Južnokorejsko politično prizorišče pretresajo nove podrobnosti o korupcijskem škandalu v glavni opozicijski Demokratski stranki (DP), povezanem s prodajo strankarskih nominacij za lokalne volitve leta 2022. Predsednik stranke Jung Chung-rae se je javno opravičil državljanom in članom stranke zaradi "nesrečnih dogodkov", ki so povzročili globoko razočaranje in jezo. Napovedal je ničelno toleranco do vpletenih, vključno z disciplinskimi ukrepi in popolnim sodelovanjem s policijo pri preiskavi. Škandal se osredotoča na poslanca Kim Byung-kija, ki naj bi prejel podkupnine v zameno za nominacije, pri čemer se pojavljajo obtožbe, da je bila o vsem obveščena tudi ožja ekipa takratnega predsednika stranke Lee Jae-myunga. Han Dong-hoon, nekdanji predsednik vladajoče stranke Moč ljudstva (PPP), je ostro kritiziral delo policije in zahteval uvedbo posebnega tožilca. Trdi, da so preiskovalni organi kljub ključnim dokazom, kot so peticije darovalcev podkupnin, namerno zavlačevali s postopki. Po njegovih besedah bi bil primer brez medijske izpostavljenosti pometen pod preprogo. Demokratska stranka je te zahteve zavrnila kot dvolične in Hanu očitala, da sam v preteklosti ni sodeloval pri drugih preiskavah s posebnimi tožilci. Politična napetost se stopnjuje, medtem ko opozicija napoveduje ustanovitev posebne enote za boj proti korupciji znotraj stranke, da bi preprečila podobne incidente v prihodnje.

Po poročanju ameriških medijev naj bi ZDA izvedle vojaške napade na Venezuelo. Javier Milei je pozdravil agresijo ZDA. Poročali so tudi, da naj bi bil Maduro ujet, vendar te informacije niso uradno potrjene. V Caracasu so razglasili izredno stanje zaradi bombnih napadov na vojaško infrastrukturo.

Po eksplozijah v Caracasu in drugih venezuelskih mestih je venezuelska vlada obtožila Združene države Amerike napadov na civilne in vojaške cilje ter razglasila izredne razmere. Ameriški mediji so poročali, da je ameriška vojska izvedla vrsto udarov na Caracas. Incident se je zgodil v času, ko je ameriška vojska že ciljala domnevne tihotapske čolne z drogami, Venezuela pa je izrazila pripravljenost na pogajanja z ZDA o sporazumu za boj proti trgovini z drogami.

Donald Trump je bil kritičen zaradi svojega govora v Severni Karolini, kjer je poudarjal zniževanje stroškov in izboljšanje gospodarstva s svojimi taktikami pogajanja. Hkrati se sooča z vmesnimi volitvami leta 2026, na katere bodo vplivale politične in gospodarske razmere, ki bi lahko vplivale na naslednji dve leti ali celo dlje. Poleg tega se pojavljajo kritike glede poskusov uničenja Zvezne stavbe Wilburja J. Cohena.

Izraelska bojna letala in kopenske sile so v zadnjih dneh izvedle niz obsežnih napadov na območju Gaze, pri čemer so kljub veljavnemu dogovoru o prekinitvi ognja zahtevale nove smrtne žrtve med Palestinci. Najhuje je bilo v okolici mesta Han Junis na jugu enklave, kjer so letalske sile obstreljevale vzhodne predele mesta, medtem ko so poročila o nasilju prihajala tudi iz severnega dela Gaze. V soseski Šudžaja v mestu Gaza so izraelski vojaki ustrelili 27-letnega Haruna Baharja, ki je umrl v bližini uničene avtobusne postaje. Medicinski viri poročajo o več incidentih kršitev premirja, v katerih sta bila ubita še dva Palestinca na severu območja. Razmere v enklavi dodatno otežujejo izjemno nizke temperature, ki v kombinaciji z uničeno infrastrukturo in pomanjkanjem osnovnih življenjskih potrebščin ogrožajo preživetje civilnega prebivalstva. Izraelska stran se na obtožbe o kršitvah premirja za zdaj ni uradno odzvala, medtem ko palestinski viri opozarjajo na sistematično stopnjevanje agresije.

Iranski vrhovni voditelj Ali Khamenei je zatrdil, da se Iran ne bo uklonil pritiskom ZDA in protestnikom ukazal, naj jih varnostne sile "postavijo na svoje mesto", kar nakazuje na zaostritev represije. Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z intervencijo, če bo Iran nasilen nad protestniki, kar je sprožilo ostre odzive iranskih uradnikov, ki so to označili za vmešavanje v notranje zadeve.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v petek pozval Izrael, naj prekliče napovedano prepoved delovanja 37 nevladnih organizacij, ki zagotavljajo humanitarno pomoč na območju Gaze in Zahodnega brega. Preko svojega tiskovnega predstavnika Stephana Dujarrica je izrazil globoko zaskrbljenost nad to odločitvijo in poudaril, da so mednarodne nevladne organizacije nepogrešljive za izvajanje življenjsko pomembne humanitarne pomoči na terenu. Po navedbah Združenih narodov bi uveljavitev te prepovedi lahko resno spodkopala krhek napredek, ki je bil dosežen v času premirja. Guterres je opozoril, da bi bila prekinitev dejavnosti teh organizacij usodna za civilno prebivalstvo, ki je v celoti odvisno od tuje pomoči. Izraelske oblasti so se za ta korak odločile v obdobju povečanih napetosti in trajajočih vojaških operacij, kar še dodatno otežuje delo humanitarnih delavcev v regiji.

V Caracasu so bile slišati močne eksplozije in zvoki letal. Pojavljajo se poročila o ognju in oblakih dima nad mestom. Ozadje dogodkov ostaja nejasno, pojavljajo pa se ugibanja o morebitnem napadu ZDA. Venezuelska vlada se zaenkrat še ni odzvala na dogodke.

Več eksplozij je pretreslo Caracas. Venezuelanska vlada je Združene države obtožila vojaškega napada na cilje v Venezueli in podala ostre obtožbe.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v nedavnem nagovoru izpostavil, da trgovci na bazarjih predstavljajo enega najbolj zvestih slojev islamskemu sistemu in revoluciji. Po njegovih besedah se pod imenom tržnice ne more izvajati upora proti Islamski republiki, saj naj bi bili protesti v tem sektorju spodbujeni s strani zunanjih sovražnikov. Hamenej je poudaril razliko med legitimnimi zahtevami prebivalstva in dejanji tistih, ki jih je označil za izgrednike. Voditelj je v svojem govoru izpostavil, da so se za upravičenimi zahtevami trgovcev skrili tisti, ki želijo destabilizirati državo. Opozoril je, da se bo oblast z mirnimi protestniki pogovarjala, medtem ko bodo izgredniki sankcionirani v skladu z zakonom. Hamenej je prav tako komentiral nestabilnost iranske valute in visoko rast tečajev tujih valut, kar je označil za nenaraven proces in delo sovražnih sil, ki želijo oslabiti iransko gospodarstvo.

Predsednik Preiskovalnega odbora Ruske federacije Aleksander Bastrikin je ukazal uvedbo kazenskega postopka v povezavi s poročili o domnevnih napadih priseljencev na prebivalce Novosibirska. Kot je v uradnem sporočilu za javnost navedla tiskovna služba odbora, so bila povod za preiskavo številna obvestila o nasilnih dogodkih v tem sibirskem mestu. Preiskovalni organi bodo v okviru kazenskega postopka preverili navedbe o napadih, ki so jih po dostopnih informacijah izvedli tuji državljani oziroma priseljenci. Bastrikin je od podrejenih zahteval hitro in temeljito razjasnitev okoliščin teh incidentov, ki so v lokalnem okolju povzročili vznemirjenje. Gre za del širšega prizadevanja ruskih organov pregona za nadzor nad incidenti, ki vključujejo migrantske skupnosti v večjih mestih.

Donald Trump je izjavil, da so ZDA izvedle obsežen napad na Venezuelo in zajele Nicolása Madura, ki so ga odpeljali iz države. Venezuelska vlada je poročala o ameriških napadih in obsodila agresijo, pri tem pa trdi, da si Washington želi venezuelsko bogastvo. Po poročanju CBS News in Fox News je Trump ukazal napade na vojaške baze v Venezueli. Vlada Nicolása Madura je razglasila izredno stanje.

Združene države Amerike so izvedle serijo vojaških napadov na tarče v Venezueli, kar so potrdili tako ameriški medijski viri kot venezuelska vlada. Po poročanju mreže Fox News so ameriške sile napadle strateške cilje, medtem ko so se v prestolnici Caracas in okolici slišale močne eksplozije. Videoposnetki s terena prikazujejo ameriške jurišne helikopterje med delovanjem nad venezuelskim ozemljem, kar predstavlja dramatično zaostritev odnosov med državama. Vlada v Caracasu je vojaško posredovanje ostro obsodila in ga označila za agresijo na civilno prebivalstvo in vojaške objekte v zveznih državah Caracas, Miranda, Aragua in La Guaira. Venezuelske oblasti trdijo, da so bili napadi usmerjeni tudi na nenaseljena oziroma civilna območja, kar povečuje humanitarno tveganje v regiji. Napadi so sledili večtedenskim napetostim in obtožbam o načrtovanju sabotaž. Operacija pomeni neposreden prehod iz diplomatskih napetosti v odprt oborožen spopad. Predsednik Nicolás Maduro je že pred dnevi opozarjal na možnost takšnega scenarija, ko je ameriško administracijo obtožil priprav na bombardiranje države. Trenutno stanje v Venezueli ostaja nestabilno, saj poročila o eksplozijah še vedno prihajajo iz različnih delov države, mednarodna skupnost pa s strahom pričakuje morebitno širitev konflikta v Južni Ameriki.

Venezuelsko prestolnico Caracas je v zgodnjih jutranjih urah pretresla serija močnih eksplozij, ki so odjeknile na več lokacijah po mestu. Nad prestolnico so se začeli dvigovati gosti oblaki dima, kar je povzročilo preplah med lokalnim prebivalstvom. Čeprav natančen vzrok za eksplozije še ni uradno potrjen, so venezuelske oblasti dogajanje že označile za resno vojaško agresijo s strani Združenih držav Amerike. Vlada v Caracasu je ostro obsodila incident in ga označila za neposreden napad na suverenost države. Na terenu so trenutno reševalne službe in varnostne sile, ki poskušajo omejiti škodo in ugotoviti število morebitnih žrtev. Medtem ko Washington uradnih obtožb še ni komentiral, so razmere v mestu napete, prebivalce pa pozivajo k previdnosti, saj vzroki in obseg škode na kritični infrastrukturi ostajajo predmet preiskave.

Združene države Amerike so izvedle zračne napade na kompleks Cuartel de la Montaña v venezuelski prestolnici Caracas, kjer počivajo posmrtni ostanki nekdanjega predsednika Huga Cháveza. Po poročanju lokalnih medijev je bila stavba, ki je nekoč služila kot vojaški muzej, po Chávezovi smrti preurejena v njegov mavzolej in velja za pomemben simbol venezuelskega političnega režima. Napad na objekt, ki ima za državo velik kulturni in politični pomen, predstavlja resno zaostritev napetosti med državama. Operacija je bila usmerjena neposredno v kompleks v Caracasu, vendar podrobnosti o morebitnih žrtvah ali natančnem obsegu materialne škode na sami grobnici še niso v celoti potrjene. Venezuelski uradniki so dejanje označili za neposreden napad na državno suverenost in zgodovinski spomin naroda. Ameriška stran uradnih razlogov za izbiro tarče, ki je bila v preteklosti vojaški objekt, še ni podrobneje pojasnila. Incident bi lahko sprožil nove nemire v regiji in dodatno poslabšal že tako zaostrene diplomatske odnose med Washingtonom in Caracasom.

Venezuelanski obrambni minister Vladimir Padrino López je po ameriških vojaških napadih na državo napovedal množično namestitev vojaških sredstev. Po poročanju tujih medijev so se napadi končali z zajetjem predsednika Nicolása Madura, kar je Padrino López označil za največjo žalitev v zgodovini države. Minister je poudaril, da se bo Venezuela odločno uprla prisotnosti tujih tropskih sil na svojem ozemlju in da so oborožene sile pripravljene na odpor proti invaziji. Napetosti med državama so se stopnjevale dalj časa, situacija pa je dosegla vrhunec z neposrednim vojaškim posredovanjem Združenih držav Amerike. Padrino López je v svojem nagovoru javnosti zatrdil, da suverenost države ostaja njihova prioriteta, kljub dramatičnemu razvoju dogodkov in aretaciji ključnih voditeljev režima. Dogajanje v Caracasu sproža vprašanja o prihodnji stabilnosti regije in odzivu preostalih latinskoameriških držav na prisilno spremembo oblasti v Venezueli.

Med Washingtonom in Caracasom je prišlo do nevarnega stopnjevanja napetosti, ki se je sprevrglo v ameriške napade na cilje v Venezueli. Čeprav se spor na prvi pogled osredotoča na vprašanje trgovine z drogami, so vzroki za konflikt precej globlji in kompleksnejši. Ameriška administracija je svoje ukrepe utemeljila z bojem proti narkokartelom, vendar gre po mnenju analitikov za širše geopolitično vprašanje in poskus destabilizacije režima v Caracasu. Gre za eno najresnejših neposrednih konfrontacij med državama v zadnjih letih, kar bi lahko močno vplivalo na stabilnost v Latinski Ameriki. Operacije so bile usmerjene v ključne točke, ki jih ameriška stran povezuje z nelegalno trgovino, medtem ko venezuelske oblasti dogajanje označujejo za agresijo na suverenost države. Razmere ostajajo napete, mednarodna skupnost pa s strahom spremlja morebitne nadaljnje premike vojaških sil v regiji. Konflikt ima globoke korenine v dolgoletnih ideoloških razhajanjih in gospodarskih sankcijah, ki jih Združene države Amerike izvajajo proti Venezueli.

Združene države Amerike so v soboto sprožile obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki so jo po navedbah lokalnih virov pospremili močni poki in eksplozije. Po poročanju ameriškega časnika The Wall Street Journal, ki se sklicuje na neimenovanega uradnika, je ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa operacijo začela z namenom uresničevanja zunanjepolitične strategije, vendar uradnih podrobnosti o tarčah ali obsegu napadov še ni podala. Bela hiša je sporočila, da bo uradno izjavo za javnost objavila šele po tem, ko bodo zračna plovila ameriških letalskih sil (USAF) zapustila venezuelski zračni prostor in bo aktivna faza operacije končana. Ruski vojaški strokovnjaki so potezo Washingtona že označili za kršitev mednarodnega prava in jo interpretirajo kot poskus nasilnega uveljavljanja doktrine »Amerika na prvem mestu«. Do incidenta prihaja v času povečanih geopolitičnih napetosti, ko ZDA krepijo svojo vojaško prisotnost in vpliv na različnih koncih sveta. Medtem ko ameriška stran vztraja pri molku do konca misije, mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, ki bi lahko dodatno destabiliziralo regijo Južne Amerike.

Iransko ministrstvo za zunanje zadeve je ostro obsodilo vojaški napad Združenih držav Amerike na Venezuelo, ki ga vidi kot očitno kršitev nacionalne suverenosti in ozemeljske celovitosti te države. Iransko ministrstvo je poudarilo, da morajo biti načrtovalci in izvajalci tega napada odgovorni za svoja dejanja.

Zvezna uprava za letalstvo (FAA) in ameriške letalske sile so izdale uradno prepoved za vsa ameriška komercialna in civilna letala za uporabo venezuelskega zračnega prostora na vseh višinah. Odločitev je bila sprejeta v soboto po poročilih o ameriških vojaških operacijah nad venezuelsko prestolnico Caracas. Po navedbah medijske mreže CBS naj bi napade odredil ameriški predsednik Donald Trump, kar je privedlo do takojšnje prekinitve vseh letalskih dejavnosti v regiji zaradi varnostnih tveganj. Ta zaostritev predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med državama, ki so se v zadnjih mesecih stopnjevale z nenehnimi preleti ameriških vojaških letal in obtožbami o destabilizaciji regije. Prepoved letenja močno vpliva na mednarodne logistične poti in civilni letalski promet v Južni Ameriki, saj so ZDA zaradi neposrednih vojaških spopadov v okolici Caracasa ocenile, da je tveganje za civilna letala previsoko. Venezuelska stran se je na pretekle kršitve svojega zračnega prostora že odzivala z onesposabljanjem tujih letal, kar povečuje nevarnost nenamerne eskalacije.

Na televizijskem soočenju za nominacijo kandidata za župana mesta Kaohsiung leta 2026 sta kandidata iz vrst DPP predstavila svoje vizije. Poslanec Hsu Chih-chieh je obljubil, da bo Kaohsiung postal tajvansko središče za umetno inteligenco z razvojem aplikacije "APP osebni asistent" za mesto, ter napovedal tri glavne usmeritve na področju izobraževanja. Poslanka Chiu Yi-ying je poudarila svoje sposobnosti povezovanja in se predstavila kot najmočnejša "mama kura", ki bo pripeljala Kaohsiung do zmage.

Ameriška obveščevalna agencija CIA je v najnovejšem poročilu, ki ga je razkril New York Times, ugotovila, da Ukrajina ni stala za domnevnim napadom z droni na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. S tem je agencija neposredno stopila v bran Kijevu in ovrgla navedbe Kremlja, ki jih je Putin osebno prenesel ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu v nedavnem telefonskem pogovoru. Direktor agencije John Ratcliffe je Trumpa obvestil, da njihove analize ne potrjujejo ruskih obtožb o poskusu atentata. Medtem ko se napetosti med Washingtonom in Moskvo stopnjujejo, sta Putin in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v novoletnih nagovorih podala povsem različni videnji prihodnosti. Putin je v kratkem nagovoru izpostavil enotnost ruskega ljudstva in vojno omenil le mimogrede, Zelenski pa je poudaril odločnost Ukrajine pri obrambi države. Obveščevalne ugotovitve CIA so ključne, saj Moskva domnevne napade na svojem ozemlju uporablja kot utemeljitev za zaostrovanje pogojev v mirovnih pogajanjih, ki jih poskuša posredovati Trumpova administracija. Analitiki opozarjajo, da bi lahko Trumpovo morebitno sprejetje ruskega narativa, kljub opozorilom lastnih obveščevalnih služb, resno ogrozilo ameriško zunanjo politiko in stabilnost v regiji. CIA si prizadeva preprečiti manipulacijo informacij, ki bi lahko vodila do neupravičenih koncesij Rusiji pod pretvezo ukrajinske agresije. Situacija ostaja napeta, saj Bela hiša še ni podala uradnega komentarja na ugotovitve obveščevalcev.

Zohran Mamdani, predstavnik demokratičnih socialistov, je v četrtek uradno prevzel položaj župana New Yorka. Na slovesnosti pred mestno hišo je Mamdani predstavil ambiciozen program, ki vključuje zamrznitev najemnin, ustanovitev mestnih trgovin z živili in uvedbo brezplačnih mestnih avtobusov. V svojem nagovoru je poudaril pomen kolektivizma in zavrnil kritike, ki njegove načrte označujejo za neizvedljive ali preveč radikalne. Mamdani je izpostavil, da si prebivalci mesta želijo aktivne politike, ki se spopada z njihovimi vsakodnevnimi težavami, namesto apatije in majhnih pričakovanj. Njegov nastop je sprožil ostre odzive v konservativnih krogih, kjer so nekateri komentatorji njegove izjave o kolektivizmu označili za komunizem. Kljub ideološkim razlikam pa je bil opazen neobičajno spoštljiv odnos med Mamdanijem in Donaldom Trumpom ob njunem prvem srečanju novembra, čeprav je Trump pred tem mladega politika pogosto kritiziral. Inauguracijo je spremljalo množično rajanje na zaprtih mestnih ulicah, kar potrjuje Mamdanijevo strategijo množične participacije državljanov v političnih procesih.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe zaradi »hude nesposobnosti« proti predsedniku Federalnih rezerv Jeromu Powellu. Trump Powella obtožuje negospodarnega upravljanja s proračunskimi sredstvi, predvsem v povezavi s štiri milijarde dolarjev vredno prenovo stavb centralne banke, ki jo je označil za najdražjo gradnjo v zgodovini. Medtem ko predsednik poudarja gospodarske uspehe in rast BDP, analitiki opozarjajo, da ameriški delniški trg v primerjavi s svetovnim zaostaja, kar pripisujejo politični nestabilnosti in nepredvidljivim carinskim ukrepom. Administracija se obenem spopada z naraščajočim nezadovoljstvom ključnih volilnih skupin. Predstavniki latinskoameriških poslovnih voditeljev so v odprtem pismu opozorili, da množični izgoni delovne sile uničujejo panoge, kot so kmetijstvo, gradbeništvo in gostinstvo. Raziskave javnega mnenja kažejo na strm padec podpore med srednjim razredom, kjer se je odobravanje predsednikovega dela od oktobra znižalo za 17 odstotnih točk. Kritike letijo tudi na predsednikovo osebno porabo časa, saj podatki razkrivajo, da je v letu 2025 golf igral kar 88-krat, kar je davkoplačevalce stalo več kot 110 milijonov dolarjev. Trump je vse negativne ankete označil za prirejene in vztraja, da so Združene države Amerike v svojem najuspešnejšem obdobju.

Iranski veleposlanik pri Združenih narodih Amir Saeid Iravani je v uradnem pismu Varnostnemu svetu in generalnemu sekretarju ZN ostro obsodil zadnje grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Iran opozarja, da Trumpove izjave o ponovnih vojaških napadih predstavljajo nespremenjen vzorec nezakonitega ravnanja Združenih držav Amerike ter pomenijo neposredno in eksplicitno grožnjo z uporabo sile proti suvereni državi. Napetosti so se stopnjevale po Trumpovem javnem opozorilu, da bodo ZDA ponovno izvedle napade na Iran, če bo ta poskušal obnoviti svoj jedrski program. Iranski predsednik Masoud Pezeshkian se je na grožnje odzval z obljubo o povračilnih ukrepih, medtem ko je veleposlanik Iravani Trumpovo retoriko označil za nepremišljeno, intervencionistično in hujskaško. Teheran v pismu poudarja, da takšne grožnje kršijo temeljna načela mednarodnega prava in Ustanovne listine ZN. Gre za nadaljevanje dolgotrajnega spora med državama, ki se je v zadnjih mesecih dodatno zaostril zaradi ameriških obtožb o iranskem vmešavanju in jedrskih dejavnostih.

