Ruska vojska je v noči na 9. januar 2026 izvedla obsežen zračni napad na Ukrajino, v katerem je že drugič v zgodovini uporabila novo hipersonično balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Po podatkih ukrajinskih oblasti so bili napadi usmerjeni proti kritični infrastrukturi in mestnim središčem, pri čemer so v prestolnici Kijev umrli najmanj štirje ljudje, več deset pa jih je bilo ranjenih. Rusko obrambno ministrstvo je potrdilo uporabo sistema Orešnik in navedlo, da je šlo za povračilni ukrep zaradi domnevnega ukrajinskega napada z droni na eno izmed rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina konec prejšnjega meseca.
Kronologija dogodkov
-
9. jan. 2026 :
Prva potrjena uporaba rakete Orešnik v letu 2026.
Ruska vojska je 9. januarja 2026 izvedla obsežen letalski napad, v katerem je bila prvič v novem letu uporabljena raketa Orešnik. Napad je povzročil smrt štirih oseb v Kijevu in poškodoval kritično energetsko infrastrukturo, kar je služilo kot neposredna predhodnica trenutnemu stopnjevanju.
-
28. jul. 2025 :
Poletno stopnjevanje napadov z droni in neuspeh pogajanj.
V juliju 2025 so se intenzivirali medsebojni zračni napadi, pri čemer je Ukrajina ciljala rusko vojaško industrijo in Sankt Peterburg. Zaradi varnostnih groženj je Rusija takrat omejila praznovanje dneva mornarice, hkrati pa so se pojavile prve resne težave v mirovnih pogajanjih.
Raketa Orešnik, ki se giblje z desetkratno hitrostjo zvoka in je po trditvah Moskve nemogoče prestreči, je zadela cilje v zahodni regiji Lviv, blizu meje z Evropsko unijo. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga je napad označil za resno grožnjo evropski varnosti in preizkus za transatlantsko skupnost. Poleg hipersonične rakete je Rusija v napadu uporabila še stotine dronov ter kopenske in morske rakete, kar je povzročilo obsežne izpade električne energije in poškodovalo diplomatska predstavništva, vključno s katarskim veleposlaništvom v Kijevu.
Dogodek je sprožil ostre mednarodne odzive in zahtevo Ukrajine po nujni seji Varnostnega sveta Združenih narodov, ki bo predvidoma potekala v ponedeljek. Napad se časovno ujema s poročili o napredku pri mirovnih pogajanjih pod vodstvom ZDA, zato ga opazovalci interpretirajo kot jasen signal Zahodu in Natu. Medtem so ukrajinske sile z droni napadle naftno skladišče v ruski regiji Volgograd, kar potrjuje nadaljevanje intenzivnih spopadov na obeh straneh meje.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Zakaj je novica relevantna za Slovenijo
Dogajanje ima neposreden vpliv na evropsko varnostno arhitekturo, saj je bila hipersonična raketa uporabljena v bližini meja Evropske unije. Slovenija kot članica EU in Nata pozorno spremlja stopnjevanje napetosti, saj vsaka uporaba strateškega orožja v bližini zavezništva povečuje tveganje za širitev konflikta.
Poleg tega morebitna destabilizacija energetske infrastrukture v Ukrajini vpliva na širše evropske energetske trge, kar posredno čuti tudi slovensko gospodarstvo. Diplomatski odzivi v okviru ZN in Nata bodo zahtevali tudi uskladitev slovenske zunanje politike.