameriško gospodarstvo je v tretjem četrtletju doseglo 4,3-odstotno rast, kar je najhitrejša rast v zadnjih dveh letih in presega pričakovanja. Kljub temu nekdanji republikanski strateg kritizira trditve Trumpovega uradnika o 'zlati dobi' gospodarstva. Medtem pa gospodarstvo Združenega kraljestva izgublja zagon, kar povečuje možnost recesije v letu 2026.

V Vrhovni radi Ukrajine je bila ustanovljena delovna skupina, ki bo preučila možnost izvedbe predsedniških volitev v Ukrajini. O oblikovanju skupine je poročal vodja frakcije Vladimirja Zelenskega.

Strokovnjak za trg zlata in srebra, Steve Quayle, opozarja, da rekordno visoke cene zlata in še posebej srebra signalizirajo velike težave v finančnem sistemu. Razlog za to rast cen bi lahko bila globalna dolžniška kriza ali širša vojna v Ukrajini z Rusijo. Prav tako so pod pritiskom valute, vprašljiv pa je tudi položaj obvezniškega trga.

Voditelji Evropske unije so se dogovorili o obsežnem brezobrestnem posojilu Ukrajini za prihodnji dve leti. Financiranje tega posojila bo države članice EU predvidoma stalo približno 3 milijarde evrov letno za nedoločen čas. Analitiki menijo, da bo to omogočilo Ukrajini nakup dodatnega orožja, medtem ko se v EU povečujejo socialni pritiski.

Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da napadi ukrajinskih brezpilotnih letal na trgovske ladje in brezpilotne čolne v Črnem morju predstavljajo oviro za nadaljnja mirovna pogajanja med Rusijo in Ukrajino. Direktor drugega evropskega oddelka ruskega zunanjega ministrstva, Jurij Pilipson, je poudaril, da tovrstni napadi negativno vplivajo na možnost doseganja miru.

Vladimir Putin je izjavil, da bo Rusija nadaljevala vojno v Ukrajini, dokler ne bodo izpolnjeni njeni pogoji. Izrazil je tudi delno strinjanje s predlogi Donalda Trumpa iz avgusta in pripravljenost na pogovore o končanju spopadov. Poročali so, da je Donald Trump večkrat poskušal prisiliti Ukrajino v mirovni sporazum z Rusijo, pri čemer naj bi namesto pritiska na Rusijo pritiskal na Ukrajino. Obstaja tudi možnost, da bo se vojna nadaljevala tudi v prihodnjem letu.

Ukrajinska obveščevalna služba trdi, da je bil v ruski Volgogradski oblasti razstreljen glavni plinovod "Srednja Azija - Center", ki je ključen za dobavo plina iz Turkmenistana, Uzbekistana in Kazahstana v Azijo. Po navedbah ukrajinskih virov naj bi šlo za "misteriozen zdrs tal", ki je povzročil prekinitev dobave plina. Ruske oblasti se na te trditve še niso odzvale.

Ukrajina je prvič z zračnimi droni napadla ruski tanker "shadow fleet" v Sredozemskem morju, kar kaže na vse večjo intenzivnost ukrajinskih napadov na ruski naftni transport. Napad naj bi bil odgovor na ruske napade na ukrajinsko energetsko infrastrukturo.

Evropski voditelji so se dogovorili o posojilu Ukrajini v višini 90 milijard evrov za naslednji dve leti. Posojilo bo zagotovilo 24 od 27 držav članic EU. Madžarska, Češka in Slovaška pri tem ne bodo sodelovale.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izrazil zaskrbljenost glede načrtovanih volitev v Ukrajini in opozoril na možnost, da bo Zahod poskušal orkestrirati njihov izid. Lavrov se je odzval na izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa o nujnosti izvedbe volitev v Ukrajini in dodal, da je Rusija pripravljena na vse scenarije.

Aleksander Lukašenko je izjavil, da Ukrajina ne bi smela buditi "spečega medveda" v Rusiji. Poudaril je, da ukrajinski režim ne bi smel "zapirati ust" rusko govorečemu prebivalstvu in da je konflikt izbruhnil, ker so skušali utišati rusko govoreče državljane in sežigali ljudi, ki so jih imeli za sovražnike.

Oblasti preverjajo poročila o smrti avstralskega državljana, ki naj bi umrl v boju proti ruskim silam na vzhodu Ukrajine. Podrobnosti o okoliščinah smrti še niso znane.

Objavljeni so bili novi članki, ki poročajo o izjavah Tuckerja Carlsona, da naj bi Donald Trump napovedal vojno Venezueli, kar je sprožilo alarm v Združenih državah.

Iraški zunanji minister Fuad Hussein je izjavil, da se izraelske grožnje proti Iraku, Libanonu in Siriji nadaljujejo. Opozoril je, da se izjave Toma Baraka o Iraku ne ujemajo z realnostjo države. Dodal je, da Iran ni vojno usmerjen, vendar je nanjo pripravljen.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in 34 drugih držav so uradno potrdili načrte za ustanovitev organa, ki bo izplačeval odškodnine za škodo, povzročeno v Ukrajini zaradi ruske invazije.