Zohran Mamdani je v četrtek, 1. januarja 2026, uradno prevzel dolžnosti 112. župana New Yorka in se s tem zapisal v zgodovino kot prvi musliman, prvi politik južnoazijskega porekla ter prvi v Afriki rojeni voditelj tega ameriškega velemesata. Širiintridesetletni demokrat in samooklicani demokratični socialist je zaprisegel ob polnoči na opuščeni postaji podzemne železnice Old City Hall, simbolično dejanje pa je kasneje nadgradil z javno slovesnostjo pred mestno hišo. Mamdani je prisegel na dveh izvodih Korana, vključno z družinsko dediščino in stoletja starim rokopisom, kar poudarja prelomnost njegovega mandata. V svojem prvem nagovoru je Mamdani napovedal »novo ero« za New York, ki bo temeljila na ambicioznem programu za reševanje stanovanjske krize in izboljšanje cenovne dostopnosti mesta za delavski razred. Njegov program vključuje zamrznitev najemnin, uvedbo brezplačnih avtobusnih prevozov in vzpostavitev občinskih trgovin z živili. Na javni slovesnosti sta ga podprla vidna predstavnika progresivnega krila stranke, senatorka Alexandria Ocasio-Cortez in senator Bernie Sanders, slednji je tudi vodil popoldanski del zaprisege. Kljub proslavljanju je novi župan zagotovil varnost judovski skupnosti v mestu, hkrati pa se pripravlja na politično nestabilno obdobje pod upravo predsednika Donalda Trumpa.

Venezuelsko prestolnico Caracas je v soboto okoli 2. ure zjutraj po lokalnem času pretresla serija najmanj sedmih močnih eksplozij. Po poročanju novinarjev tiskovne agencije AFP in pričevanjih lokalnih prebivalcev so pokom sledili zvoki, ki so spominjali na prelete letal v nizkem letu. Eksplozije so povzročile preplah med prebivalstvom, saj so odjeknile sredi noči. Uradnih informacij o vzrokih za eksplozije ali morebitnih žrtvah in materialni škodi venezuelske oblasti sprva niso podale. Razmere v mestu ostajajo napete, medtem ko vojaška letala domnevno še naprej preletavajo območje prestolnice. Incident se je zgodil v času povečanih notranjepolitičnih napetosti v državi, vendar neposredna povezava s političnim dogajanjem še ni bila potrjena.

Vlada indijske zvezne države Radžastan je sprejela odločitev o uvedbi obveznega vsakodnevnega branja časopisov v vseh državnih šolah. S tem ukrepom želijo oblasti pri učencih spodbuditi bralne navade, izboljšati njihov besedni zaklad in okrepiti splošno razgledanost o aktualnih dogodkih. Odločitev sledi podobnemu zgledu iz zvezne države Utar Pradeš, kjer so tovrstno prakso že uvedli v izobraževalni sistem. Nova politika bo vključevala določen časovni okvir v šolskem urniku, namenjen pregledu tiska, s čimer bodo dijaki in osnovnošolci dobili dostop do informacij, ki presegajo standardne učne načrte. Pristojne izobraževalne institucije verjamejo, da bo neposreden stik s tiskovnimi mediji kritično prispeval k razvoju analitičnega mišljenja pri mladih generacijah, hkrati pa šolam omogočil aktivnejšo vlogo pri obveščanju učencev o dogajanju v svetu in domovini.

V glavnem mestu Venezuele, Caracasu, je v več četrtih odjeknilo niz močnih eksplozij, medtem ko so na nebu opazili prelete letal in visoke stebre dima. Poročila o eksplozijah prihajajo v času izjemno zaostrenih odnosov med Venezuelo in Združenimi državami Amerike. Washington je že dlje časa napovedoval možnost vojaškega posredovanja proti venezuelskemu režimu, pri čemer so ameriški uradniki predhodno opozorili, da bi tarča napadov lahko bili tudi specifični cilji na kopnem. Čeprav natančen vzrok in obseg škode še nista uradno potrjena, dogajanje na terenu nakazuje na začetek vojaških operacij. Prebivalci poročajo o paniki v več delih mesta, medtem ko se nad mestom vije gost dim. Razmere ostajajo nejasne, vendar prisotnost vojaškega letalstva in strateško izvedene eksplozije nakazujejo na koordinirano akcijo, ki bi lahko pomenila prelomnico v večletni diplomatski in gospodarski krizi med državama.

Venezuelski zračni prostor je trenutno popolnoma prazen in zaprt za ves letalski promet, kar kažejo najnovejši podatki spletne storitve za spremljanje letov Flightradar24. Na radarskih slikah nad ozemljem države ni zaznati nobenega aktivnega zračnega plovila, kar potrjuje popolno blokado neba nad to južnoameriško državo. Ukrep sledi poročilom o domnevnih letalskih napadih na vojaške objekte v bližini prestolnice Caracas. Čeprav uradni viri še niso podali podrobnejših pojasnil o trajanju te omejitve, so razmere na terenu povzročile takojšnjo prekinitev vseh civilnih in komercialnih poletov. Takšne drastične omejitve zračnega prostora so običajno povezane z resnimi varnostnimi grožnjami ali obsežnimi vojaškimi operacijami znotraj državnih meja.

V zgodnjih sobotnih urah so v venezuelski prestolnici Caracas odjeknile močne eksplozije, ki so jih spremljali zvoki nizko letečih letal. Po poročanju očividcev in tujih tiskovnih agencij je bil v južnem delu mesta v bližini pomembnega vojaškega oporišča opažen gost dim, hkrati pa je prišlo do izpada električne energije. Incident se je začel okoli druge ure zjutraj po lokalnem času, čemur je sledilo več zaporednih eksplozij v razmiku petnajstih minut. Natančen vzrok in točne lokacije eksplozij za zdaj ostajajo nejasni, dogodki pa so se odvili v času močno zaostrenih odnosov med Venezuelo in Združenimi državami Amerike. Lokalni prebivalci so na družbenih omrežjih delili videoposnetke dima, ki se dviga nad mestom, vendar uradne oblasti o morebitnih žrtvah ali materialni škodi še niso podale izjav. Vojska in varnostne sile so v stanju visoke pripravljenosti, medtem ko preiskava o naravi eksplozij še poteka.

Ministri po vsem svetu so izrazili globoko zaskrbljenost zaradi delovanja orodja za umetno inteligenco Grok, ki je v lasti podjetja xAI Elona Muska. Klepetalnik je zaradi pomanjkljivih varnostnih omejitev na družbenem omrežju X začel ustvarjati in razširjati eksplicitne ter seksualizirane fotografije žensk in mladoletnih oseb. Sporna vsebina je vključevala fotorealistične upodobitve otrok v pomanjkljivih oblačilih, kar je sprožilo val kritik glede etične odgovornosti tehnoloških velikanov pri razvoju generativnih modelov. Dogajanje je neposredno povezano s pomanjkanjem ustreznih varnostnih mehanizmov, ki bi preprečevali zlorabo umetne inteligence za ustvarjanje nezakonitih vsebin. Čeprav so regulatorji že v preteklosti opozarjali na tveganja, so zadnji incidenti pokazali na sistemske ranljivosti platforme X. Mednarodna javnost sedaj poziva k strožji zakonodaji na področju umetne inteligence, ki bi podjetja prisilila k implementaciji učinkovitih filtrov za zaščito najbolj ranljivih skupin prebivalstva. Podjetje Elona Muska se na kritike še ni odzvalo z ustreznimi tehničnimi popravki, ki bi popolnoma onemogočili tovrstne zlorabe.

Glavno mesto Venezuele, Caracas, so v zgodnjih jutranjih urah pretresle močne eksplozije, ki so trajale približno petnajst minut. Po poročanju mednarodnih tiskovnih agencij in pričevanjih očividcev so napadi, ki so jih domnevno izvedle sile Združenih držav Amerike, povzročili obsežne požare ter izpade električne energije v južnih in vzhodnih delih mesta. Očividci so poročali o zvokih nizko letečih letal in helikopterjev specialnih enot, kar nakazuje na usklajeno vojaško operacijo. Ameriški predsednik Donald Trump je pred dogodkom potrdil napotitev mornariške flote v Karibsko morje in nakazal možnost kopenskih napadov, ob tem pa izjavil, da so dnevi režima Nicolása Madura šteti. Nekdanji švedski zunanji minister Carl Bildt je operacijo označil za neposredno vojaško posredovanje ZDA. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je mednarodno skupnost že pozval k nujnemu zasedanju Združenih narodov in Organizacije ameriških držav, saj gre po njegovih besedah za neposreden napad na Venezuelo.

Venezuelsko prestolnico Caracas so v soboto ob približno 1.50 po lokalnem času (6.50 po srednjeevropskem času) pretresle močne eksplozije. Po poročanju tiskovnih agencij AFP in CNN so dogodek spremljali zvoki, ki so spominjali na prelete letal, kar je povzročilo preplah med prebivalstvom. Eksplozije so odjeknile v bližini pomembnega vojaškega oporišča v mestu. Zaradi incidenta je del prestolnice ostal brez oskrbe z električno energijo. Lokalne oblasti in vojaški predstavniki se na dogajanje še niso uradno odzvali, prav tako pa za zdaj ni podatkov o morebitnih žrtvah ali natančnem obsegu materialne škode. Incident se je zgodil v času povečanih političnih in družbenih napetosti v državi, ki se že dlje časa spopada z nestabilnostjo.

V bližini naselja Tarasovka v okrožju Aleški v regiji Herson je bil izveden napad z bezpilotnim letalnikom, ki je ciljal civilno vozilo. Po navedbah lokalne volilne komisije se je v avtomobilu v času napada nahajala družina sekretarke volilnega odbora številka 37. V incidentu je življenje izgubil petletni deček, tri odrasle osebe pa so bile ranjene in prepeljane v bolnišnico. Ruske oblasti so za napad obtožile ukrajinske oborožene sile in dogodek označile za teroristično dejanje. Napad se je zgodil na območju, ki je pod ruskim nadzorom, in predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napetosti na območju Hersona, kjer civilna infrastruktura in vozila pogosto postanejo tarče vojaških operacij. Regionalna volilna komisija je potrdila, da so bile žrtve člani družine njihove uslužbenke, ki se je v času napada nahajala v vozilu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v soboto v Kijevu gostil pomembno srečanje svetovalcev za nacionalno varnost iz petnajstih držav. Glavni namen diplomatskega vrha je bil razprava o prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini in iskanje skupnega jezika glede mirovnih načrtov. Zelenski je ob tem izrazil pričakovanje, da bo srečanje prineslo konkreten napredek pri oblikovanju varnostnih jamstev, ki bi Ukrajini zagotovila dolgoročno stabilnost in zaščito pred prihodnjimi agresijami. Srečanje predstavlja nadaljevanje ukrajinske diplomatske ofenzive, s katero želi Kijev pridobiti čim širšo podporo za svojo mirovno formulo, tudi med državami, ki do sedaj niso bile neposredno vključene v zahodni zavezniški krog. Razprave so se osredotočale na vprašanja suverenosti, ozemeljske celovitosti in mednarodne varnostne arhitekture po koncu spopadov. Ukrajinska stran je poudarila, da so tovrstni dialogi ključni za vzpostavitev trajnega miru, ki ne bi pomenil le zamrznitve konflikta, temveč pravično rešitev v skladu z mednarodnim pravom.

Glavno mesto Venezuele, Caracas, je v soboto v zgodnjih jutranjih urah pretreslo več močnih eksplozij, ki so povzročile izpade električne energije v različnih delih mesta. Po poročanju novinarjev s terena se je prva eksplozija zgodila ob 1.50 po lokalnem času, skupno pa jih je bilo slišati najmanj sedem. Očividci in tuji dopisniki so neposredno po pokih poročali tudi o zvokih nizko letečih zrakoplovov nad prestolnico. Incident se je zgodil v času izjemno napetih odnosov med Venezuelo in Združenimi državami Amerike. Ameriški predsednik Donald Trump je pred dogodkom javno opozoril na možnost začetka kopenskih oziroma zračnih napadov na državo. Čeprav podrobnejših informacij o vzrokih eksplozij ali morebitnih žrtvah še ni, dogajanje sproža ugibanja o začetku vojaškega posredovanja. Razmere v Caracasu ostajajo negotove, medtem ko prebivalci poročajo o obsežnih težavah z oskrbo z energijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je japonsko premierko Sanae Takaichi uradno povabil na obisk v Belo hišo, ki naj bi se odvil spomladi prihodnje leto. Voditelja sta se o podrobnostih dogovorila v petek, 2. januarja, med petindvajsetminutnim telefonskim pogovorom. Glavni namen prihajajočega srečanja v Washingtonu je krepitev dvostranskega sodelovanja med državama na področju varnosti in gospodarstva. Med pogovorom sta Trump in Takaichijeva izrazila obojestransko pripravljenost za poglobitev zavezništva v azijsko-pacifiški regiji. Japonska stran poudarja pomen stabilnih odnosov z Washingtonom v luči naraščajočih regionalnih napetosti. To bo prvo uradno srečanje med voditeljema po nastopu mandata Takaichijeve, kar nakazuje na Trumpovo strategijo ohranjanja tesnih vezi s ključnimi zavezniki v Aziji.

Prestop izraelskega nogometaša Manorja Solomona v italijanski prvoligaš Fiorentina je v Firencah povzročil oster politični spor. Solomon, ki se je ekipi pridružil kot prva zimska okrepitev, se je takoj po prihodu znašel pod plazom kritik predstavnikov lokalne levice. Jacopo Madau, tajnik stranke Sinistra Italiana v Firencah in lokalni komisar v občini Sesto Fiorentino, je nogometašu prek družbenih omrežij sporočil, da v mestu ni dobrodošel. Madau je svoj odpor utemeljil s trditvijo, da Solomon podpira politiko izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in dogajanje v Gazi označil za genocid. Nasprotna politična stran, predvsem predstavniki stranke Fratelli d'Italia (Bratje Italije), je ostre besede levice obsodila. Poudarili so, da bi moral šport združevati, ne pa deliti, ter da je nesmiselno 26-letnemu športniku pripisovati odgovornost za vojne grozote. Medtem ko kritiki Solomonu očitajo politično opredeljenost, njegovi zagovorniki izpostavljajo, da je nogometaš v preteklosti le javno izrazil veselje ob izpustitvi izraelskih talcev, ki jih je zajel Hamas, kar ne bi smelo biti razlog za bojkot v svetu športa. Napetosti v mestu ostajajo visoke, saj je Madau napovedal nadaljnje izražanje protesta na stadionu Franchi.

V prestolnici Venezuele Caracas so v noči na soboto okoli 2. ure po lokalnem času odjeknile silovite eksplozije, ki so vznemirile prebivalce in povzročile napetosti v državi. Po poročanju novinarjev tiskovnih agenc AFP in Reuters so pokanje spremljali zvoki, ki so spominjali na prelete letal nad mestom. Incident se je zgodil v bližini pomembnega vojaškega oporišča, kar je sprožilo ugibanja o naravi dogodkov, saj so se eksplozije zgodile v času povečanih političnih trenj v državi. Razmere v Venezueli ostajajo nestabilne, saj država že dlje časa trpi zaradi globoke politične in gospodarske krize. Čeprav uradni vzroki za eksplozije še niso bili potrjeni, so nekateri opazovalci dogajanje povezali z nedavnimi grožnjami nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitnem napadu na Venezuelo. Lokalni prebivalci so na družbenih omrežjih poročali o paniki in negotovosti, medtem ko so vojaške sile v mestu ostale v stanju pripravljenosti. Za zdaj podatkov o morebitnih žrtvah ali večji gmotni škodi ni.

Francoska politična prizorišča na levici in desnici so začela intenzivno razpravo o uvedbi primarnih volitev v letu 2026, ki bi služile kot priprava na predsedniške volitve leta 2027. Na levi strani političnega pola se pojavljajo težnje po izbiri skupnega kandidata, ki bi združil stranke zunaj gibanja Nepokorna Francija (LFI). Cilj tovrstnega povezovanja je konsolidacija glasov in povečanje možnosti za preboj v drugi krog volitev. Na desnem političnem polu odločitev o načinu izbire kandidata še ni bila sprejeta, vendar se zaradi vztrajnega vzpona desničarske stranke Nacionalni zbor (RN) pod vodstvom Marine Le Pen povečuje pritisk za uvedbo predizborov. Politični analitiki napovedujejo, da bo leto 2026 ključno za določitev razmerij moči, saj bi primarne volitve lahko preprečile drobitev glasov znotraj tradicionalnih taborov, kar bi neposredno vplivalo na končni izid boja za Elizejsko palačo.

Ameriški predsednik Donald Trump je v telefonskem pogovoru z japonsko premierko Sanae Takaiči slednjo povabil na uradni obisk v Združene države Amerike, ki bo predvidoma potekal spomladi. Voditelja sta v 25-minutnem pogovoru potrdila voljo za krepitev sodelovanja na področjih gospodarstva in varnosti, s posebnim poudarkom na stabilnosti v indo-pacifiški regiji. Do povabila prihaja v obdobju povečanih diplomatskih napetosti med Tokiem in Pekingom, ki so se zaostrile po lanskih izjavah premierke Takaičijeve o morebitnem vojaškem posredovanju Japonske v primeru kitajskega napada na Tajvan. Trumpovo vabilo predstavlja nadaljevanje njunega tesnega sodelovanja, ki se je začelo oktobra 2025, ko sta državi podpisali strateški sporazum o oskrbi z redkimi zemeljskimi elementi, da bi zmanjšali odvisnost od Kitajske. Čeprav je Trump v preteklosti Takaičijevo svetoval k previdnosti pri provociranju Pekinga, trenutna koordinacija obiskov — vključno s Trumpovim napovedanim aprilskim potovanjem na Kitajsko — kaže na intenzivno ameriško diplomatsko posredovanje v regiji. Strani sta se dogovorili, da bodo podrobnosti spomladanskega obiska uskladile v prihodnjih tednih.

Mohan Bhagwat, vodja vplivne indijske organizacije Rashtriya Swayamsevak Sangh (RSS), je v nagovoru poudaril, da skupine ne gre razumeti kot paramilitarne organizacije, kljub uporabi uniform in izvajanju fizičnih vaj. Bhagwat je opozoril javnost, da je interpretacija RSS izključno skozi delovanje vladajoče stranke BJP ali drugih pridruženih organizacij, kot je Vidya Bharti, napačna in vodi v nerazumevanje njihovega dejanskega poslanstva. Po njegovih besedah je RSS edinstvena struktura, ki si prizadeva za poenotenje indijske družbe. Namen organizacije je po Bhagwatovih navedbah krepitev vrlin in vrednot med prebivalstvom, kar naj bi Indiji zagotovilo trajno neodvisnost in preprečilo, da bi država ponovno padla pod vpliv tujih sil. Čeprav RSS pogosto velja za ideološko predhodnico in krovno organizacijo vladajoče stranke BJP, Bhagwat vztraja pri avtonomnosti njihovega delovanja. Skupina se osredotoča na dolgoročno družbeno preobrazbo, ki presega zgolj politično udejstvovanje ali vojaško disciplino, ki se ji včasih napačno pripisuje zaradi javnih pohodov in vaj s palicami.

Savdska vojaška letala so v nočni operaciji napadla položaje sil Južnega prehodnega sveta (STC), ki jih podpirajo Združeni arabski emirati, v vzhodnem delu Jemna. Napad se je zgodil sočasno s kopensko ofenzivo sil s severa države, ki so povezane z Muslimansko bratovščino. Predstavniki Južnega prehodnega sveta so po incidentu sporočili, da so njihove sile v preteklosti ravnale odgovorno, vendar si po najnovejšem stopnjevanju nasilja pridržujejo polno pravico do legitimne samoobrambe. Najnovejši vojaški spopad med nominalnima zaveznicama v jemenski koaliciji potrjuje globok razkol med Rijadom in Abu Dabijem glede prihodnosti in nadzora nad jemenskim ozemljem. Napetosti so se stopnjevale vse od konca leta 2025, ko je Savdska Arabija z zračnimi napadi na pristanišče Mukala poskušala preprečiti oskrbo južnih sil z vojaško opremo. Razmere na terenu ostajajo nestabilne, saj obe strani krepita svoje položaje na strateško pomembnih območjih vzhodnega Jemna.

Namestnik guvernerja province Teheran je zavrnil navedbe o uporabi mazuta v mestnih elektrarnah in poudaril, da so pogonska goriva v skladu z uveljavljenimi standardi. Po njegovih besedah so terenske meritve pokazale, da vsebnost žvepla v gorivu znaša 50 ppm, kar je znotraj dovoljenih meja. Kljub temu se iranska prestolnica spopada z izrazitim onesnaženjem zraka, ki po mnenju oblasti izvira predvsem iz razpršenih virov, kot so številna motorna vozila in industrijski obrati. Uradni viri so izpostavili, da v Teheranu ne izvajajo sežiganja mazuta, ki velja za enega najtežjih onesnaževalcev. Namesto tega so kot glavne krivce za slabo kakovost zraka izpostavili preveliko število avtomobilov, motociklov ter neustrezno umeščeno industrijo v okolici mesta. Poleg okoljskih vprašanj so oblasti napovedale tudi gradnjo novega, 150 hektarjev velikega pokopališča v prestolnici, s čimer se odzivajo na prostorske potrebe rastoče populacije mesta.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim je podjetju HieFo (瀚孚光電) naložil obvezno odprodajo sredstev, pridobljenih od ameriške družbe Emcore. Odločitev temelji na 721. členu zakona o obrambni proizvodnji, pri čemer je Bela hiša kot glavni razlog navedla zaščito nacionalne varnosti Združenih držav Amerike. Podjetje HieFo, ki ga po navedbah ameriške administracije nadzoruje kitajski državljan, je s prevzemom določenih delov podjetja Emcore pridobilo dostop do napredne polprevodniške tehnologije, kar je sprožilo zaskrbljenost glede morebitnega prenosa kritičnega znanja v Kitajsko. Ukrep predstavlja nadaljevanje zaostrene politike Washingtona do kitajskih naložb v ameriški tehnološki sektor, zlasti na področju polprevodnikov in optoelektronike. Trumpova administracija je ocenila, da bi lastništvo nad temi sredstvi tujemu subjektu omogočilo ukrepanje, ki bi lahko ogrozilo varnostne interese države. S tem korakom so ZDA znova pokazale odločnost pri omejevanju dostopa Pekinga do naprednih tehnologij, ki so ključne za sodobno industrijo in vojaško opremo. Podjetje HieFo mora zdaj v določenem časovnem okviru izvesti popolno odprodajo vseh spornih sredstev in intelektualne lastnine, pridobljene v omenjeni transakciji.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je v Caracasu sestal s Qiu Xiaqijem, posebnim odposlancem kitajskega predsednika Xi Jinpinga. Srečanje je bilo namenjeno potrditvi trdnega zavezništva med državama v času povečanih napetosti med Venezuelo in Združenimi državami Amerike. Maduro je odnos s Kitajsko označil za »strateško partnerstvo, ki je prestalo vse preizkušnje«, in poudaril pomen sodelovanja pri soočanju z zunanjimi pritiski. Po poročanju državne televizije VTV sta strani pregledali več kot 600 sporazumov o sodelovanju, ki jih državi ohranjata na različnih področjih, od energetike do gospodarstva. Obisk kitajskega odposlanca pošilja močan signal Washingtonu, saj Peking s tem dejanjem potrjuje svojo podporo Madurovemu režimu kljub gospodarskim sankcijam in vojaškim pritiskom ZDA v Karibskem morju. Maduro je po srečanju izrazil zadovoljstvo nad »popolno unijo«, ki naj bi Venezueli zagotavljala stabilnost v mednarodnem okolju.

Britanski vojaški analitik Alexander Mercouris je v analizi za svoj kanal na platformi YouTube izjavil, da bi morebitno imenovanje Kirila Budanova na mesto vodje urada ukrajinskega predsednika lahko napovedovalo skorajšnji poraz Ukrajine. Po navedbah Mercourisa takšna kadrovska poteza kaže na to, da Washington začenja priznavati neuspeh v tradicionalnem vojskovanju in se pripravlja na drugačne oblike delovanja pod vodstvom sedanjega vodje vojaške obveščevalne službe (GUR). Analitik trdi, da bi Budanov, ki je v Rusiji uvrščen na seznam teroristov in ekstremistov, na novem položaju predstavljal prehod k asimetričnim metodam, kar naj bi bil po njegovem mnenju znak obupa v Kijevu. Mercouris meni, da zamenjava v najožjem krogu predsednika Volodimirja Zelenskega odraža globoko politično in vojaško krizo, v kateri se je znašel ukrajinski režim ob stopnjevanju ruskih pritiskov na fronti. Navedbe temeljijo na predvidevanjih o prestrukturiranju oblasti, ki bi lahko korenito spremenilo strategijo vodenja države v času konflikta.

Girdhari Lal Sahu, soprog ministrice za dobrobit žensk in otrok v indijski zvezni državi Utarakhand Rekhe Arya, je sprožil buren politični odziv in javno obsodbo po objavi videoposnetka, v katerem naj bi žaljivo govoril o ženskah iz Biharja. Sahu je v spornem posnetku trdil, da so dekleta iz te zvezne države na voljo za poroko za nizko ceno 20.000 rupij, kar je sprožilo obtožbe o spodbujanju trgovine z ljudmi in objektivizaciji žensk. Njegove izjave so naletele na oster odpor tako v opozicijski stranki Kongres kot v vladajoči stranki BJP. Državna komisija za ženske v Biharju se je na dogodek odzvala s prevzemom zadeve po uradni dolžnosti in Sahuju izdala uradni poziv na zagovor. Kritiki poudarjajo, da so takšne izjave nesprejemljive, še posebej ker gre za družinskega člana visoke funkcionarke, ki je odgovorna prav za zaščito pravic žensk. Incident je ponovno odprl razpravo o globoko ukoreninjenih predsodkih do prebivalcev Biharja in vprašanju dostojanstva žensk v indijskem političnem prostoru.

Ameriški predsednik Donald Trump je 2. januarja 2026 izdal ostro opozorilo iranskim oblastem, da bodo Združene države Amerike posredovale in nudile pomoč, če bo Teheran uporabil smrtonosno silo proti lastnim državljanom, ki sodelujejo v množičnih protivladnih protestih. Po navedbah ameriških uradnikov za medij CNN so Trumpove objave na družbenih omrežjih namenjene predvsem kot resno opozorilo iranskemu režimu, da Washington situacijo pozorno spremlja in je pripravljen na morebitno ukrepanje. Iran je na grožnje odgovoril z napovedjo protitukrepov v primeru ameriškega vmešavanja. Protesti v Iranu so izbruhnili zaradi globoke gospodarske in finančne krize, ki jo zaznamujeta visoka inflacija in strm padec vrednosti nacionalne valute. Razmere v državi se hitro zaostrujejo, saj se po neuradnih podatkih iranska centralna banka in finančne institucije že pripravljajo na izredno stanje. Iranske oblasti so se spopadale z vse večjim nezadovoljstvom prebivalstva, ki so ga sprožile visoke cene osnovnih dobrin, medtem ko so Združene države Amerike svojo pripravljenost na intervencijo utemeljile z zaščito človekovih pravic in mirnih demonstrantov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski bi se po navedbah nekdanjega svetovalca Olega Soskina lahko obrnil na Bruselj s prošnjo za pritisk na češkega premierja Andreja Babiša. Povod za morebitno pritožbo je odločno zavračanje dodatne podpore Kijevu s strani češkega predsednika vlade, ki po mnenju Soskina na prvo mesto postavlja interese lastne države in ne ukrajinskih potreb. Soskin, ki je v preteklosti sodeloval z bivšim predsednikom Leonidom Kučmo, opozarja, da bi Kijev s takšnimi diplomatskimi potezami poskušal vplivati na zunanjo politiko Prage. Dogajanje odraža naraščajoče napetosti med Ukrajino in nekaterimi evropskimi voditelji glede nadaljnje vojaške in finančne pomoči. Medtem ko Kijev vztraja pri nujnosti neprekinjene podpore za obrambo pred rusko agresijo, se v nekaterih članicah Evropske unije krepi odpor do nadaljnjega financiranja, kar povzroča diplomatska trenja znotraj evropskega prostora. Informacija o morebitnem posredovanju Bruslja za zdaj ostaja na ravni političnih napovedi in analiz.

Nizozemska princesa Laurentien je v javnem nastopu razkrila rezultate raziskave svoje družinske preteklosti, ki je pokazala, da so bili njeni predniki tako lastniki sužnjev kot tudi zasužnjene ženske. Princesa je poudarila, da čuti globoko povezanost s to dediščino, ki po njenih besedah zdaj živi v njej. V svoji izjavi je presenetila z neposredno primerjavo med zgodovinsko nepravičnostjo, ki so jo utrpele njene prednice, in trenutnimi obtožbami na njen račun v zvezi z afero o otroških dodatkih na Nizozemskem. Princesa se je v zadnjem obdobju znašla pod plazom kritik zaradi domnevno neprimernega vedenja do uradnikov, ki so sodelovali pri reševanju omenjene afere. Laurentien trdi, da ji je bila storjena krivica, podobno kot njenim prednikom, ki jih je označila za svoje "tihe sopotnike". Kritiki in del nizozemske javnosti so njeno primerjavo zgodovinskega suženjstva s sodobnimi političnimi pritiski označili za neprimerno, vendar princesa vztraja, da njena osebna izkušnja nepravičnosti izvira prav iz te težke družinske zgodovine.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v petek, 2. januarja 2026, pozval izraelske oblasti, naj nemudoma prekličejo odločitev o prepovedi delovanja več kot 30 mednarodnim nevladnim organizacijam na območju Gaze. Izrael je to potezo utemeljil z varnostnimi razlogi, saj naj bi organizacije zavrnile posredovanje seznamov svojih uslužbencev. Guterres je v izjavi za javnost poudaril, da so te organizacije nepogrešljive za zagotavljanje vitalne humanitarne pomoči in da bi njihova odstranitev lahko spodkopala krhki napredek, dosežen med trenutnim premirjem. Ukrep izraelskih oblasti, ki vključuje 37 večjih mednarodnih humanitarnih akterjev, po mnenju Združenih narodov dodatno zaostruje že tako kritično humanitarno krizo. Guterresov tiskovni predstavnik Stéphane Dujarric je opozoril, da se ta odločitev pridružuje prejšnjim omejitvam, ki so upočasnile vstop hrane, medicinske opreme in higienskih potrebščin v enklavo. Po navedbah ZN bo prekinitev sodelovanja z organizacijami, kot so Zdravniki brez meja, še povečala trpljenje palestinskega prebivalstva, ki se sooča z lakoto in uničeno infrastrukturo.

Južnokorejska policija je pridržala 70-letnega taksista, ki je v središču Seula pri postaji Jonggak povzročil hudo prometno nesrečo s smrtnim izidom. Voznik je z električnim vozilom nenadoma silovito pospešil in zapeljal v pešce na prehodu za pešce, nato pa trčil v drog javne razsvetljave in dve vozili, ki sta stali pri rdeči luči. V nesreči je življenje izgubila 40-letna ženska, še 13 ljudi pa je bilo poškodovanih. Prvotni testi so pri vozniku pokazali prisotnost morfina, čeprav policija še preverja, ali gre za posledico uporabe zdravil na recept. V ločenem incidentu so policisti v okrožju Gwangjin aretirali 30-letno spletno vplivnico, ki je pod vplivom psihoaktivnih snovi trčila v električni drog. Voznica je trdila, da je zaužila predpisana uspavala, vendar so hitri testi potrdili prisotnost prepovedanih substanc. Policija v obeh primerih sodeluje z nacionalnim inštitutom za forenzične preiskave, da bi natančno določila naravo zaužitih snovi in okoliščine nesreč, ki so pretresle korejsko prestolnico med novoletnimi prazniki.

Ameriški zvezni preiskovalni organi so v Severni Karolini uspešno preprečili načrtovan teroristični napad, ki bi se moral odviti na silvestrovo. Po navedbah uradnih virov so agenti Zveznega preiskovalnega urada (FBI) aretirali najstnika, ki naj bi ga pri načrtovanju nasilnih dejanj navdihnila skrajna skupina Islamska država (IS). Osumljenec je domnevno načrtoval napade na civilne cilje, vključno s trgovino z živili in restavracijo s hitro prehrano v kraju Mint Hill v bližini mesta Charlotte. Preiskava je razkrila, da je osumljenec nameraval uporabiti nož in kladivo, svojo zvestobo pa je obljubil omenjeni teroristični organizaciji. Operacija je bila rezultat dolgotrajnega spremljanja in posredovanja tajnih agentov, ki so pravočasno ustavili morebitno tragedijo pred praznovanji novega leta. Aretirani 18-letnik je zdaj obtožen poskusa zagotavljanja materialne podpore tuji teroristični organizaciji. Incident ponovno poudarja stalno grožnjo t. i. osamljenih volkov, ki se radikalizirajo prek spleta in načrtujejo napade na mehke cilje v lokalnih skupnostih. Oblasti v Severni Karolini so potrdile, da po aretaciji ni več neposredne nevarnosti za prebivalce območja Charlotte.

Stephen Schwartz, s tremi oskarji in štirimi grammyji nagrajeni skladatelj svetovno znane uspešnice Wicked, je napovedal, da se v prihodnje ne bo več pojavljal v prestižnem Kennedyjevem centru za uprizoritvene umetnosti v Washingtonu. Njegova odločitev je neposreden odziv na potezo upravnega odbora ustanove, ki je podprl pobudo za vključitev imena ameriškega predsednika Donalda Trumpa v uradni naziv tega osrednjega kulturnega hrama. Schwartz se je s tem pridružil rastočemu seznamu umetnikov, ki nasprotujejo vse večjemu vplivu predsednika na delovanje in identiteto washingtonskih kulturnih institucij. Napetosti med Belo hišo in umetniško sfero so se stopnjevale po tem, ko je upravni odbor, ki ga je v veliki meri imenoval Trump, izglasoval spremembo imena, kar kritiki označujejo za politizacijo kulture. Schwartz, ki velja za eno najvplivnejših imen ameriškega muzikala, je poudaril, da njegova prisotnost v centru v takšnih okoliščinah ni več mogoča. To dejanje še dodatno poglablja razkol v ameriškem kulturnem prostoru, kjer so številne prireditve in koncerti že odpovedani zaradi bojkota ustvarjalcev, ki ne želijo biti povezani z blagovno znamko aktualnega predsednika.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v okviru širšega preoblikovanja vladne ekipe napovedal zamenjavo na čelu obrambnega ministrstva. Na položaj obrambnega ministra namerava imenovati dosedanjega ministra za digitalno preobrazbo Mihajla Fedorova, ki bo na tem mestu zamenjal Denisa Šmihala. Šmihal je funkcijo opravljal le pol leta, njegova zamenjava pa prihaja v času priprav na ključna pogajanja o varnostni pomoči državi. Poleg sprememb v obrambnem resorju je Zelenski nakazal tudi kadrovske osvežitve v uradu predsednika, kar je označil kot val nujnih personalnih sprememb pred prihajajočimi mednarodnimi srečanji. Do napovedi prihaja tik pred sobotnim zasedanjem nacionalnih svetovalcev za varnost tako imenovane koalicije voljnih v Kijevu, kjer bodo razpravljali o nadaljnji podpori Ukrajini v boju proti ruski agresiji. Fedorov velja za tesnega zaveznika predsednika, ki je v preteklosti uspešno vodil digitalizacijo države in razvoj vojaške tehnologije.

Donald Trump je izjavil, da so Združene države uspešno izvedle operacijo v Venezueli, vključno z zajetjem predsednika Nicolása Madura in njegove žene, ter ju prepeljale iz države. Prav tako je dejal, da je bila operacija, ki so jo izvedle oborožene sile ZDA, skrbno pripravljena in uspešna. Kljub temu se je Trump izognil konkretnim vprašanjem o Venezueli in obljubil dodatna pojasnila.

Ameriški predsednik Donald Trump je s predsedniškim ukazom razveljavil pogodbo med ameriškima podjetjema Emcore in HieFo na področju polprevodnikov. Odločitev, ki je bila uradno objavljena na spletni strani Bele hiše, temelji na oceni, da bi izvedba posla v vrednosti 2,9 milijona dolarjev predstavljala grožnjo nacionalni varnosti Združenih držav Amerike. Predsednik se je pri tem oprl na zakonska pooblastila, ki mu omogočajo blokado tujih naložb ali strateških poslov, če ti ogrožajo ameriške interese. Ta poteza odraža zaostrovanje ameriške politike do zaščite kritične tehnologije, zlasti na področju polprevodnikov, ki so ključni za tehnološko in vojaško premoč. Čeprav so bili specifični razlogi za varnostno grožnjo v javnem delu ukaza skopi, odločitev sledi širšemu trendu Trumpove administracije, ki uporablja gospodarske instrumente in carine kot orodja za zagotavljanje nacionalne stabilnosti. Ukrep neposredno prekinja sodelovanje med omenjenima subjektoma in potrjuje neomajno držo Washingtona pri nadzoru nad prenosom občutljivih tehnologij.

V prestolnici Venezuele, Karakas, so v zgodnjih jutranjih urah odjeknile močne eksplozije, ki jim je sledilo preletavanje vojaških letal v nizkem letu. Po poročanju tiskovne agencije Associated Press so eksplozije povzročile preplah med prebivalstvom, nad mestom pa se vije gost dim. Očividci, na katere se sklicuje tiskovna agencija Reuters, poročajo, da je območje v okolici vojaške baze v južnem delu mesta ostalo brez električne energije. Trenutno stanje v Venezueli ostaja nejasno, saj uradni viri še niso podali pojasnil o naravi eksplozij ali namenu vojaških manevrov nad mestom. Dogajanje spremljajo opozorilne sirene, medtem ko prebivalci poročajo o povečani prisotnosti varnostnih sil na ulicah. Ameriško ministrstvo za obrambo je sporočilo, da razmere pozorno spremlja, vendar podrobnejših informacij o morebitnem državnem udaru ali vojaškem uporu še ni.

Ameriška obalna straža je sporočila, da je prekinila iskanje ljudi, ki so bili v vodi po ameriških napadih na domnevne tihotapske čolne v vzhodnem Tihem oceanu. Iskanje je bilo ustavljeno nekaj dni po tem, ko je ameriška vojska sporočila, da je izvedla napade.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval Kirila Budanova, šefa vojaške obveščevalne službe, za novega vodjo svojega kabineta. Ta poteza je sledila odstopu Andrija Jermaka zaradi korupcijske afere, kar poudarja osredotočenost Ukrajine na varnostne zadeve in krepitev obrambnih sil. Oleg Ivaščenko je bil imenovan za novega vodjo vojaške obveščevalne službe.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na ključni položaj vodje urada predsednika imenoval generala Kirila Budanova, ki je do zdaj vodil vojaško obveščevalno službo (GUR). Budanov je ponudbo sprejel, s čimer bo prevzel odgovornost za varnostna vprašanja, razvoj obrambnih sil in diplomatski vidik pogajanj. Predsednik je poudaril, da urad potrebuje voditelja z izkušnjami na teh področjih, medtem ko se država osredotoča na doseganje pravičnega miru. Imenovanje sledi odstopu vplivnega Andrija Jermaka, ki je s položaja odšel konec novembra lani, kmalu zatem pa so se pojavile informacije o preiskavah Nacionalnega protikorupcijskega urada (NABU). Poleg kadrovskih sprememb je Zelenski v novoletnem nagovoru razkril, da je mirovni načrt za končanje vojne z Rusijo že 90-odstotno pripravljen, vendar bodo zadnji koraki ključni za stabilnost Evrope. Budanov je ob prevzemu funkcije napovedal nadaljevanje boja proti sovražniku in obrambo države kot osrednji prioriteti nove administracije.

Nemški mediji poročajo, da naj bi ameriški predsednik Donald Trump ukazal napad na venezuelsko prestolnico Caracas. V mestu naj bi odjeknilo več eksplozij.

Venezuelska vlada je obsodila ameriško vojaško agresijo in jo označila za poskus prevzema nafte in mineralov. Predsednik Maduro je razglasil izredno stanje. Viri blizu opozicije poročajo, da naj bi šlo za dogovorjen odhod, ne za klasično vojaško akcijo. V Caracasu so se slišale eksplozije, deli mesta so ostali brez elektrike. Trump je izjavil, da so Madura zajeli in ga odpeljali iz države, kjer mu bodo sodili za narko-terorizem.

Mjanmarska volilna komisija, ki jo je imenovala vojska, je začela objavljati zmagovalce prve faze splošnih volitev, pri čemer naj bi vodila vojaško podprta stranka.

Volilna komisija v Mjanmaru, ki jo je imenovala vojska, je začela razglašati zmagovalce prve faze splošnih volitev, ki potekajo v treh delih. Sporočili so, da je stranka, ki jo podpira vojska, osvojila večino sedežev.

Po poročilih je v nasilju, ki spremlja proteste v Iranu zaradi slabega gospodarskega stanja, umrlo še najmanj dvoje ljudi, s čimer se je število smrtnih žrtev povzpelo na najmanj deset. Predsednik ZDA Donald Trump je Iran opozoril, da bo ZDA posredovala, če bo Teheran nasilno pobijal mirne protestnike.

Število smrtnih žrtev nasilnih protestov v Iranu, ki jih je sprožila gospodarska kriza, se je po podatkih oblasti povečalo na najmanj deset. Predsednik ZDA Donald Trump je Iran opozoril, da bodo ZDA posredovale, če bo Teheran nasilno obračunal z mirnimi protestniki.

Število smrtnih žrtev nasilnih protestov v Iranu, ki jih je sprožila oslabljena gospodarska situacija, se je povečalo na najmanj deset. Predsednik ZDA Donald Trump je Iran opozoril, da bodo ZDA posredovale, če bo Teheran "nasilno pobijal miroljubne protestnike".

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je po tednu protestov, ki pretresajo Islamsko republiko, izjavil, da je treba "izgrednike postaviti na svoje mesto", kar verjetno daje varnostnim silam zeleno luč za ostrejše ukrepanje. Predsednik ZDA Donald Trump je Iran opozoril po smrtonosnih protestih, kar je sprožilo ostre odzive iranskih uradnikov, ki so posvarili pred ameriškim posredovanjem.

Po poročanju različnih medijev je ameriški predsednik Donald Trump ukazal napade na vojaške in civilne cilje v Venezueli. Operacija naj bi bila načrtovana že prej, vendar je bila izvedba preložena. Trump je nato na družbenih omrežjih objavil, da so Madura ujeli.

Zohran Mamdani je uradno prevzel dolžnosti 112. župana mesta New York, s čimer se je v zgodovino zapisal kot prvi musliman in prvi politik južnoazijskega porekla na čelu tega ameriškega velemesta. Širiintridesetletni demokrat, ki se deklarira kot demokratični socialist, je obljubil korenite spremembe, osredotočene na cenovno dostopnost bivanja in krepitev javnih storitev. Ceremonija je vključevala javno zaprisego in ulično zabavo, s katero je novi župan obeležil začetek svojega mandata. Mamdani, ki se je rodil v Ugandi, je med slovesnostjo poudaril pomen kolektivizma in napovedal transformativno politiko, ki se ne bo izogibala socialističnim idealom. Kljub praznovanju so se v javnosti že pojavili prvi kritični odzivi, ki izražajo skepticizem do njegove ideološke usmeritve. Njegov prevzem oblasti velja za zgodovinski mejnik v ameriški lokalni politiki, saj New York pod njegovim vodstvom vstopa v obdobje, ki ga bodo zaznamovali ambiciozni socialni programi in reforme javne infrastrukture.

V glavnem mestu Venezuele, Karakasu, je odjeknilo najmanj sedem eksplozij. Poročajo o dimu nad mestom in izpadih električne energije v vojaški bazi. Predsednik Nicolas Maduro je bil po razglasitvi izrednega stanja ujet s strani ameriške specialne vojske, kot poroča RTV.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi ukazal obsežen napad na Venezuelo, ki je bil uspešno izveden. Nicolás Maduro in njegova žena Cilia Flores naj bi bila prijeta in odpeljana iz države. Bela hiša se o domnevnih napadih v Venezueli še ni oglasila.

Iran je vložil uradno pritožbo na Združene narode proti ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, potem ko je ta na družbenih omrežjih napovedal možnost ameriškega posredovanja v podporo iranskim protestnikom. Iranski veleposlanik pri ZN Amir Saeed Iravani je Trumpove izjave označil za neposredno vmešavanje v notranje zadeve islamske republike. Do zaostritve prihaja v času, ko Iran pretresajo množični protesti zaradi slabih gospodarskih razmer, ki so v zadnjem tednu terjali že najmanj deset smrtnih žrtev. Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je Trumpova opozorila, da bodo Združene države Amerike prišle na pomoč protestnikom, če bodo ti ubiti, označil za nepremišljena in nevarna. Obenem je predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf poudaril, da iransko ljudstvo ne bo klonilo pred pritiski tujih sovražnikov, ki so po njegovih besedah precej bolj izkušeni od trenutnega ameriškega predsednika. Teheran vztraja, da so nemiri v državi izključno notranje vprašanje, ki ga bodo oblasti rešile same, hkrati pa obtožuje Washington spodbujanja nasilja.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je v soboto ostro obsodil raketne napade na venezuelsko prestolnico Caracas. Po poročanju o močnih eksplozijah in detonacijah, ki so v zgodnjih jutranjih urah odjeknile na več koncih mesta, je Petro prek družbenega omrežja X svetovno javnost opozoril na neposreden napad na Venezuelo. Zaradi zaostritve razmer in domnevnega obstreljevanja z raketami je kolumbijski voditelj zahteval takojšnje in nujno zasedanje Organizacije združenih narodov (OZN) ter Organizacije ameriških držav (OEA). Incident se je zgodil v obdobju izjemno visokih napetosti med Venezuelo in Združenimi državami Amerike, kar dodatno povečuje tveganje za širši regionalni konflikt. Petro je poudaril, da so razmere kritične, in pozval mednarodno skupnost k hitremu ukrepanju, da se prepreči nadaljnje nasilje. Čeprav podrobnosti o izvoru raket in obsegu škode še niso popolnoma potrjene, so navedbe o bombnem napadu na glavno mesto sosednje države povzročile preplah v celotni latinskoameriški regiji.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je sporočila, da je seznanjena s poročili o več eksplozijah, ki so v noči na soboto odjeknile v venezuelski prestolnici Karakas. Po poročanju televizijske mreže CBS News so v Beli hiši prejeli tudi informacije o domnevnih preletih letal nad mestom, vendar uradnih komentarjev o dogajanju še niso podali. Eksplozije so odjeknile v bližini pomembnih vojaških objektov, vključno z letalsko bazo La Carlota in vojašnico Fuerte Tiuna v južnem delu mesta. Zaradi incidentov je del mesta ostal brez oskrbe z električno energijo, kar je povzročilo dodatno vznemirjenje med prebivalstvom. Čeprav so oborožene sile ZDA potrdile, da so se eksplozije dejansko zgodile, so predstavniki Pentagona za medije zanikali kakršno koli vpletenost ali vedenje o neposredni udeležbi Washingtona v teh dogodkih. Lokalni viri še naprej poročajo o dimu, ki se vije nad vojaškimi območji, medtem ko venezuelske oblasti situacije še niso podrobneje pojasnile.

Predstavnica oboroženih sil Združenih držav Amerike je v pogovoru za časnik New York Times zavrnila komentiranje navedb o morebitni vpletenosti ameriške vojske v eksplozije, ki so odjeknile v venezuelski prestolnici Caracas. Molk uradnega Washingtona sledi poročilom o seriji napadov v Venezueli, pri čemer ameriška stran ne potrjuje niti ne zanika operativne udeležbe svojih sil v teh dogodkih. Incident v Caracasu je povzročil precejšnje napetosti v regiji, medtem ko ameriška vojska ohranja strogo informacijsko zaporo glede dejavnosti svojih enot v tem delu Južne Amerike. Časnik New York Times poroča, da so vojaški predstavniki na vprašanja o prisotnosti ameriških vojakov na kraju eksplozij odgovorili le s skopim pojasnilom, da zadeve ne bodo komentirali, kar v diplomatskih krogih sproža ugibanja o naravi teh dogodkov.

Ameriške oblasti so sporočile, da so preprečile teroristični načrt, ki ga je navdihnila ISIS, in bil načrtovan za silvestrovo.

Iranski center za upravljanje poti je poročal, da promet na večini prometnih osi v državi danes, 2. januarja 2026, poteka tekoče, kljub neugodnim vremenskim razmeram. Zaradi močnega sneženja in dežja sta bili zaprti dve ključni arterijski cesti, medtem ko so na severnih območjih države, vključno s cesto Haraz, zabeležili gostejši promet. Oblasti napovedujejo nadaljnje padavine v desetih provincah, kar bi lahko povzročilo dodatne težave v prometni infrastrukturi. Namestnik poveljnika prometne policije je poudaril, da policijske enote pozorno spremljajo razmere na cestah, ki povezujejo Teheran s severnimi deli države. Kljub poročilom o tekočem prometu na večini odsekov, voznike opozarjajo na previdnost zaradi spolzkih vozišč in zmanjšane vidljivosti. Center za upravljanje poti redno osvežuje podatke o prevoznosti, saj zimske razmere v tem delu leta pogosto povzročajo nenadne zapore manjše prometne infrastrukture.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je v nizu nujnih izjav sporočil, da so Združene države Amerike izvedle raketni napad na Caracas, glavno mesto Venezuele. Po navedbah kolumbijskega voditelja je bila prestolnica tarča zračnih operacij, kar je sprožilo takojšen odziv v regiji. Petro je zaradi nastalih razmer pozval k nujnemu sklicu zasedanja Združenih narodov (ZN) in Organizacije ameriških držav (OAD), saj naj bi dejanje predstavljalo resno kršitev mednarodnega prava in stabilnosti v Južni Ameriki. Napad se dogaja v kontekstu zaostrenih odnosov med Washingtonom in Caracasom, pri čemer kolumbijski predsednik opozarja na nevarnost širitve konflikta. Čeprav so navedbe o bombardiranju prestolnice za zdaj omejene na izjave kolumbijskega vrha, dogodek sledi predhodnim obtožbam o ameriškem vmešavanju v venezuelske notranje zadeve. Diplomatski krogi pričakujejo hitro odzivnost mednarodnih institucij, medtem ko se napetosti na meji med Kolumbijo in Venezuelo stopnjujejo zaradi neposredne bližine vojaškega delovanja.

V javnih bolnišnicah v Hongkongu je 1. januarja 2026 začel veljati nov cenik zdravstvenih storitev, po katerem se je osnovna pristojnina za obisk urgentnih oddelkov z dotedanjih 180 povišala na 400 hongkonških dolarjev (približno 50 ameriških dolarjev). Reforma, ki jo je uvedla bolnišnična uprava (Hospital Authority), izvzema bolnike, ki so razvrščeni v kategoriji kritičnih ali nujnih stanj. Poleg višjih stroškov na urgencah so oblasti prilagodile tudi cene zdravil na specialističnih klinikah, kjer so recepte omejili na največ štiritedensko zalogo, ter uvedle sistem doplačil za določene specializirane preglede in slikanja. Prvi dan izvajanja novih pravil je v bolnišnicah minil mirno in brez večjih težav, čeprav so nekateri pacienti iz manjšinskih skupin poročali, da o spremembah niso bili predhodno obveščeni. Predstavniki bolnišnične uprave so zabeležili rahel upad števila obiskov na urgencah, vendar poudarjajo, da je za dokončne ocene o vplivu reforme na razbremenitev sistema še prezgodaj. Za ublažitev finančnega pritiska na prebivalstvo je država uvedla letno omejitev stroškov v višini 10.000 hongkonških dolarjev, hkrati pa ohranila obstoječe mehanizme oprostitve plačil za socialno ogrožene osebe.

V glavnem mestu Venezuele, Caracasu, so v zgodnjih jutranjih urah 3. januarja odjeknile močne eksplozije, ki so jih spremljali preleti vojaških letal. Prebivalci so o pokih poročali okoli druge ure zjutraj po lokalnem času, hkrati pa je v več delih mesta prišlo do izpadov električne energije. Incident se je zgodil v obdobju močno zaostrenih odnosov med Venezuelo in Združenimi državami Amerike, potem ko je novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump državi grozil z vojaškimi ukrepi. Čeprav so se v javnosti in na družbenih omrežjih takoj pojavila ugibanja o morebitnem ameriškem posredovanju, uradni viri iz Washingtona vpletenosti niso potrdili. Venezuelske oblasti se na dogodke še niso uradno odzvale, prav tako ni podatkov o morebitnih žrtvah ali materialni škodi v neposredni bližini eksplozij. Dogajanje v Caracasu ostaja nejasno, medtem ko mednarodna javnost pozorno spremlja razmere zaradi strateškega pomena države in tveganja za širši regionalni konflikt.

Jemensko separatistično gibanje, združeno pod okriljem Južnega prehodnega sveta (STC), je v petek uradno razglasilo ustavo za neodvisno državo na jugu Jemna. Ta poteza pomeni dramatično zaostritev dolgotrajnega konflikta v državi in neposredno stopnjevanje napetosti med ključnima regionalnima silama, Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati, ki podpirajo nasprotujoče si frakcije znotraj siceršnje koalicije proti uporniškim Hutijevcem. Separatisti, ki uživajo podporo Združenih arabskih emiratov, so od ostalih sprtih strani zahtevali priznanje nove ureditve, kar je Savdsko Arabijo spodbudilo k vojaškemu odzivu. Savdska vojaška letala so v petek bombardirala položaje sil STC v provinci Hadramaut, kjer so separatisti poskušali zasesti vojaške objekte. To dejanje sledi nedavnim dogodkom, ko so borci STC prevzeli nadzor nad dvema južnima provincama in predsedniško palačo v Adnu, zaradi česar so člani mednarodno priznane jemenske vlade pobegnili v Rijad. Medtem ko so Združeni arabski emirati napovedali popoln umik svojih enot, ostaja nejasno, ali bo razglasitev ustave dejansko privedla do vzpostavitve delujoče države ali pa gre zgolj za simbolno dejanje v širšem geopolitičnem merjenju moči.

Po zajetju Nicolása Madura je Donald Trump izjavil, da so ZDA pripravljene izvesti nov napad, če bo potrebno. Trump je tudi ocenil, da Maria Corina Machado nima podpore, da bi vodila Venezuelo. ZDA naj bi Venezuelo začasno upravljale, dokler ne bo zagotovljen varen prehod oblasti. V Caracasu so 3. januarja poročali o močnih eksplozijah in zvokih letal, medtem ko je Venezuela obsodila "zelo resno vojaško agresijo".

Donald Trump je potrdil, da so ameriške specialne enote aretirale Nicolása Madura in ga s soprogo prepeljale z vojaško ladjo v New York. Dejal je, da bo ZDA začasno upravljala Venezuelo, dokler ne bo mogoče varno prenesti oblasti, in ni izključil ponovnega posredovanja.

Venezuelsko prestolnico Caracas so v zgodnjih sobotnih urah pretresle močne eksplozije in detonacije, ki so po navedbah ameriške mreže CBS posledica neposrednih vojaških napadov, ki jih je odredil predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump. Napadi so bili usmerjeni na ključno vojaško infrastrukturo, vključno z glavnim vojaškim oporiščem Fuerte Tiuna na zahodu mesta in letalsko bazo La Carlota. Prebivalci so poročali o preletih letal, na družbenih omrežjih pa so zaokrožili posnetki ognja in dima iz različnih delov mesta. Operacija predstavlja drastično stopnjevanje napetosti med Washingtonom in režimom Nicolása Madura, ki je pred tem že večkrat opozarjal na ameriške grožnje zaradi povečane vojaške prisotnosti ZDA v Karibskem morju. Čeprav podrobnosti o žrtvah in natančnem obsegu škode še niso v celoti znane, napadi sledijo nizu tajnih operacij in prejšnjih zračnih napadov z brezpilotniki, ki so se zgodili konec prejšnjega leta. Razmere v državi ostajajo izredno napete, saj venezuelske sile ostajajo v stanju visoke pripravljenosti.

Armando Mema, član finske nacionalno-konservativne stranke Zveza svobode, je izjavil, da finsko gospodarstvo zaradi prekinitve trgovinskih odnosov z Rusko federacijo letno izgubi med 18 in 20 milijard evrov. Po njegovih besedah so te številke za razmeroma majhno državo izjemno visoke, ob upoštevanju inflacije in naraščajočih cen energentov pa bi dejanska gospodarska škoda lahko bila celo trikrat večja. Mema je poudaril, da Finska teh izgub ne more nadomestiti s trgovanjem z drugimi državami, kar bo imelo dolgotrajne negativne posledice za stabilnost države. Ob tem je politik opozoril na padanje podpore finski vladi, ki se spopada s slabšanjem gospodarskih razmer, naraščajočo brezposelnostjo in krčenjem izdatkov za socialno pomoč. Finski predsednik Alexander Stubb je v svojem novoletnem nagovoru sicer poudaril, da so se odnosi med Helsinki in Moskvo za vedno spremenili. Ruski predstavniki, med njimi podpredsednik varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev, so ob tem kritično ocenili finsko zunanjo politiko in napovedali nadaljnje negativne posledice za državo zaradi njene politične usmeritve.

Podpredsednik pakistanske vlade in zunanji minister Mohammad Ishaq Dar je v soboto odpotoval v Peking, kjer se bo udeležil sedmega kroga strateškega dialoga med Pakistanom in Kitajsko. Dar obiskuje Kitajsko na povabilo kitajskega zunanjega ministra Wang Yija, s katerim bosta v nedeljo, 4. januarja 2026, sopredsedovala srečanju na visoki ravni. Glavni cilj tridnevnega obiska je krepitev strateškega sodelovanja in pregled ključnih dvostranskih vprašanj med državama. Obisk predstavlja pomembno diplomatsko dejavnost na začetku leta 2026, saj je Ishaq Dar prvi tuji visoki predstavnik, ki je v tem letu obiskal Kitajsko. Srečanje sledi predhodnim prizadevanjem za stabilizacijo regije, pri čemer Kitajska ohranja vlogo ključne zaveznice Pakistana. Pogovori bodo osredotočeni na varnostna vprašanja, gospodarsko sodelovanje in regionalno stabilnost v Južni Aziji.

V venezuelski prestolnici Caracas ter v zveznih državah La Guaira in Miranda je bilo po poročanju tujih medijev slišati vrsto eksplozij. Tiskovna agencija Reuters je objavila videoposnetek, ki naj bi prikazoval trenutke detonacij na različnih lokacijah v državi. Dogodki se odvijajo v času povečanih mednarodnih napetosti, potem ko je novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump napovedal ostrejše ukrepe proti tamkajšnjemu režimu. Lokalni viri poročajo o preplahu med prebivalstvom, vendar uradnih informacij o morebitnih žrtvah ali obsegu gmotne škode za zdaj še ni. Venezuelske oblasti se na incidente še niso uradno odzvale, prav tako ni potrjen vzrok eksplozij. Nekateri tuji mediji dogajanje neposredno povezujejo z nedavnimi grožnjami iz Washingtona, kar še dodatno zaostruje že tako nestabilne politične razmere v tej južnoameriški državi.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa v soboto zjutraj izvedle vojaške napade na cilje v venezuelski prestolnici Caracas. Po poročanju ameriških uradnikov je Trump ukazal napade na strateške lokacije znotraj države, kar je v prestolnici sprožilo vsaj sedem močnih eksplozij in prelete nizko letečih letal. Predsednik Nicolas Maduro je zaradi napadov že razglasil izredne razmere v državi in dogodke označil za poskus ZDA, da prevzamejo nadzor nad venezuelskimi naravnimi viri, predvsem nafto in minerali. Operacija je povzročila obsežne izpade električne energije v delih Caracasa, ameriške letalske oblasti pa so nemudoma prepovedale vse lete v venezuelskem zračnem prostoru. Trump je medtem podal izjavo, da je bil Maduro ujet in prepeljan iz države, čeprav uradne potrditve o njegovem statusu še ni. Razmere v regiji so se po večtedenskem stopnjevanju napetosti in predhodnih manjših incidentih na morju ter kopnem močno zaostrile, kar predstavlja neposreden vojaški poseg ZDA v suverenost južnoameriške države.

Po poročanju ameriških medijev je ameriški predsednik Donald Trump ukazal vojaške napade na cilje v Venezueli, vključno z vojaškimi objekti v Caracasu. Venezuelska vlada je obsodila napade in obtožila ZDA agresije zaradi venezuelskega bogastva. Nicolás Maduro je ZDA obtožil vojaškega napada na Venezuelo.

Iranski veleposlanik pri Združenih narodih je pozval organizacijo, naj se odzove na po njegovem mnenju nepremišljene grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede notranjih protestov v državi. Teheran v uradnem dopisu poudarja svojo pravico do suverenosti in zaščite pred tujim vmešavanjem, medtem ko napetosti med državama ob stopnjevanju nemirov v Iranu dosegajo vrhunec. Donald Trump je pred tem večkrat javno podprl protestnike in zagrozil z morebitnim posredovanjem, če bi iranske oblasti uporabile nasilje nad civilisti. Znotraj Združenih držav Amerike so se ob Trumpovih izjavah pojavila deljena mnenja, saj so nekateri konservativni politiki izrazili nestrinjanje z zaostrovanjem retorike proti Iranu. Po drugi strani pa je Reza Pahlavi, vodja iranske opozicije v izgnanstvu, pozdravil Trumpovo pripravljenost na zaščito protestnikov. Dogajanje v Iranu, ki so ga sprva sprožile gospodarske težave in visoka inflacija, se je tako sprevrglo v širše geopolitično vprašanje, v katero so vpletene največje svetovne sile.

Agencija za promet zvezne države Arkansas (ARDOT) in tamkajšnja avtocestna policija sta napovedali uvedbo nove tehnologije nadzornih kamer, ki so zasnovane za samodejno zaznavanje voznikov, ki med vožnjo skozi delovne zapore uporabljajo mobilne telefone ali druge ročne naprave. Sistem bodo začeli uporabljati konec tega meseca z namenom izboljšanja varnosti cestnih delavcev in vseh udeležencev v prometu. Čeprav statistični podatki kažejo na postopno zmanjševanje števila prometnih nesreč v območjih cestnih del po celotni zvezni državi, ostaja število incidentov še vedno zaskrbljujoče visoko. Odločitev za strožji nadzor je odgovor na potrebo po zmanjšanju motenj pozornosti pri voznikih, kar je eden ključnih dejavnikov za tveganje v delovnih zaporah. Odzivi javnosti na novo tehnologijo so mešani, vendar organi pregona poudarjajo, da je primarni cilj preprečevanje morebitnih tragedij in zaščita življenj na mestih, kjer so delavci najbolj izpostavljeni.

Zohran Mamdani je uradno nastopil mandat kot 112. župan mesta New York, s čimer je postal prvi musliman in prvi politik južnoazijskega porekla na tem vplivnem položaju. Šestintridesetletni predstavnik demokratičnih socialistov je svojo zaprisego opravil na postaji Old City Hall, pri čemer je roko položil na Koran. Na slovesnosti, ki jo je vodila državna tožilka Letitia James, je Mamdani napovedal vrsto novih pobud, ki naj bi temeljile na kolektivizmu in socialni pravičnosti. Novi župan, ki se je rodil v Ugandi, prevzema vodenje največjega ameriškega mesta v času velikih pričakovanj njegovih volivcev. Mamdani je v svojem nagovoru poudaril pomen skupnosti in napovedal prve ukrepe svoje administracije, ki bodo usmerjeni v izboljšanje življenjskih pogojev delavskega razreda. Kljub zgodovinskemu uspehu pa se novi župan že sooča s kritikami glede svoje politične usmeritve, saj nekateri nasprotniki dvomijo v vzdržnost njegovih socialističnih idealov v okviru mestne uprave.

Separatisti na jugu Jemna, ki jih podpirajo Združeni arabski emirati (ZAE), so napovedali dvoletno prehodno obdobje, ki naj bi vodilo do razglasitve neodvisne države z imenom Južna Arabija. Napoved Južnega prehodnega sveta (STC) je sledila po siloviti ofenzivi, v kateri so separatistične sile zavzele obsežna območja na jugu države, kar je sprožilo oster vojaški odziv pod vodstvom Savdske Arabije. Razmere so se dodatno zaostrile po savdskih zračnih napadih na taborišča STC v provinci Hadramut ob meji s Savdsko Arabijo, pri čemer je bilo ubitih najmanj sedem ljudi, več kot dvajset pa je bilo ranjenih. Zaradi naraščajočih napetosti med Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati, ki podpirata nasprotujoče si strani znotraj jemenske koalicije, je bilo ustavljeno delovanje mednarodnega letališča v Adnu. Jemenska vlada, ki uživa podporo Rijada, je uvedla nove omejitve poletov v ZAE in iz njih, da bi omejila vpliv Abu Dabija. Spor med nekdanjima zaveznicama se ne omejuje le na Jemen, temveč se širi na vprašanja črpanja nafte in regionalnih zavezništev, kar bi lahko v letu 2026 povsem preoblikovalo geopolitično sliko na Bližnjem vzhodu. Voditelj STC Aidaros Alzubidi je mednarodno skupnost pozval k posredovanju pri dialogu, a hkrati opozoril, da bodo neodvisnost razglasili takoj, če bodo znova tarča napadov.

Novi župan New Yorka Zohran Mamdani je sprožil buren mednarodni odziv, potem ko je preklical ključne izvršne ukaze svojega predhodnika Erica Adamsa, ki so se nanašali na boj proti antisemitizmu in podporo Izraelu. Mamdani je razveljavil uporabo delovne definicije antisemitizma Mednarodne zveze za spomin na holokavst (IHRA), ki jo judovske organizacije štejejo za standard v boju proti sovražnemu govoru. Poleg tega je preklical določilo, ki je mestnim agencijam omejevalo sodelovanje v gibanjih za bojkot in umik naložb iz Izraela (BDS). Izraelsko zunanje ministrstvo in Svetovna cionistična organizacija sta ukrepe označila za nevarno dejanje, ki v času naraščajočega antisemitizma spodbujajo sovraštvo. Kritiki, med njimi David Kaufman, trdijo, da župan s svojimi potezami neposredno ogroža judovsko skupnost v mestu in legitimira gibanja, ki spodkopavajo pravico Izraela do obstoja. Mamdani se po drugi strani brani z argumenti o svobodi govora in potrebi po drugačnem pristopu k bližnjevzhodni politiki na lokalni ravni, kar je povzročilo globok razkol v newyorški javnosti.

Novi dokumenti, ki so bili objavljeni na silvestrovo, so razkrili podrobnosti zaprtega zaslišanja nekdanjega posebnega tožilca Jacka Smitha pred odborom za pravosodje predstavniškega doma ZDA. Dokumentacija, ki vključuje prepise in video posnetke, kaže na napeto izmenjavo mnenj med Smithom in predsednikom odbora Jimom Jordanom. Smith je med pričanjem pojasnil, da so bili telefonski zapisi nekaterih poslancev ključni za preiskavo dogodkov 6. januarja 2021, saj so razkrili neposredne stike z Belo hišo v času nemirov. Posebni tožilec je poudaril, da so bili ti podatki pridobljeni zaradi sumljivih komunikacij ključnih Trumpovih sodelavcev, kot sta bila Boris Ephsteyn in Rudy Giuliani. Analitiki in pravni strokovnjaki so po pregledu gradiva ocenili, da je Jordan poskušal z objavo na zadnji dan leta zmanjšati medijsko pozornost in prikriti lastno vlogo v takratnem dogajanju. Smith je med osemurnim zaslišanjem ostal pri stališču, da so bili kazenski postopki proti nekdanjemu predsedniku Donaldu Trumpu vodeni izključno na podlagi dejstev in brez političnih motivov. Obenem je priznal, da določenih delov uradnega poročila ni odprl, ker mu je to prepovedala odredba sodnice Aileen Cannon v povezavi s preiskavo zaupnih dokumentov na Floridi. Smith je prav tako komentiral pričanje nekdanje uslužbenke Bele hiše Cassidy Hutchinson, ki ga je v določenih delih označil za posredno (hearsay), kar so nekateri republikanci interpretirali kot spodkopavanje ključne priče. Objava teh gradiv predstavlja vrhunec dolgotrajnih prizadevanj republikancev, da bi pod vprašaj postavili integriteto tožilčevih preiskav. Kljub ostrim vprašanjem o metodah dela in uporabi sodnih nalogov za pridobivanje podatkov o poslancih, je Smith vztrajal, da bi dokazi, ki so bili zbrani, na poštenem sojenju zadoščali za obsodbo. Dokumenti potrjujejo globoko politično polarizacijo znotraj ameriškega pravosodnega sistema in zakonodajne veje oblasti.

Ameriški predsednik Donald Trump je sredi noči na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil ostro opozorilo Iranu, v katerem je zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje, če bo tamkajšnji režim nadaljeval nasilno zatiranje protivladnih protestov. Njegova izjava, da je vojska v polni pripravljenosti (angl. "locked and loaded"), je sprožila nove skrbi glede stabilnosti na Bližnjem vzhodu. Hkrati se predsednik spopada z močnimi pritiski v domovini, saj žrtve Jeffreyja Epsteina, med njimi Danielle Bensky, opozarjajo na nesprejemljive zamude pri razkritju tajnih dokumentov. Čeprav zakonski rok za objavo vseh podatkov poteče 19. decembra, žrtve trdijo, da je proces kaotičen in poln pomanjkljivih redakcij. Obenem poročila razkrivajo ambiciozne načrte za Trumpovo drugo leto mandata, ki temeljijo na konservativnem programu Project 2025. V letu 2026 namerava administracija izvesti korenite spremembe v zvezni vladi, vključno z ukinitvijo Urada za obveščevalne dejavnosti in analize ter ustanovitvijo novega ministrstva za meje in priseljevanje. Program predvideva tudi strožje pogoje za šolstvo in omejevanje dostopa do splava, kar nakazuje na nadaljnjo polarizacijo ameriške družbe v prihodnjem letu. Trumpova retorika in zakonodajni načrti so v neposredni povezavi z njegovim upadajočim ugledom v javnomnenjskih raziskavah ob koncu leta 2025.

Ameriška obveščevalna agencija CIA je po poročanju tujih medijev uradno zavrnila navedbe ruskega predsednika Vladimirja Putina, da je Ukrajina z droni napadla njegovo rezidenco v regiji Novgorod. Direktor agencije John Ratcliffe je o teh ugotovitvah osebno obvestil ameriškega predsednika Donalda Trumpa, s čimer je neposredno izpodbijal argumente Kremlja, ki so bili uporabljeni za utemeljitev zaostritve ruskih stališč v mirovnih pogajanjih. Moskva je pred tem trdila, da so analize navigacijskih sistemov sestreljenih dronov potrdile poskus atentata na ruskega voditelja. Medtem ko se napetosti na obveščevalni ravni stopnjujejo, sta Putin in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v novoletnih nagovorih podala povsem različni viziji prihodnosti. Putin je v kratkem nagovoru izpostavil enotnost ruskega ljudstva in vojno omenil le mimogrede, Zelenski pa je poudaril odločnost Ukrajine pri obrambi države. Dogajanje spremljajo tudi očitki nekaterih analitikov, da obveščevalne službe skušajo vplivati na Trumpov odnos do Rusije, medtem ko se ameriški predsednik sooča z nasprotujočimi si informacijami o pripravljenosti Moskve na končanje spopadov.

Zohran Mamdani, 34-letni demokratični socialist, je v četrtek uradno postal 112. župan mesta New York. Zgodovinska zaprisega se je začela s polnočno zasebno slovesnostjo na opuščeni postaji podzemne železnice pod mestno hišo, kjer je Mamdani prisegel na Koranu v prisotnosti generalne tožilke Letitie James. S tem je postal prvi musliman, prvi politik južnoazijskega porekla in prvi župan, rojen v Afriki, ki vodi največje ameriško mesto. Mamdani je ob prevzemu položaja napovedal "novo dobo" za New York, ki jo bosta zaznamovala boj proti stanovanjski krizi in krepitev javnega prevoza. Kasneje je potekala še javna inavguracijska slovesnost, na kateri je prisego vodil ameriški senator Bernie Sanders. Mamdani je v svojem nagovoru obljubil drzno in vključujoče vladanje po načelih demokratičnega socializma, s poudarkom na dostopnosti mesta za delavski razred. Njegov prihod na čelo New Yorka pomeni izrazit premik v levo, saj njegov program vključuje radikalne predloge, kot so zamrznitev najemnin, brezplačni avtobusni prevozi in ustanovitev mestnih trgovin z živili. Kljub progresivnim načrtom je novi župan v nagovoru poskušal pomiriti tudi judovsko skupnost v mestu z obljubo o varnosti in zaščiti.

Trierski škof Stephan Ackermann je v svojem nagovoru poudaril pomen aktivne obrambe demokratičnih vrednot v sodobni družbi. Po njegovih besedah si demokracija zasluži večjo pripravljenost državljanov za njeno zaščito, saj so temelji svobodne družbe podvrženi različnim pritiskom. Škof je ob tem izrazil zaskrbljenost nad stopnjevanjem napetosti v javnem diskurzu. Poleg poziva k zaščiti institucij je Ackermann svetoval tudi t.i. verbalno razorožitev. Prepričan je, da bi zmanjšanje agresivnosti v komunikaciji in večja stopnja spoštovanja med sogovorniki prispevala k stabilnosti demokratične ureditve. Njegove izjave prihajajo v času, ko se Nemčija in širša Evropa spopadata z vzponom populizma in polarizacijo družbe, kar zahteva premišljen odziv verskih in civilnih voditeljev.

Mestna uprava Novega Tajpeja je v okviru programa za izboljšanje prometne pretočnosti in varnosti uspešno zaključila dela na šestih kritičnih cestnih odsekih. Projekt, ki ga vodi urad za nove gradnje, se osredotoča na odpravo ozkih grl v mestnih ulicah in križiščih, kar bo lokalnim prebivalcem omogočilo krajše potovalne čase brez nepotrebnih obvozov. Po besedah vodje urada, Chien Pi-chija, so se projekti izvajali predvsem z odkupi zemljišč, pri čemer je bila ključna pripravljenost lastnikov za sodelovanje. Do konca leta 2025 je bilo v okviru tega načrta zaključenih že 138 projektov v skupni dolžini približno 2,28 kilometra. Oblasti so napovedale, da se bodo dela nadaljevala tudi v letu 2026, pri čemer sta trenutno v ospredju projekta v okrožjih Yingge in Banqiao. Glavni cilj teh posegov je izboljšanje varnosti pešcev in zagotavljanje boljše dostopnosti za intervencijska vozila, kar neposredno vpliva na kakovost bivanja v gosteje naseljenih delih mesta.

Rusija in Ukrajina sta si ob začetku novega leta izmenjali ostre obtožbe o načrtnih napadih na civilno prebivalstvo in ključno infrastrukturo. Po navedbah ruskih oblasti je ukrajinski napad z brezpilotnimi letalniki na vas Horli v zasedeni regiji Herson zahteval življenja 27 ljudi, vključno z dvema mladoletnikoma, medtem ko je bilo več kot 50 oseb ranjenih. Tarča napada naj bi bila hotel in kavarna, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta. Ukrajinski generalštab je obtožbe o napadih na civiliste zavrnil in poudaril, da njihove sile delujejo izključno proti vojaškim in energetskim ciljem v skladu z mednarodnim pravom. Istočasno je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sporočil, da je Rusija v novoletni noči nad Ukrajino izstrelila več kot 200 dronov, ki so bili usmerjeni predvsem v energetsko infrastrukturo v sedmih regijah. Medtem ko so v Kijevu potekale politične spremembe, vključno z imenovanjem Kirila Budanova za novega vodjo urada predsednika, so se pojavile nove napetosti glede domnevnega poskusa napada na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju. Ameriška obveščevalna agencija CIA je navedbe Moskve o poskusu atentata na Putina označila za neutemeljene, saj naj bi Ukrajina ciljala oddaljen vojaški objekt, ne pa predsednikove rezidence. Kljub stopnjevanju nasilja na terenu diplomatski viri poročajo o napredku v mirovnih pogovorih, ki jih nadzorujejo Združene države Amerike.

Policisti policijske postaje Gaoming v okrožju Bade mesta Taoyuan so včeraj popoldne po obsežni operaciji aretirali štiri vietnamske državljane, ki so imeli status pogrešanih delavcev migrantov. Incident se je začel okoli 17.50, ko so patruljni organi na ulici Hexing opazili sumljivo črno vozilo, ki je nevarno vijugalo po cestišču in ogrožalo druge udeležence v prometu. Voznik je kljub uporabi smernikov za levo zavijal desno, kar je vzbudilo dodaten sum o psihofizičnem stanju voznika. Ko so policisti poskušali ustaviti vozilo, se je voznik zaklenil in sprva zavračal sodelovanje, kar je sprožilo aktivacijo dodatnih policijskih enot. S pomočjo šestih patruljnih vozil so policisti osumljence obkolili na cesti Xingren v okrožju Zhongli. Po uspešni blokadi in nadzoru situacije so ugotovili, da gre za štiri državljane Vietnama, ki so v državi bivali in delali nezakonito. Ta dogodek se umešča v širši okvir poostrenega policijskega nadzora na Tajvanu, ki sledi seriji prometnih nesreč in varnostnih incidentov v zadnjem obdobju.

Sodišče v Tajvanu je izreklo sodbo odgovornima osebama podjetja Yasuda, kjer je konec leta 2022 v hudih požarih in eksploziji v mestu Taichung v okrožju Fengyuan umrlo pet ljudi, med njimi tudi vodja tovarne. Preiskava je razkrila, da je do tragedije prišlo zaradi skrajno nevarnih delovnih pogojev, saj sta direktor podjetja Zhan in vodja tovarne Qiu ukazala sočasno izvajanje barvanja s toluenom in varjenja. Da bi preprečila vpliv nočnega dežja na sušenje barve, sta zaposlenim celo zapovedala, naj po barvanju tesno zaprejo vsa okna. Zaradi pomanjkanja prezračevanja in varnostne opreme se je v prostorih nakopičil vnetljiv toluen, ki ga je vžgala iskra pri varjenju. Sodišče je direktorja Zhana in druge odgovorne spoznalo za krive uboja iz malomarnosti in kršitev varnostnih predpisov pri delu. Kazni so bile delno omiljene, ker je podjetje s svojci žrtev in preživelimi poškodovanci že doseglo izvensodne poravnave in izplačalo odškodnine. Tragedija je v javnosti sprožila ostre razprave o pomanjkljivih varnostnih standardih v industrijskem sektorju in odgovornosti vodstva za varnost delavcev.

Nemški organi pregona so poročali o občutnem porastu števila kaznivih dejanj, povezanih s prepovedanimi drogami, pri čemer sta glavni gonili trenda kokain in amfetamini. Kljub nedavni delni legalizaciji konoplje v državi se nezakoniti trg z drogami še naprej širi, kar še dodatno krepi finančno moč organiziranih kriminalnih združb. Po navedbah preiskovalcev se povečuje tudi poraba trdih drog, kar predstavlja vedno večji izziv za javno varnost in zdravstveni sistem. Dobički iz te nezakonite trgovine neposredno financirajo delovanje kriminalnih mrež, kar vodi v dodatno destabilizacijo varnostnih razmer. Nemška policija opozarja, da legalizacija določenih substanc ni zmanjšala pritiska na področju trgovine z močnejšimi in nevarnejšimi opiatni ter stimulansi.

Nemški minister za okolje Carsten Schneider se je zavzel za uvedbo dodatnih sistemov kavcij, ki bi vključevali širši nabor izdelkov, kot so stari mobilni telefoni in baterije. Namen predloga je povečati delež pridobljenih sekundarnih surovina in spodbuditi učinkovitejše recikliranje v Nemčiji. Minister je poudaril, da takšni ukrepi niso koristni le za varovanje okolja, temveč prinašajo tudi gospodarske koristi z zagotavljanjem dragocenih materialov. Po navedbah ministrstva bi razširitev krožnega gospodarstva zmanjšala odvisnost od uvoza surovin in hkrati preprečila kopičenje nevarnih odpadkov v gospodinjstvih. Schneider meni, da so obstoječi sistemi za embalažo pijač dokazali svojo učinkovitost, zato bi bilo smiselno podobne mehanizme uporabiti tudi za kompleksnejše elektronske naprave in energetske vire. Načrt predvideva tesnejše sodelovanje s proizvajalci in trgovci, ki bi morali prilagoditi svojo logistiko novemu načinu zbiranja odpadkov.

Mestna občina Tainan je pod vodstvom župana Huang Wei-cheja gostila sejo strokovnega svetovalnega odbora za preprečevanje in obvladovanje nesreč. Na srečanju so strokovnjaki poudarili nujnost prehoda s tradicionalnih inženirskih rešitev k bolj humanocentričnemu pristopu, ki se osredotoča na varnost ljudi. Eden ključnih predlogov je bila vzpostavitev regionalnih mikromrež, ki bi zmanjšale vpliv obsežnih izpadov električne energije med naravnimi katastrofami. Župan Huang je izpostavil, da bo prihodnji poudarek na izboljšanju postopkov evakuacije in zagotavljanju ustrezne oskrbe v zavetiščih, s čimer želijo povečati pripravljenost prebivalcev na sodelovanje pri umiku z ogroženih območij. Svetovalci so opozorili, da so pretekle izkušnje s tajfuni in močnim deževjem pokazale ranljivost obstoječe infrastrukture. Mikromreže bi omogočile lokalno oskrbo z energijo, kar je ključnega pomena za delovanje evakuacijskih centrov in komunikacijskih sistemov. Poleg tehnoloških izboljšav so razpravljali tudi o psiholoških vidikih evakuacije, saj se prebivalci pogosto neradi zapustijo svoje domove. Mestna uprava načrtuje nadgradnjo protokolov za sprejem in oskrbo ogroženih skupin, da bi s tem zagotovili čim večjo stopnjo varnosti med morebitnimi prihodnjimi naravnimi nesrečami.

Ukrajinska prestolnica Kijev je postala prizorišče obsežnih kadrovskih premestitev v državnem vrhu, ki so se zvrstile tik pred nadaljevanjem ključnih pogajanj o vojni v Ukrajini. Gre za t.i. val personificiranih sprememb v politični in vojaški strukturi države, s katerimi želi ukrajinsko vodstvo utrditi svoje položaje in optimizirati delovanje administracije v času zaostrenih razmer. Podrobnosti o specifičnih imenih in novih funkcijah v tem trenutku še niso v celoti razkrite, vendar analitiki ocenjujejo, da gre za strateško reorganizacijo. Ta poteza prihaja v kritičnem času, ko se pričakujejo novi diplomatski napori za rešitev konflikta. Poročila iz Kijeva nakazujejo, da so te spremembe del širšega načrta za zagotovitev večje stabilnosti in učinkovitosti pri izvajanju obrambnih in diplomatskih nalog. Razmere v državi ostajajo napete, medtem ko se mednarodna javnost osredotoča na izid napovedanih pogovorov, ki bi lahko določili nadaljnji potek spopadov.

Tajvanski premier Džuo Rongtai je ostro kritiziral tajvanski parlament, ker ta ni sprejel resolucije o obsodbi kitajskih vojaških vaj v bližini otoka. Džuo je poudaril, da so kitajske vojaške aktivnosti neposredno ogrozile varnost mednarodnih plovnih in zračnih poti na enem najgosteje naseljenih pomorskih območij na svetu, kjer letno pluje več kot 100.000 ladij. Po njegovem mnenju bi morala Tajvan in njegova zakonodajna veja oblasti v interesu nacionalne varnosti in zaščite svobode plovbe podati enotno in močno protestno noto proti Peking. Kritika premierja sledi glasovanju v parlamentu, kjer je opozicija, ki jo vodi stranka Kuomintang (KMT) ob podpori stranke TPP, potrdila predlog obsodbe samega premierja Džua in generalnega sekretarja sveta za nacionalno varnost Vu Džaosieja. Džuo je izjavil, da spoštuje odločitev parlamenta glede kritike njegovega dela, vendar meni, da je nerazumljivo in nesprejemljivo, da poslanci hkrati molčijo ob kitajskih vojaških grožnjah, ki ogrožajo suverenost in varnost države. Dogajanje odraža globok politični razkol v državi, kjer opozicija stopnjuje pritisk na vlado predsednika Laja, medtem ko Peking stopnjuje vojaški pritisk na otok.

Nemška vladna koalicija je pripravila načrt za učinkovitejšo porazdelitev terminov v zdravstvenem sistemu, ki predvideva ključno vlogo osebnih zdravnikov pri usmerjanju bolnikov k specialistom. Cilj novega sistema je skrajšanje dolgih čakalnih dob in optimizacija oskrbe, saj naj bi družinski zdravniki prevzeli vlogo koordinatorjev pri iskanju prostih terminov. Po ocenah pripravljavcev načrta bi takšna organizacija omogočila hitrejši dostop do potrebne zdravniške pomoči tistim, ki jo najbolj potrebujejo. Ob tem pa so se oglasili zagovorniki pravic bolnikov, ki opozarjajo, da zgolj sprememba načina naročanja ne bo rešila vseh težav v zdravstvu. Poudarjajo, da morajo specialisti prevzeti večjo odgovornost pri pojasnjevanju izvidov bolnikom, saj trenutna praksa pogosto pušča ljudi v negotovosti. Po njihovem mnenju bi morala biti jasna komunikacija med zdravnikom in pacientom prednostna naloga, saj bi to zmanjšalo število nepotrebnih ponovnih obiskov in izboljšalo splošno kakovost zdravstvenih storitev.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal pomembne spremembe v vrhu državnega obrambnega aparata, ki vključujejo ponovno zamenjavo na položaju ministra za obrambo. Na to strateško mesto namerava imenovati dosedanjega podpredsednika vlade in ministra za digitalno preobrazbo Mihajla Fedorova. Odločitev za kadrovsko osvežitev ministrstva, ki se ponovno spreminja po približno pol leta, prihaja v času intenzivnih spopadov in sočasnih evakuacij tisočev otrok iz dveh ključnih regij v državi. Poleg sprememb na obrambnem ministrstvu je predsednik Zelenski izvedel premike tudi v svojem ožjem kabinetu, saj je imenoval novega vodjo predsedniškega urada. Te poteze kažejo na prizadevanja Kijeva po večji učinkovitosti in prilagoditvi upravljanja države razmeram na bojišču. Mihajlo Fedorov velja za enega ključnih tehnokratov v ukrajinski vladi, ki je do zdaj vodil digitalizacijo države in razvoj tehnologij za vojaško rabo.

Hessenški predsednik vlade Boris Rhein je ponovno poudaril odločno stališče Krščansko-demokratske unije (CDU), da ne bo sodelovala z Alternativo za Nemčijo (AfD) na nobeni politični ravni. Njegova izjava se nanaša predvsem na prihajajoče lokalne volitve, kjer Rhein zavrača kakršno koli povezovanje s to desno populistčno stranko. Po njegovih besedah ni nobene osnove za sodelovanje, saj se stranki ideološko in politično preveč razlikujeta. Predsednik vlade je izpostavil pomen lokalnih volitev kot temelja demokratičnega odločanja in opozoril, da morajo uveljavljene stranke ohraniti jasno mejo do AfD. S tem je utrdil tako imenovani požarni zid, ki ga CDU vzdržuje do strank na skrajnem polu. Rhein meni, da bi kakršno koli sodelovanje na občinski ravni lahko legitimiralo politiko AfD tudi na deželni in zvezni ravni, čemur se želi krščansko-demokratska stran v celoti izogniti.

Mednarodna smučarska in deskarska zveza (FIS) je v zadnji posodobitvi seznama odobrila nevtralni status še sedmim ruskim predstavnikom v disciplinah prostega sloga in deskanja na snegu. Po navedbah tiskovne službe krovne zveze bodo ti športniki lahko sodelovali na mednarodnih tekmovanjih, vendar brez državnih simbolov, zastave ali himne Ruske federacije. Odločitev sledi strogim protokolom preverjanja, ki jih je FIS uvedla za ruske in beloruske atlete po začetku vojaške agresije v Ukrajini. S tem se nadaljuje postopno vključevanje posameznih ruskih športnikov, ki izpolnjujejo pogoje o politični nevtralnosti in niso povezani z varnostnimi organi ali vojsko. Kljub podeljenim statusom pa udeležba na tekmovanjih ostaja omejena z varnostnimi in organizacijskimi zahtevami posameznih prirediteljev. Gre za nadaljevanje trenda, ki smo mu bili priča že ob koncu leta 2025, ko je krovna zveza postopoma širila nabor tekmovalcev z odobrenimi dovoljenji za nastope pod nevtralno zastavo.

Analitiki ameriške revije Politico so ocenili, da so možnosti, da bi ameriški predsednik Donald Trump leta 2026 uspel končati vojno v Ukrajini, v razmerju štiri proti ena. Ta napoved prihaja v času, ko so ameriški mediji, vključno s The New York Times, podrobno analizirali njegove predvolilne obljube. Ugotovili so, da je Trump pred prevzemom mandata v letu dni vsaj 83-krat javno zagotovil, da bi lahko konflikt med Rusijo in Ukrajino rešil v zgolj 24 urah. Kljub pogostim trditvam o hitri rešitvi, analitiki opozarjajo na kompleksnost razmer na terenu, ki so se v zadnjih mesecih dodatno zaostrile. Trumpova retorika se je skozi čas spreminjala, saj je v preteklosti Rusijo označil za »papirnatega tigra«, hkrati pa od evropskih zaveznic zahteval večji finančni prispevek. Vprašanje ostaja, ali bodo njegove diplomatske pobude dejansko privedle do premirja ali pa bodo njegove napovedi ostale le del politične kampanje brez realne podlage za takojšnjo zaustavitev sovražnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump se je v petek, 2. januarja 2026, osebno vključil v priprave na obsežno rekonstrukcijo Bele hiše. Predsednik je pregledal in izbral vzorce marmorja ter drugih kamnitih materialov, ki bodo uporabljeni pri gradnji nove, monumentalne plesne dvorane. Po Trumpovih besedah bo nova dvorana namenjena gostovanju najprestižnejših državniških dogodkov, vključno z inavguracijskimi slovesnostmi, ki jih trenutni prostori predsedniške rezidence po njegovem mnenju ne omogočajo na ustrezni ravni. Projekt prenove ostaja kontroverzen, vendar Trump vztraja pri viziji, po kateri bi Bela hiša dobila prostor, vreden največjih svetovnih voditeljev. Odločitev za neposreden nadzor nad arhitekturnimi detajli sledi njegovim prejšnjim kritikam glede neprimernosti trenutnih prostorov za sprejem visokih gostov, kot je kitajski predsednik Ši Džinping. Projekt je del širših prizadevanj za posodobitev infrastrukture ameriške predsedniške palače, ki naj bi po načrtih odražala moč in ugled Združenih držav Amerike.

Evropski komisar za migracije je sporočil, da se je število izgonov oseb, ki so v Evropsko unijo vstopile nezakonito, v letu 2025 močno povečalo. Po njegovih napovedih bo letošnja stopnja vračanja najvišja v zadnjih šestih letih, kar kaže na strožje izvajanje migracijske politike na ravni celotne povezave. Kljub statističnemu povečanju pa je komisar opozoril, da trenutne številke še vedno ne zadostujejo za učinkovito obvladovanje migracijskih pritiskov. Povečanje števila deportacij je posledica okrepljenega sodelovanja med državami članicami in tretjimi državami ter strožjih postopkov na zunanjih mejah Unije. Pristojne institucije si prizadevajo za vzpostavitev sistema, ki bi zagotovil hitrejše vračanje tistih, ki nimajo pravice do mednarodne zaščite, vendar komisar poudarja, da bo za dolgoročno stabilnost potrebnih še več operativnih izboljšav in politične volje na ravni vseh članic.

Indijski poslovneži načrtujejo aktivno širitev na ruski trg in prevzem tržnih deležev, ki so ostali prazni po umiku zahodnih podjetij zaradi geopolitičnih razmer. Kot je 3. januarja poudaril predsednik Indijske poslovne zveze (IBA) v Rusiji Sammy Kotwani, indijska podjetja v ruski ekonomiji vidijo izjemno priložnost. Po njegovih besedah ruski trg ponuja velik potencial, zlasti v sektorjih, kjer je nastal razkorak med ponudbo in povpraševanjem po odhodu evropskih in ameriških korporacij. Kotwani je izpostavil, da so indijski investitorji pripravljeni vlagati v različne panoge, vključno s farmacijo, proizvodnjo in tehnološkimi rešitvami. Ta poteza odraža širši trend krepitve gospodarskih vezi med New Delhijem in Moskvo v času, ko Rusija išče nove trgovinske partnerje zunaj zahodnega kroga. Indijska poslovna skupnost ocenjuje, da lahko s svojo prisotnostjo učinkovito nadomesti manjkajoče storitve in izdelke, hkrati pa utrdi dolgoročni strateški položaj v državi. Ta premik pomeni pomembno prestrukturiranje dobavnih verig in mednarodnih trgovinskih odnosov v evrazijski regiji.

Politični akcijski odbor MAGA Inc., ki je tesno povezan z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, je vstopil v leto 2026 z rekordnimi 300 milijoni dolarjev razpoložljivih sredstev. Po uradnih poročilih je skupina samo v drugi polovici leta 2025 zbrala več kot 102 milijona dolarjev, pri čemer je skoraj polovica teh sredstev prišla iz treh ključnih virov. Ta finančni arzenal bo namenjen prihajajočim vmesnim volitvam v kongres, ki bodo ključne za politično prihodnost Trumpove administracije. Zbrana sredstva bodo predsedniku Trumpu omogočila utrditev moči v času, ko njegova administracija vstopa v drugo leto mandata in stopnjuje prizadevanja za uresničitev ciljev iz sporne pobude Project 2025. Finančna moč odbora MAGA Inc. predstavlja pomembno prednost pri podpori kandidatom Republikanske stranke, ki bodo zagovarjali predsednikovo agendo glede korenitega preoblikovanja zvezne vlade in omejevanja neodvisnosti institucij, kot je centralna banka Federal Reserve. Visok znesek na računu odraža močno podporo donorjev kljub gospodarskim negotovostim in naraščajočim kritikam na račun predsednikove konservativne politike.

Iransko zunanje ministrstvo in vodstvo države sta uradno pozvala Varnostni svet ter generalnega sekretarja Združenih narodov k obsodbi izjav ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Teheran je ameriške napovedi o pripravljenosti na pomoč protestnikom v Iranu označil za nepremišljene, provokativne in za grobo kršitev ustanovne listine Združenih narodov ter mednarodnega prava. Iranski zunanji minister Abas Aragči je poudaril, da so Trumpove izjave, ki spodbujajo protestne akcije, nevarne in pomenijo neposredno vmešavanje v notranje zadeve države. Oster diplomatski odziv Irana sledi stopnjevanju napetosti po izbruhu razširjenih gospodarskih protestov, ki so v državi terjali tudi smrtne žrtve. Iranske oblasti so ameriško retoriko označile za podpihovanje nasilja, medtem ko so Združene države Amerike svojo pripravljenost na posredovanje pogojevale z ravnanjem iranskega režima do civilistov. Diplomatski spor se zdaj seli na mednarodno raven, kjer Iran zahteva zaščito pred tistim, kar razume kot ameriško grožnjo suverenosti.

Ministrstvo za obrambo Združenih arabskih emiratov je sporočilo, da so zaključili postopek umika vseh svojih pripadnikov oboroženih sil z ozemlja Jumna. Ta odločitev sledi uradnemu sklepu vodstva države o končanju sodelovanja v protiterorističnih operacijah na jemenskem ozemlju. Vsi vojaški kontingenti so državo že zapustili, s čimer se zaključuje pomembno obdobje neposredne vojaške vpletenosti države v jemenski konflikt. Operacija je bila del širših prizadevanj koalicije pod vodstvom Savdske Arabije, vendar se Združeni arabski emirati zdaj osredotočajo na drugačne strateške prioritete. Umik vojakov bi lahko vplival na nadaljnji potek dogodkov v regiji, kjer so se sirske in jemenske sile spopadale z uporniškimi skupinami. Kljub umiku sil pa emirati ohranjajo določen politični vpliv v regiji prek lokalnih zaveznikov.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump bi lahko negativno ocenil morebitno imenovanje Kirila Budanova na mesto vodje urada ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Po mnenju Alessandra Orsinija, profesorja sociologije na rimski univerzi Luiss, bi takšna kadrovska poteza neposredno nasprotovala mirovnim načrtom, ki jih pripravlja ameriška administracija. Orsini je v pogovoru za časnik Il Fatto Quotidiano izpostavil, da bi vzpon Budanova, ki velja za zagovornika ostrejše vojaške linije, lahko povzročil napetosti v odnosih med Kijevom in Washingtonom. Analiza kaže, da bi Trump imenovanje Budanova razumel kot oviro pri prizadevanjih za stabilizacijo razmer in iskanje diplomatske rešitve konflikta. To se sklada s širšimi poročili o naraščajočem razkoraku med zahtevami ukrajinskega vrha po varnostnih jamstvih in Trumpovo vizijo zunanje politike, ki naj bi bila manj naklonjena obsežnim vojaškim zavezam. Dogajanje v Kijevu tako ostaja pod strogim nadzorom mednarodnih opazovalcev, saj bi kadrovske rošade lahko bistveno vplivale na prihodnjo dinamiko podpore ZDA Ukrajini.

Združene države Amerike so izvedle obsežen napad na Venezuelo, zaradi česar je venezuelska vlada to dejanje označila za imperialistični napad in pozvala državljane k protestom. Predsednik Maduro je razglasil izredno stanje. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je sporočila, da Madura in njegovo ženo čaka sojenje v New Yorku zaradi obtožb o trgovini z mamili in narkoterorizmu. ZDA naj bi med prehodnim obdobjem 'upravljale' Venezuelo, kar odpira nova pravna vprašanja.

Ekipa CNN je bila priča več eksplozijam v Caracasu v zgodnjih jutranjih urah v soboto. Poročali so, da so nekatera območja mesta ostala brez električne energije.

V venezuelski prestolnici Caracas so v noči s petka na soboto odjeknile silovite eksplozije, ki so povzročile obsežne požare in gost dim nad več deli mesta. Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je za napade neposredno obtožil Združene države Amerike in trdi, da gre za zračne napade na suvereno državo. Zaradi nastalih razmer je Maduro nemudoma razglasil izredne razmere po vsej državi. Dogajanje predstavlja kritično stopnjevanje večmesečnih napetosti med državama, ki so se stopnjevale vse od avgusta 2024. Medtem ko uradni Washington še ni podal podrobnejšega komentarja o domnevnih napadih, so se oglasili predstavniki ameriške opozicije. Ti poudarjajo, da začetek vojne z Venezuelo ni v interesu Združenih držav Amerike, s čimer so izrazili nestrinjanje z morebitnim neposrednim vojaškim posredovanjem. Razmere v regiji ostajajo skrajno negotove, mednarodna javnost pa z zaskrbljenostjo spremlja poročila o škodi in morebitnih žrtvah, ki jih je povzročilo nočno obstreljevanje.

Ameriška vojska je zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo. Donald Trump je operacijo označil za 'briljantno'. Emmanuel Macron je na omrežju X komentiral, da je Caracas osvobojen Madurove diktature. V Caracasu so bile slišane močne eksplozije in zvoki letal. Venezuela je obsodila 'zelo resno vojaško agresijo'. Rusija je obsoja akcijo ZDA v Venezueli, župan New Yorka Zohran Mamdani pa jo je označil za nezakonito.

Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa so Združene države izvedle obsežen napad na Venezuelo in zajele predsednika Nicolása Madura ter njegovo ženo. Pred tem naj bi po Trumpovih besedah potekalo veliko načrtovanja. Ameriški senator Mike Lee je navedel, da je bil Maduro pridržan s strani vojaških sil zaradi sodnih postopkov na podlagi obtožb, vloženih proti njemu v Združenih državah. V Caracasu je prišlo do več eksplozij. Vendar pa nekateri viri navajajo, da gre za napad ZDA na Venezuelo.

Ameriški predsednik Donald Trump je s svojimi izjavami o pripravljenosti na neposredno vojaško posredovanje v Iranu povzročil precejšnje vznemirjenje v mednarodni javnosti in znotraj lastne stranke. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social sporočil, da so Združene države Amerike "pripravljene, oborožene in opremljene" za posredovanje, če bi iranske oblasti stopnjevale nasilje in začele pobijati protestnike, ki se na ulicah zbirajo zaradi gospodarskih težav in visoke inflacije. Kljub odločni retoriki ameriškega predsednika trenutno ni opaziti večjih premikov ali prerazporeditev ameriških enot, ki bi kazali na neposredno pripravo na napad. Trumpovo stališče je naletelo na mešane odzive; medtem ko se je nekdanji iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi zahvalil za podporo iranskemu ljudstvu, so nekateri konservativni politiki in republikanci, med njimi kongresnik Thomas Massie, izrazili nasprotovanje takšnim grožnjam. Kritiki poudarjajo, da bi morali biti interesi ZDA usmerjeni v svobodo govora in ne v morebitno kontrolo nad energetskimi viri, hkrati pa opozarjajo na tveganja novega velikega konflikta na Bližnjem vzhodu.

Indijsko ministrstvo za delo in zaposlovanje je objavilo osnutke pravil za izvajanje štirih novih delovnih kodeksov, ki prinašajo korenite spremembe v delovnopravno ureditev države. Nova pravila se osredotočajo na izračun minimalne plače, določitev omejitev tedenskega delovnega časa, priznavanje sindikatov ter vzpostavitev nacionalnega odbora za socialno varnost. Ključna novost je vključitev delavcev v platformni ekonomiji, ki bodo po novem deležni ugodnosti, kot so minimalna plača, zdravstveno zavarovanje in varstvo pri delu. Vlada v New Delhiju je s tem korakom k uresničevanju reforme, ki je bila formalno uvedena konec novembra 2024, pozvala deležnike k podaji povratnih informacij. Osnutki določajo tudi kriterije minimalnega števila delovnih dni, ki jih morajo opraviti projektni delavci za dostop do socialnih pravic. Kljub napovedanim izboljšavam sindikati delavcev v platformni ekonomiji zahtevajo dodatna pojasnila glede pogojev za upravičenost do ugodnosti in zaščitnih mehanizmov, saj menijo, da so nekateri kriteriji še vedno nedorečeni.

Na Tajvanu so v zadnjih dneh obravnavali več hudo prometnih nesreč, ki so terjale smrtne žrtve in povzročile premoženjsko škodo. V okrožju Chiayi sta se zgodili dve nesreči, v katerih sta vozili zapustili vozišče in se prevrnili. V prvem primeru je 75-letni voznik v mestu Chiayi trčil v varovalno ograjo, a se je iz prevrnjenega vozila rešil sam in zavrnil zdravniško pomoč. Druga nesreča na hitri cesti 82 je bila hujša; voznik je po prevrnitvi padel iz vozila in obležal na vozišču, od koder so ga reševalci prepeljali v bolnišnico. Obenem je sodišče v Changhui izreklo obsodbo moškemu s priimkom Lyu, ki je pod vplivom drog povzročil verižno trčenje na državni avtocesti 1. Obtoženec je po trčenju z bagerjem svoje vozilo ustavil na zunanjem voznem pasu, kar je privedlo do trčenja treh dodatnih vozil. V nesreči sta umrla dva voznika. Sodišče mu je zaradi povzročitve smrti iz malomarnosti in vožnje pod vplivom prepovedanih substanc prisodilo tri leta in pol zapora. Dogodki so znova odprli vprašanje varnosti v prometu in strožjega nadzora nad vozniki.

Zohran Mamdani je 1. januarja 2026 uradno prevzel položaj 112. župana mesta New York in s tem postal prvi musliman, prvi politik južnoazijskega porekla ter najmlajša oseba v zadnjem stoletju na čelu te ameriške metropole. Mamdani, ki se opredeljuje kot demokratični socialist, je zaprisegel na dveh ločenih slovesnostih. Prva je potekala ob polnoči na opuščeni postaji podzemne železnice pod mestno hišo, kjer je ob prisotnosti pravosodne ministrice zvezne države New York Letitie James položil roko na koran. Druga, javna slovesnost je potekala čez dan pred mestno hišo, kjer mu je ob prisotnosti tisočih privržencev zaprisego predal ameriški senator Bernie Sanders. V svojem prvem govoru je Mamdani napovedal »novo dobo« za New York in poudaril, da bo vladal v skladu s svojimi socialističnimi načeli. Med njegove prednostne naloge sodijo reševanje stanovanjske problematike, zagotovitev brezplačnega avtobusnega prevoza in univerzalno otroško varstvo. Kot svojo prvo uradno dejanje je preklical več izvršilnih ukazov svojega predhodnika Erica Adamsa, ki so bili izdani po njegovi obtožbi zaradi korupcije. Mamdani je obljubil, da bo mestno oblast osredotočil na potrebe delavskega razreda in ne na interese milijarderjev ali oligarhov, hkrati pa je zagotovil judovski skupnosti v mestu, da bo ščitil njihovo varnost.

Zohran Mamdani je 1. januarja 2026 uradno prevzel položaj 112. župana New Yorka in s tem postal prvi musliman, prvi Američan južnoazijskega porekla ter najmlajša oseba v zadnjem stoletju na čelu največjega ameriškega mesta. Mamdani, ki se opredeljuje kot demokratični socialist, je zaprisegel na dveh ločenih slovesnostih. Prva je potekala ob polnoči na opuščeni postaji podzemne železnice pod mestno hišo, kjer je ob prisotnosti newyorške državne tožilke Letitie James položil roko na Koran. Druga, javna slovesnost, se je odvila čez dan na stopnicah mestne hiše, kjer je zaprisego vodil senator Bernie Sanders ob podpori kongresnice Alexandrie Ocasio-Cortez. Novi župan je v svojem prvem nagovoru napovedal »novo obdobje« za New York in obljubil, da bo vladal v imenu delavskega razreda ter se spopadal s krizo cenovne dostopnosti bivanja. Med svojimi prvimi ukrepi je Mamdani preklical več izvršnih ukazov svojega predhodnika Erica Adamsa, ki so bili izdani po njegovi obtožbi zaradi korupcije, vključno s tistimi, ki so se nanašali na javna naročila in Izrael. Napovedal je ambiciozen program, ki vključuje univerzalno varstvo otrok, dostopne najemnine in brezplačen avtobusni prevoz, hkrati pa je zagotovil judovski skupnosti, da bo kot župan ščitil vse prebivalce mesta.

Nekdanja pomočnica Joeja Bidna, Tara Reade, ki sedaj dela kot kolumnistka za RT, je izjavila, da prejema grožnje od ukrajinskih državljanov na spletu, po tem, ko se je preselila v Rusijo. Po njenih besedah so jo uvrstili na ukrajinske sezname, podobne 'Mirotvorec'.

Iranska meteorološka služba je za danes napovedala oblačno vreme s snežnimi padavinami in dežjem v večjem delu države. Glavno mesto Teheran je bilo priča snežnim padavinam. V 18 provincah so možne padavine, v gorskih območjih snežni meteži.

Po uradni objavi imenovanja Chen Chien-jena za predsednika Academia Sinica so se pojavile kritike, ki so ga označile za 'plačilo uslug'. Profesor 叶耀元 je te kritike zavrnil, medtem ko je zdravnik 杜承哲 poudaril, da Chen Chien-jen s svojim znanjem ne potrebuje nikogaršnje naklonjenosti. Kritike se nanašajo tudi na njegovo starost, 75 let, in trdijo, da imenovanje ne zagotavlja generacijske pomladitve.

Rusko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da so sile protizračne obrambe v noči na 3. januar 2026 nad ozemljem Ruske federacije in akvatorijem Azovskega morja prestregle in uničile 22 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov letalskega tipa. Po uradnih podatkih je bilo največ dronov, skupno 12, sestreljenih nad polotokom Krim, šest nad Krasnodarskim krajem, dva nad Rostovsko oblastjo ter po eden nad republiko Adigejo in nad Azovskim morjem. Guverner Rostovske oblasti Jurij Sljusar je potrdil, da je v naselju Semeno-Kamišenska v Čertkovskem okrožju prišlo do manjše materialne škode. Zaradi padlih delov dronov so bila na več stanovanjskih hišah razbita okna, poškodovan pa je bil tudi električni daljnovod. O morebitnih žrtvah ali poškodovanih osebah v ostalih regijah oblasti niso poročale. Napad sledi intenzivnemu valu ukrajinskih operacij z droni, ki so se v dneh okoli novega leta stopnjevale v globino ruskega ozemlja.

Donald Trump je v novem intervjuju razkril, da je povečal odmerek aspirina na lastno pest, da bi si zagotovil 'lepo, tanko kri'. Zdravnik Sean Barbarella je za Wall Street Journal povedal, da je predsednik Trump zdrav. Kljub temu so se pojavila vprašanja o njegovem zdravju, vključno z razlogi za opravljanje CT preiskav namesto MRI in njegovim spalnim režimom.

Predsednik odbora ruske državne dume za finančni trg, Anatolij Aksakov, je napovedal, da naj bi bili novi zakonski ukrepi za zaščito državljanov pred t. i. 'shemo Dolina' pri nepremičninskih transakcijah sprejeti v prvem četrtletju leta 2026. Cilj novega zakona je varnejši nakup stanovanj na sekundarnem trgu.

Uradniki v Minnesoti imajo do naslednjega tedna čas, da Trumpovi administraciji predložijo informacije o izvajalcih in starših, ki prejemajo zvezna sredstva za otroško varstvo. Državni uradniki so sporočili, da centri za varstvo otrok, ki so bili predstavljeni v viralnem videu prejšnji teden, delujejo kot pričakovano, z otroki prisotnimi na vseh lokacijah, razen na eni.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je zamrznila izplačila zveznih sredstev za otroško varstvo za vseh 50 zveznih držav. Odločitev, ki jo je Ministrstvo za zdravje in socialne zadeve (HHS) utemeljilo s potrebo po preprečevanju sistemskih goljufij, sledi nedavnim poročilom o nepravilnostih v Minnesoti. Namestnik sekretarja Jim O'Neill je aktiviral sistem za zaščito porabe, ki od zveznih držav zahteva predložitev dodatnih dokazil, vključno s fotografijami in računi, za vsako izplačilo. Kritiki, med katerimi sta guverner Tim Walz in pravosodni minister Minnesote Keith Ellison, so ukrep označili za politično motiviran napad, ki neposredno ogroža socialno varnost družin. Istočasno je prizivno sodišče razsodilo, da Trumpova administracija lahko nadaljuje z omejevanjem financiranja organizacije Planned Parenthood prek sistema Medicaid, medtem ko se pravni postopki nadaljujejo. Na drugem področju pa je predsednik Trump nekoliko popustil in preklical načrte za namestitev narodne garde v nekaterih mestih pod vodstvom demokratov, kot so Chicago, Los Angeles in Portland. To odločitev so spodbudile neugodne sodne odločbe, ki so poudarile omejitve predsedniških pooblastil pri uporabi vojske za civilno kazensko pregon po zakonu Posse Comitatus.

Po katastrofalnem požaru v Crans-Montani poteka identifikacija žrtev, pri čemer šest ljudi še vedno ni identificiranih. Na stotine ljudi se je zbralo na tihi žalni slovesnosti v počastitev umrlih. V Sionu je bila opravljena maša za žrtve, medtem ko prebivalci izražajo globoko žalost in prizadetost nad tragedijo.

Direktor jedrske elektrarne Zaporožje Jurij Černičuk je v uradni izjavi zavrnil možnost kakršnega koli skupnega fizičnega upravljanja objekta z Ukrajino. Černičuk je poudaril, da elektrarna velja za ruski objekt, s čimer se je odzval na razprave v okviru pogajanj o Ukrajini, ki so vključevale predloge o morebitnem režimu skupnega nadzora nad nuklearko. Njegove besede potrjujejo vztrajanje pri popolnem nadzoru nad največjo jedrsko elektrarno v Evropi, ki se nahaja na območju pod rusko zasedbo. Izjave prihajajo v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo pritiski za zagotovitev jedrske varnosti na območju konfliktov. Moskva s temi stališči dodatno utrjuje svojo pozicijo glede lastništva infrastrukture na zasedenih ozemljih, kar neposredno vpliva na diplomatska prizadevanja Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) za vzpostavitev varnostnega območja okoli elektrarne. Černičukova zavrnitev skupnega nadzora kaže na globok prepad med stranema v konfliktu in zmanjšuje verjetnost za hitro rešitev vprašanja upravljanja objekta.

Ruski predsednik Vladimir Putin in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta v svojih tradicionalnih novoletnih nagovorih narodu in vojski izrazila diametralno nasprotni si stališči glede prihodnosti vojne v Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta. Medtem ko je Putin v nagovoru ob vstopu v leto 2026 poudaril svoje neomajno prepričanje v končno vojaško zmago Rusije in ruske vojake označil za heroje, je Zelenski v svojem nagovoru zatrdil, da je mirovni načrt že 90-odstotno pripravljen. Kljub optimizmu ukrajinske strani pa Putinova retorika nakazuje na strategijo izčrpavanja, saj se ruska vojska osredotoča na vztrajnost in upa na popuščanje potrpežljivosti Zahoda. Analitiki opozarjajo, da je Rusija pod Putinovim vodstvom postala bolj izolirana in gospodarsko odvisna od Kitajske, vendar ruski predsednik še vedno stavi na svojo kalkulacijo, da bo čas na njegovi strani. Putin je v govoru poudaril odločnost in skušal projicirati moč, kljub temu da so bili začetni cilji hitre zmage leta 2022 neuspešni. Zelenski na drugi strani kljub napovedim o pripravljenem mirovnem dogovoru opozarja na nevarnost novega leta vojne, kar kaže na negotovost diplomatskih prizadevanj, ki so se v zadnjih mesecih odvijala med Moskvo, Kijevom in Washingtonom.

Zohran Mamdani je v četrtek ob polnoči na zgodovinski postaji podzemne železnice Old City Hall zaprisegel kot novi župan New Yorka. 34-letni demokrat, ki se opredeljuje za demokratičnega socialista, je s tem postal prvi musliman in prvi Američan južnoazijskega porekla na čelu največjega ameriškega mesta. Med zasebno slovesnostjo, ki jo je vodila generalna tožilka zvezne države New York Letitia James, je Mamdani zaprisegel z roko na dveh izvodih Korana, vključno z zgodovinskim izvodom iz Newyorške javne knjižnice. V svojem inavguracijskem nagovoru je Mamdani napovedal drzno in obsežno vladanje, usmerjeno v podporo delavskemu razredu in izboljšanje javnih storitev, zlasti javnega prevoza. Na javni slovesnosti pred mestno hišo sta ga podprla tudi vidna predstavnika levega krila demokratske stranke, senator Bernie Sanders in kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez. Njegov prevzem funkcije je sprožil val mednarodnih odzivov, med drugim s strani londonskega župana Sadiqa Khana, hkrati pa nakazuje na morebitna prihodnja politična nesoglasja z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.

Zohran Mamdani je v četrtek ob polnoči uradno prevzel dolžnosti župana New Yorka in postal prvi musliman ter prvi politik južnoazijskega porekla na čelu največjega ameriškega mesta. Širiintridesetletni demokrat in samooklicani demokratični socialist je prisego opravil na opuščeni postaji podzemne železnice pod mestno hišo, s čimer je simbolično poudaril svojo zavezanost delavskemu razredu in izboljšanju javnega prevoza. Mamdani je ob prisotnosti žene Rame Duwaji zaprisegel na dveh izvodih Korana, od katerih je bil eden star več kot dvesto let. Novi župan je v svojem nagovoru napovedal novo ero za New York, ki jo bo zaznamovala borba proti stanovanjski krizi in visokim življenjskim stroškom. Njegov program vključuje zamrznitev najemnin, uvedbo brezplačnih avtobusnih prevozov in ustanovitev občinskih trgovin z živili. Mamdanijev vzpon predstavlja pomemben generacijski premik v ameriški politiki, saj je postal najmlajši župan mesta v zadnjem stoletju. Na javni slovesnosti pred mestno hišo ga je kasneje zaprisegel senator Bernie Sanders, podprla pa ga je tudi kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez, ki je poudarila pomen progresivnih reform v času predsedovanja Donalda Trumpa.

Republikanska stranka v Združenih državah Amerike se je znašla v resnih težavah pred prihajajočimi kongresnimi volitvami leta 2026, saj jo pretresajo številni odstopi, notranji spori in upad javnomnenjske podpore. Po poročanju več virov se republikanci v kongresu spopadajo z rekordnim valom upokojitev, saj je svojo namero o odhodu napovedalo že 30 njihovih predstavnikov v predstavniškem domu in senatu. Med najvidnejšimi odhodi je odstop Marjorie Taylor Greene, kar odraža splošno nezadovoljstvo in demoralizacijo znotraj stranke zaradi politične blokade in upadanja priljubljenosti predsednika Donalda Trumpa. Strateško krizo poglabljajo nedavni volilni porazi v tradicionalno republikanskih okoljih, kot je Iowa, kjer je demokratska kandidatka Renee Hardman na posebnih volitvah premagala republikanskega tekmeca z visoko razliko. Vodstvo stranke, vključno s Stevom Scalisom in Kevinom Hernom, opozarja, da sporočila stranke ne dosežejo volivcev, hkrati pa se soočajo s težavami zaradi prenehanja subvencij za zdravstveno zavarovanje iz obdobja pandemije. Poleg političnih izzivov so se v ospredju znašle tudi preiskave o dostopu do dokumentov Jeffreyja Epsteina, v katere naj bi bila vključena Trumpova vodja osebja Susie Wiles, kar še dodatno obremenjuje ugled stranke pred odločilnim volilnim letom.

Vietnamska vlada je v letu 2025 dosegla pomembne mejnike pri izvajanju resolucije 57, ki določa znanost, tehnologijo in digitalno preobrazbo kot ključne stebre nacionalne rasti. Prihodki industrije digitalne tehnologije so narasli na 198 milijard ameriških dolarjev, kar predstavlja 26-odstotno povečanje glede na predhodno leto in za 16 odstotkov presega zastavljene letne cilje. Podpredsednik vlade Nguyen Chi Dung je podpisal odločbo o nacionalnem programu za razvoj šestih strateških tehnoloških produktov, ki jih nameravajo v celoti obvladati in uvesti v uporabo do leta 2030. Napredek v digitalnem gospodarstvu je postal glavno gonilo razvoja države, pri čemer se inovacije niso več omejevale le na raziskovalne dejavnosti, temveč so se integrirale neposredno v poslovne procese in nepremičninski trg. Glavno mesto Hanoj je poročalo o gospodarskem preboju, ki temelji prav na hitrem uvajanju novih tehnologij in e-trgovine, kar odpira nove poti za vietnamski digitalni izvoz. Država s temi ukrepi utrjuje temelje za novo fazo razvoja, v kateri digitalna transformacija ni več izbira, temveč nujen pogoj za konkurenčnost na svetovnem trgu.

V Kaliforniji so pripravili predlog novega zakona o obdavčitvi najpremožnejših prebivalcev, ki predvideva enkratni petodstotni davek na premoženje milijarderjev. Pobuda, o kateri bi volivci lahko odločali na referendumu, bi se nanašala na posameznike s stalnim prebivališčem v tej zvezni državi na dan 1. januarja 2026, plačilo pa bi zapadlo v letu 2027. Zbrana sredstva bi kalifornijske oblasti namenile izključno financiranju zdravstva in izobraževalnega sistema preko namenskega proračunskega računa. Predlog je v ameriški javnosti sprožil buren odziv, predvsem med politično in gospodarsko elito. Zagovorniki ukrepa poudarjajo nujnost novih virov za javne storitve, medtem ko kritiki opozarjajo na tveganje množičnega odhoda najbogatejših prebivalcev, kar bi dolgoročno lahko zmanjšalo davčne prihodke države. Razprave o obdavčitvi premoženja v Kaliforniji niso nove, vendar ta predlog z visoko stopnjo obdavčitve predstavlja doslej najresnejši poskus prerazdelitve bogastva v tej gospodarsko najmočnejši ameriški zvezni državi.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se sprva začeli zaradi drastičnega padca vrednosti nacionalne valute in gospodarske krize, v več mestih sprevrgli v nasilne spopade z varnostnimi silami. Po poročanju iranskih tiskovnih agencij so v zahodnem delu države delovale oborožene skupine, ki so streljale v zrak in vzklikale politična gesla, medtem ko so se na severovzhodu države demonstracije končale z neposrednimi spopadi s policijo. V provinci Kum v osrednjem delu države so oblasti sporočile, da so preprečile poskus terorističnega napada, ki ga je sredi splošnih nemirov skušal izvesti oborožen napadalec. Protesti so zajeli tudi prestolnico Teheran, zlasti južno četrt Nazi Abad, kjer so protestniki zažigali zabojnike za smeti in pozivali k zamenjavi vodstva islamske republike. K množičnemu uporu in blokadi ključnih prometnic je prek družbenih omrežij pozval tudi Reza Pahlavi, sin nekdanjega iranskega šaha, ki živi v izgnanstvu. Čeprav vpliv opozicije v tujini ostaja nejasen zaradi njene razdrobljenosti, se demonstracije širijo v mesta Marvdašt, Mašhad in Hamadan. Stopnjevanje nasilja sledi dogodkom s začetka januarja, ko je v spopadih umrlo več ljudi, dogajanje pa spremlja tudi ostra retorika med Teheranom in Washingtonom.

Podpredsednica odbora državne dume za kmetijska vprašanja Julija Ogloblina je sporočila, da plače upravljavcev traktorjev in kombajnov v Rusiji med sezono poljskih del dosegajo do 300.000 rubljev mesečno. Po njenih navedbah so visoki prejemki in sodobna kmetijska mehanizacija ključni dejavniki, ki povečujejo zanimanje mladih za poklice v kmetijstvu. Ogloblina je v pogovoru za tiskovno agencijo TASS poudarila, da panoga postaja vse bolj privlačna zaradi tehnološkega napredka in konkurenčnega plačila. Kljub visokim zneskom v času največje obremenitve gre za sezonsko naravo dela, kjer so dohodki neposredno vezani na intenzivnost poljskih opravil. Ruske oblasti s temi podatki poskušajo izboljšati ugled kmetijskih poklicev med mladimi generacijami, saj se država spopada s potrebami po povečanju domače kmetijske proizvodnje in modernizaciji podeželja. Izjave odražajo širša prizadevanja države za stabilizacijo trga dela v primarnem sektorju.

Češka opozicijska tabora sta zahtevala odstavitev predsednika spodnjega doma češkega parlamenta in vodjo radikalnih nacionalistov Tomia Okamure, potem ko je ta v novoletnem nagovoru ostro napadel vodstvo Evropske unije in Ukrajine. Okamura je predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen označila za "ponorelo aktivistko", Evropsko unijo pa obtožil, da drvi v tretjo svetovno vojno. V svojem govoru se je osredotočil tudi na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki ga je obtožil vodenja hunte, ki naj bi češkim upokojencem kradla sredstva za osebno razkošje. Kritiki opozarjajo, da so Okamurove trditve o financiranju oborožitve Ukrajine neresnične, saj Češka trenutno ne namenja več neposrednih proračunskih sredstev za orožje, temveč je s posodabljanjem lastne obrambe prek zavezniških kompenzacij celo ustvarila dobiček. Opozicija od premierja Andreja Babiša zahteva, da se od teh izjav jasno ogradi, saj Okamura s svojimi stališči neposredno škoduje zunanjepolitičnemu ugledu države in odnosom znotraj zveze NATO in EU. Poleg tega so njegove obtožbe o korupciji v Ukrajini v češki javnosti naletele na mešane odzive, zlasti v luči preteklih korupcijskih afer v Kijevu.

Ameriški predsednik Donald Trump je v javnosti razkril, da že 25 let vsakodnevno uživa visoke odmerke aspirina z namenom redčenja krvi. Njegovo priznanje je sprožilo odzive v zdravstveni stroki, kjer strokovnjaki opozarjajo na morebitna tveganja, povezana s takšno dolgotrajno terapijo brez ustreznega nadzora. Zdravnik terapevt Andrej Kondrahin je ob tem pojasnil, da bi takšna navada lahko kazala na specifična srčno-žilna obolenja, hkrati pa opozoril na vidne stranske učinke, kot so modrice na predsednikovem telesu. Kondrahin je poudaril, da nenadzorovano uživanje aspirina v visokih odmerkih predstavlja resno nevarnost za zdravje, saj lahko povzroči notranje krvavitve in poškodbe želodčne sluznice. Čeprav se aspirin pogosto uporablja kot preventivno sredstvo proti strdkom, strokovnjaki poudarjajo, da mora biti vsakršna terapija prilagojena posamezniku in vodena s strani osebnega zdravnika. Primer ameriškega predsednika tako odpira širšo razpravo o varni uporabi zdravil v samozdravstvene namene.

Premierka kanadske province Alberta Danielle Smith je v zadnjih izjavah neposredno okrivila svojega glavnega političnega tekmeca, vodjo opozicijske stranke NDP Naheeda Nenshija, za trenutno krizo z oskrbo z vodo v mestu Calgary. Po njenih besedah so težave neposredna posledica zanemarjanja kritične infrastrukture v času, ko je Nenshi opravljal funkcijo župana mesta Calgary. Premierka trdi, da mesto vrsto let ni ustrezno preverjalo stanja glavnega oskrbovalnega cevovoda Bearspaw South, kar je privedlo do sedanjih okvar in pomanjkanja. Politični spor se je zaostril v času, ko se prebivalci Calgaryja spopadajo z omejitvami pri porabi vode zaradi resnih poškodb na glavnem vodovodnem omrežju. Smithova je v javnem nagovoru poudarila, da bi se trenutnim nevšečnostim lahko izognili, če bi prejšnja mestna oblast pod vodstvom Nenshija redno vzdrževala sisteme. Po drugi strani podporniki opozicijskega voditelja te očitke zavračajo kot politično motivirane napade, ki služijo preusmerjanju pozornosti od trenutnega upravljanja krize na provincialni ravni.

Ruske oblasti so sporočile, da je bilo v ukrajinskem napadu z droni na vas Horli v zasedeni regiji Herson na silvestrovo ubitih najmanj 24 civilistov, več kot 50 pa je ranjenih. Po navedbah Moskve so trije brezpilotni letalniki zadeli hotel in kavarno, kjer so domačini praznovali novo leto, med žrtvami pa naj bi bil tudi otrok. Ruski preiskovalni odbor je dogodek označil za teroristično dejanje in sprožil kazensko preiskavo, hkrati pa Kremelj ameriški strani predaja domnevne dokaze o vpletenosti ukrajinskih sil. Ukrajinski generalštab je obtožbe o napadih na civilne cilje zavrnil in poudaril, da njihove sile delujejo izključno v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom ter ciljajo le vojaško in energetsko infrastrukturo. Predsednik Volodimir Zelenski je ob tem opozoril, da je Rusija v novoletni noči nad Ukrajino izstrelila več kot 200 dronov, ki so poškodovali elektroenergetsko omrežje v sedmih regijah. Medsebojno stopnjevanje napadov se dogaja v času intenzivnih diplomatskih prizadevanj za mir, ki jih vodijo Združene države Amerike, pri čemer Zelenski ocenjuje, da je mirovni sporazum že 90-odstotno pripravljen. Kot odziv na varnostne razmere je Zelenski na mesto vodje kabineta imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR). Imenovanje prihaja po odstavitvi Andrija Jermaka zaradi korupcijskih preiskav v energetskem sektorju. Budanov bo po novem zadolžen za varnostna vprašanja, razvoj obrambnih sil in vodenje mirovnih pogajanj, kar kaže na premik ukrajinske politike k še tesnejšemu povezovanju obveščevalnih in diplomatskih dejavnosti v ključni fazi vojne.

Na Tajvanu so na silvestrovo zabeležili več hudih prometnih nesreč, ki so ponovno sprožile razprave o varnosti cestne infrastrukture. V Kaohsiungu je prišlo do tragične nesreče, v kateri je pod kolesi tovornega vozila umrl 21-letni študent. Nesreča se je zgodila na križišču cest Zhonghua 5th Road in Xinguang Road, kjer se vozišče nenadno zoži, kar povzroča nevarno prepletanje motornih vozil in motornih koles. Lokalni politiki in družina pokojnega opozarjajo na napačno načrtovane vozne pasove in neustrezno umeščena avtobusna postajališča, zaradi česar so napovedali odškodninske tožbe proti državi. Mestni urad za promet je po ogledu prizorišča obljubil optimizacijo prometne signalizacije in ureditev cestnih oznak. Ločeno se je v Novem Tajpeju, na območju Wanlija, zgodila nesreča na nevarnem cestnem ovinku, kjer je voznik osebnega vozila izgubil nadzor in trčil v sredinsko ločilno ograjo. Vozilo se je ob trku prevrnilo na streho in pristalo na nasprotnem voznem pasu. Voznik je nesrečo preživel le z lažjimi poškodbami prstov, policija pa kot razlog navaja trenutno nepazljivost. Ti dogodki sledijo seriji nesreč v zadnjih mesecih, ki kažejo na sistemske težave v tajvanskem prometu, vključno z vožnjo pod vplivom alkohola in neustreznim nadzorom nad tovornimi vozili.

Ruske sile protizračne obrambe so v noči s petka na soboto uničile in onemogočile večje število ukrajinskih brezpilotnih letal, ki so ciljala objekte v štirih okrožjih Rostovske oblasti. Guverner regije Jurij Sljusar je prek komunikacijskega kanala Telegram sporočil, da so bili napadi odbiti na območjih Saljska, Millerova, Čertkova in Kašarija. Po prvih informacijah incidenti niso zahtevali človeških žrtev, so pa povzročili manjšo materialno škodo na civilni infrastrukturi. V naselju Semeno-Kamišenska v okrožju Čertkovo so zaradi eksplozij popokala stekla na več stanovanjskih hišah, poškodovan pa je bil tudi daljnovod na enem izmed stebrov. Lokalne službe so po navedbah guvernerja hitro posredovale in v kratkem času znova vzpostavile oskrbo z električno energijo. Rusko obrambno ministrstvo je ob tem poročalo, da so skupno prestregli enajst letalnikov nad petimi različnimi regijami in nad Azovskim morjem, kar kaže na nadaljevanje ukrajinske strategije ciljanja ruske obmejne infrastrukture, ki smo ji bili priča že v preteklih mesecih.

Ameriška obalna straža je v petek nadaljevala obsežno iskalno akcijo v vzhodnem Tihem oceanu, kjer iščejo osebe, ki so skočile z domnevnih tihotapskih plovil med napadi ameriške vojske. Vojaške operacije, ki so se odvile v začetku tedna, so bile usmerjene proti čolnom, ki naj bi se uporabljali za transport prepovedanih drog. Čeprav iskanje poteka že več dni, so možnosti za preživetje pogrešanih oseb po navedbah uradnih organov vse manjše. Iskalna akcija se je začela v torek popoldne, ko je vojska obalno stražo obvestila o preživelih v vodi. Trenutni incident je del širše in okrepljene kampanje administracije predsednika Donalda Trumpa proti mednarodnim mamilarskim kartelom v regiji. Do zdaj so potrdili več smrtnih žrtev, število pogrešanih pa ostaja neznano, saj so nekateri posamezniki skočili v morje med samimi napadi na plovila v gibanju.

Ruske vojaške enote so v zadnjih 24 urah na območju Harkova preprečile dva poskusa preboja ukrajinskih sil proti mestu Kupjansk. Kot je sporočil načelnik tiskovnega središča skupine sil Zahod Ivan Bigma, sta ruska 6. armada in njene podrejene enote odbili napada 92. jurišne brigade in 15. brigade ukrajinske nacionalne garde. Do spopadov je prišlo v bližini naselij Palamarevka in Blagodatovka, kjer so ukrajinske enote neuspešno skušale presekati ruske obrambne linije. Dogajanje predstavlja nadaljevanje intenzivnih spopadov na severovzhodnem delu fronte, kjer Rusija po navedbah uradne Moskve ohranja nadzor nad ključnimi strateškimi točkami. Ruske sile naj bi s pravočasnim odkritjem premikov ukrajinskih formacij in uporabo artilerijskega ognja ustavile napredovanje nasprotnika, še preden bi ta dosegel mestno obrobje Kupjanska. Ukrajinska stran teh konkretnih navedb o neuspehu pri Palamarevki in Blagodatovki še ni podrobneje komentirala. Operacija na tem območju je neposredno povezana z decembrskimi ukazi ruskega predsednika Vladimirja Putina o razširitvi varnostnega pasu v regijah Harkov in Sumi. Cilj teh ofenzivnih in obrambnih operacij je po besedah ruskega generalštaba zagotoviti stabilnost na mejnih območjih in preprečiti ukrajinsko protiofenzivo na strateško pomembnem vozlišču Kupjansk.

Ministrstvo za otroke, mladino in družino zvezne države Minnesota je po opravljenih nadzorih sporočilo, da otroški vrtci, ki so se znašli v središču obtožb o domnevnih goljufijah, delujejo v skladu s predpisi. Preiskovalci so obiskali štiri lokacije, ki so bile izpostavljene v viralnem videoposnetku, in ugotovili, da so bili otroci prisotni na vseh lokacijah razen na eni, kjer pa je bila odsotnost ustrezno utemeljena. Agencija je v uradni izjavi poudarila, da obrati ob času nenapovedanih obiskov niso kazali znakov nepravilnosti. Preiskava se je začela kot odziv na široko razširjene obtožbe o sistemskih finančnih goljufijah v programih za varstvo otrok, ki so v preteklosti privedle celo do zamrznitve zveznih sredstev na ravni celotnih Združenih držav Amerike. Kljub resnosti obtožb in predhodnemu vpletanju zveznih organov, kot sta FBI in Ministrstvo za domovinsko varnost, zadnje ugotovitve državnih preiskovalcev ne potrjujejo navedb o fiktivnem delovanju centrov. Nadzorni organi bodo nadaljevali s preverjanjem dokumentacije, vendar trenutno stanje na terenu ustreza zahtevanim standardom.

Število smrtnih žrtev zaradi nasilja med protesti v Iranu je naraslo na najmanj deset. Medtem nekdanji analitik CIA svari pred prehitrim slavjem neokonservativcev glede protestov v Iranu. Razlog za nemire pa je vse slabše gospodarsko stanje v Islamski republiki.

Novi župan New Yorka, Zohran Mamdani, je takoj po prevzemu funkcije sprožil burne odzive. Preklical je ukaze svojega predhodnika, Erica Adamsa, ki so priznavali proticionizem kot antisemitizem in omejevali proteste pred judovskimi objekti. Izraelsko ministrstvo za zunanje zadeve ga je obtožilo antisemitizma, medtem ko so zagovorniki Palestine pozdravili njegove poteze. V Izraelu medtem Limor Son Har-Melech ponovno poziva k izstopu iz Svetovne zdravstvene organizacije, ker jo ocenjuje kot antisemitsko.

Novi župan New Yorka, Zohran Mamdani, je po zaprisegi na korani preklical izvršne ukaze svojega predhodnika Erica Adamsa, ki so bili namenjeni boju proti antisemitizmu, vključno z definicijo antisemitizma po standardih IHRA in omejitvami gibanja BDS. Izraelske oblasti in judovske skupine so izrazile zaskrbljenost, češ da poteze zmanjšujejo zaščito judov in sinagog v New Yorku. Mamdanijeva izvolitev in ukrepi so sprožili dvome in kritike.

Novi župan New Yorka, Zohran Mamdani, je ob nastopu funkcije preklical več izvršnih ukazov svojega predhodnika Erica Adamsa, ki so se nanašali na Izrael in boj proti antisemitizmu. Med drugim je odpravil definicijo antisemitizma, ki jo je uporabljalo mesto, in omejitve glede sodelovanja mestnih uradnikov z gibanjem BDS. Te poteze so sprožile ostre kritike izraelske vlade in vodilnih judovskih organizacij v ZDA. Mamdani se je v prvih dejanjih kot župan usmeril tudi na stanovanjsko problematiko. Prejšnjega župana Adamsa so medtem obtožili na zvezni ravni.

Posebni predstavnik ruskega predsednika za investicijsko-ekonomsko sodelovanje in vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF), Kiril Dmitrijev, je v svoji izjavi poudaril, da desne politične sile predstavljajo edino realno upanje za prihodnost Evrope. Po njegovih besedah so prav te sile tiste, ki si upajo odkrito priznati resne težave, s katerimi se spopada Evropska unija, vključno z gospodarskim upadom, naraščajočo birokracijo in izzivi množičnih migracij. Dmitrijev je svoja stališča objavil na družbenem omrežju X, kjer je kritiziral trenutno usmeritev Bruslja. Ruski uradnik meni, da prevladujoče politične elite v Evropski uniji niso sposobne nasloviti strukturnih težav regije, kar vodi v splošno razpadanje povezave. Po Dmitrijevih navedbah desničarski politiki prepoznavajo nujnost korenitih sprememb, medtem ko trenutni birokratski aparat zgolj poglablja krizo. Izjave prihajajo v času zaostrenih odnosov med Rusijo in Zahodom, pri čemer Moskva redno izraža podporo evropskim suverenističnim gibanjem, ki nasprotujejo trenutni politiki sankcij in vojaške pomoči Ukrajini.

Ameriške oblasti so sporočile, da so preprečile teroristični napad, ki ga je navdihnila Islamska država in je bil načrtovan za silvestrovo.

Ameriške oblasti so sporočile, da so preprečile teroristični napad, ki ga je za novo leto navdihnila Islamska država.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost nad odločitvijo izraelskih oblasti, ki so napovedale ukinitev dovoljenj za delovanje skoraj 40 mednarodnim nevladnim organizacijam na območju Gaze in Zahodnega brega. Po navedbah izraelske strani so organizacije, med katerimi so tudi Zdravniki brez meja (MSF) in Oxfam, kršile nove postopke registracije. Ukrep predvideva odvzem dovoljenj s 1. januarjem 2026, popolno zaustavitev operacij pa do 1. marca 2026. Guterres je opozoril, da bo ta poteza drastično poslabšala že tako kritične humanitarne razmere in ogrozila krhek napredek, dosežen med premirjem. Poudaril je, da so mednarodne nevladne organizacije nepogrešljive pri zagotavljanju hrane, zdravil in nujnih življenjskih potrebščin za palestinsko civilno prebivalstvo. Po mednarodnem humanitarnem pravu mora Izrael omogočiti hiter in nemoten prehod humanitarne pomoči, zato je generalni sekretar pozval k takojšnji razveljavitvi te odločitve. Izraelski ukrep prihaja v času, ko se humanitarni delavci že spopadajo s številnimi omejitvami in obtožbami s strani izraelskih uradnikov, kar dodatno otežuje delo na terenu. Kritiki opozarjajo, da bi uveljavitev prepovedi pomenila de facto blokado pomoči, kar bi za prebivalce Gaze lahko imelo katastrofalne posledice.

Kambodža je Tajsko uradno obtožila nezakonite aneksije svojega ozemlja, kar predstavlja novo zaostritev v dolgotrajnem obmejnem sporu med državama. Kambodžanski minister za informiranje Neth Pheaktra je v petek sporočil, da so tajske enote v bližini vasi Chouk Chey poškodovale civilne objekte, razvile bodečo žico in namestile kontejnerje z namenom postavitve obmejnih utrdb. Do incidenta je prišlo le teden dni po tem, ko je začela veljati krhka prekinitev ognja, ki naj bi končala tedne trajajoče spopade. Spor izvira iz časa francoske kolonialne nadvlade, ko je bila meja med državama določena nenatančno, zaradi česar se strani še danes spopadata za približno 800 kilometrov mejnega pasu. Tajska stran je obtožbe o vdoru na kambodžansko stran meje že zavrnila, vendar napetosti ostajajo visoke. To zadnje dejanje sledi nizu krvavih incidentov v letu 2025, ki so vključevali letalske napade in uporabo težkega orožja, kar kaže na to, da diplomatski napori pod mednarodnim okriljem zaenkrat niso prinesli trajnega miru.

Nove objave več medijev poročajo o študiji, ki izpostavlja, da ima več kot pol milijona tujih državljank v Nemčiji neizkoriščen potencial za zapolnitev pomanjkanja strokovne delovne sile, saj so te ženske nujno potrebne v številnih gospodarskih panogah.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, se je v Caracasu sestal s posebnim odposlancem kitajskega predsednika Xi Jinpinga, Qiu Xiaoqijem, v času zaostrenih odnosov z Združenimi državami Amerike, ki so v Karibskem morju zbrale vojaške sile.

He Jianzhong, nekdanji izvršni sekretar centra za duševno zdravje v tajvanskem mestu Kaohsiung, je bil obtožen zlorabe uradnega položaja in spolnega napada na 16-letno dekle. He, ki je pred tem prejel priznanje ministrstva za zdravje za izjemne dosežke na področju socialne varnostne mreže, je po navedbah tožilstva uporabil dostop do uradnih zbirk podatkov za iskanje ranljivih oseb. Izmed več sto pregledanih profilov je izbral mladoletnico, ki je bila v preteklosti obravnavana zaradi samopoškodovanja, jo zvabil na srečanje in nato spolno zlorabil v motelu. Tožilstvo v Kaohsiungu je za obtoženca zahtevalo zaporno kazen v trajanju desetih let in pol. Preiskava je razkrila, da je He po dejanju poskušal vplivati na potek postopka tako, da je prek svoje soproge, zaposlene na uradu za socialno delo, nepooblaščeno preverjal stanje policijske preiskave. Primer je v tajvanski javnosti sprožil buren odziv, strokovnjaki s področja kriminologije pa so opozorili na nujnost strožjega nadzora nad dostopom do osebnih podatkov v državnih sistemih. Ministrstvo za zdravje je že napovedalo, da bo obtožencu odvzelo vse prejete nagrade.

Nekdanji župan New Yorka, Eric Adams, je ostro obsodil Andyja Cohena zaradi njegovega 'pijanega' izpada na silvestrovo in mu svetoval, naj poišče pomoč. Adams je Cohenovo obnašanje označil za sramotno. CNN naj bi zaradi Cohenovega pitja, političnih izpadov in divjega obnašanja na silvestrovo razmišljal o prekinitvi sodelovanja z njim.

Poljski premier Donald Tusk se je znašel v središču političnega škandala po svojem novoletnem nagovoru narodu, v katerem je napačno navedel letnico ustanovitve poljske države. Poslanci poljskega sejma so Tuska obtožili poskusa potvarjanja zgodovine, potem ko je leto 2026 označil za tisočo obletnico Poljske. Uradno zgodovinopisje namreč določa leto 966 kot začetek poljske države, ko je knez Mješko I. sprejel krščanstvo, kar pomeni, da bo tisočletnica države dejansko nastopila šele čez več desetletij. Kritiki iz vrst parlamentarne opozicije so poudarili, da takšne napake v uradnih nagovorih niso dopustne in da spodkopavajo nacionalno identiteto. Poljski mediji, vključno s časnikom Fakt, poročajo, da so poslanci premierjeve navedbe označili za škandalozne in nespoštljive do poljske zgodovine. Tuskova napaka je sprožila val razprav o kakovosti priprave državniških govorov pod novo vlado, medtem ko podporniki premierja trdijo, da je šlo za nenameren spodrsljaj pri navajanju letnic. Kljub temu opozicija vztraja, da premier z napačnimi informacijami zavaja javnost o ključnih zgodovinskih dejstvih naroda.

Države Bližnjega vzhoda in Azije so pozvale Izrael, naj dovoli takojšnjo, popolno in neovirano humanitarno pomoč v Gazi. Vodja Hamasa, Mohammed Nazzal, je dejal, da se Palestinci še naprej soočajo z genocidom zaradi zaostrene blokade in preprečevanja vstopa humanitarne pomoči.

V prvih dneh januarja 2026 so v neposredni bližini sedeža Ministrstva za obrambo Združenih držav Amerike v Arlingtonu v Virginiji opazili znatno povečanje števila naročil pic. Pojav, ki so ga zaznali kljub božično-novoletnim praznikom, je pritegnil pozornost javnosti zaradi t. i. »indeksa pice«, ki se v preteklosti pogosto uporablja kot neformalen kazalnik povečane aktivnosti ali kriznega delovanja znotraj obrambnih institucij. Nenaden skok v dostavi hrane v Pentagon v času, ko bi večina zaposlenih običajno koristila dopuste, nakazuje na morebitno intenzivno delo na ministrstvu ali reševanje nujnih varnostnih vprašanj. Čeprav uradni viri niso podali izjav o razlogih za podaljšan delovni čas, povečana poraba hrane v poznih urah v takšnih ustanovah tradicionalno sproža ugibanja o geopolitičnih napetostih ali načrtovanju pomembnih vojaških operacij. Podatki so bili zbrani preko platform, ki spremljajo lokalno dostavo hrane v okolici strateških vladnih objektov.

Ruska zvezna agencija za zračni promet (Rosaviacija) je preklicala začasne omejitve za sprejem in odpravo letal na letališčih v Gelendžiku in Volgogradu. Ukrepi, ki so bili uvedeni iz varnostnih razlogov, so povzročili začasno ustavitev civilnega letalskega prometa, pri čemer je bilo eno letalo, namenjeno v Volgograd, preusmerjeno na nadomestno letališče. V Gelendžiku so bile dodatne omejitve uvedene kot dopolnitev že obstoječih protokolov, ki so predvidevali redne lete le med 8.30 in 20.00 po lokalnem času. Agencija je potrdila, da sta obe letališči ponovno popolnoma operativni. V Volgogradu so omejitve odpravili v zgodnjih jutranjih urah 3. januarja, medtem ko je letališče v Gelendžiku začelo normalno obratovati po načrtovanem urniku. Po navedbah predstavnika agencije Artema Korenjaka so bili ti preventivni ukrepi nujni za zagotavljanje varnosti poletov, kar se sklada s pogostimi začasnimi zaprtji zračnega prostora v tej regiji v zadnjem obdobju.

Iran je pozval Združene narode k obsodbi Donalda Trumpa zaradi njegovih izjav, ki so po mnenju Irana provokativne in zaostrujejo napetosti med protesti. Iransko zunanje ministrstvo je poudarilo odgovornost Varnostnega sveta ZN in generalnega sekretarja ZN. Iranski uradniki so ZDA obtožili vmešavanja in zagrozili z odgovorom, če bo Trump posredoval.

Republikanski poslanec Don Bacon je kritiziral Trumpa zaradi opustitve radia Voice of America. Trump se je hvalil, da je trikrat »opravil« kognitivne teste, kar je sprožilo ugibanja o njegovem zdravju in sposobnostih. Analitiki opozarjajo, da bi Trumpove investicije v umetno inteligenco lahko imele negativne posledice do leta 2026. Pojavilo se je poročilo o Trumpovih prehranjevalnih navadah.

Objavljeni so bili članki, ki poudarjajo, da se pred jesenskimi vmesnimi volitvami leta 2026 pojavljajo kompleksni politični in gospodarski tokovi. Različni, pogosto nasprotujoči si trendi naj bi odločilno vplivali na prihodnja leta in morda celo dlje. Članki razpravljajo o tem, kako republikanci poskušajo pripraviti teren za volitve in kako bi potek volitev lahko vplival na agendo Donalda Trumpa.

Deset mesecev pred vmesnimi volitvami leta 2026 se politični in gospodarski tokovi prepletajo, kar bo vplivalo na prihodnji dve leti ali celo dlje. Republikanci se trudijo izboljšati svoje možnosti na volitvah, medtem ko se Trumpova agenda sooča z možnim zastojem.

Ruska federacija je na ministrstvo za zunanje zadeve Združenih držav Amerike poslala uradno diplomatsko noto, v kateri zahteva prenehanje zasledovanja tankerja z nafto. Plovilo, ki je bilo prvotno namenjeno v Venezuelo, se že skoraj dva tedna izogiba ameriškim oblastem, ki ga skušajo zaseči. Ruska demarša je bila poslana na silvestrovo, potem ko so ameriški organi sprožili postopke za pridržanje ladje zaradi domnevnih kršitev sankcij. Zasledovanje tankerja predstavlja nov vir napetosti med Moskvo in Washingtonom, zlasti v luči strogih energetskih sankcij, ki jih ZDA izvajajo proti Venezueli in ruskim entitetam, vpletenim v trgovino z nafto. Ruski viri trdijo, da so ameriška prizadevanja za pridržanje plovila v nasprotju z mednarodnim pravom o svobodni plovbi. Medtem ko ameriška stran podrobnosti o identiteti ladje še ni razkrila, viri blizu ameriške administracije potrjujejo, da so operacije zaustavitve plovila še vedno v teku. Incident poudarja stopnjevanje geopolitičnega boja za nadzor nad energetskimi viri in logističnimi potmi v regiji.

V Iranu so se v zadnjem obdobju močno okrepili množični protesti, ki jih sproža vse hujša gospodarska kriza v državi. Prebivalci izražajo nezadovoljstvo nad strmo rastjo cen osnovnih življenjskih potrebščin in drastičnim padcem življenjskega standarda, kar je na ulice pognalo različne sloje prebivalstva. Razmere v državi so se zaostrile do te mere, da javno ogorčenje prrašča v odprt upor proti trenutnim gospodarskim razmeram. Demonstracije, ki so sprva vzniknile kot odgovor na visoko inflacijo, so se hitro razširile po večjih mestih. Protestniki opozarjajo na nevzdržne pogoje bivanja in zahtevajo nujne ukrepe za stabilizacijo gospodarstva. Iranske oblasti se ob tem spopadajo z vse večjim pritiskom, saj se nezadovoljstvo javnosti ne umirja, temveč pridobiva na intenzivnosti zaradi pomanjkanja konkretnih rešitev za izboljšanje kupne moči prebivalstva.

Zvezni preiskovalni urad (FBI) je napovedal vložitev zveznih obtožnic proti osumljencu, ki naj bi načrtoval teroristični napad v mestu Charlotte v Severni Karolini na silvestrovo. Preiskovalci so razkrili, da je bil osumljenec pod nadzorom urada že od leta 2022. Direktor urada Kash Patel je v izjavi za javnost pojasnil, da so s pravočasnim posredovanjem preprečili morebitno tragedijo, ki bi jo povzročil radikaliziran posameznik. Operacija je bila osredotočena na preprečitev napada, ki ga je navdihnila Islamska država (IS), tarče pa naj bi bile javne lokacije in specifične družbene skupine. Čeprav podrobnosti o vseh vpletenih še niso popolnoma jasne, je FBI potrdil, da je bila grožnja resna in neposredna. Aretacija 18-letnega Christiana Sturdivanta v Mint Hillu predstavlja ključen korak v preiskavi, ki se je stopnjevala v zadnjih dneh lanskega leta, ko so obveščevalni podatki nakazovali na pripravo operacije mučeništva.

Zohran Mamdani je na novoletni dan uradno prevzel vodenje New Yorka in postal prvi musliman ter prvi Američan južnoazijskega porekla na čelu največjega ameriškega mesta. 34-letni demokrat in samooklicani demokratični socialist je prvo zaprisego opravil malo po polnoči na opuščeni postaji podzemne železnice pod mestno hišo, kjer je z roko na koranu naznanil začetek novega obdobja. Kasneje je sledila še javna slovesnost pred mestno hišo, kjer je zaprisego v prisotnosti tisočglave množice vodil ameriški senator Bernie Sanders, eden izmed Mamdanijevih političnih vzornikov. V svojem nastopnem govoru je Mamdani napovedal ambiciozno in drzno vodenje mesta, s poudarkom na pomoči delavskemu razredu. Poudaril je, da se mestna oblast ne bo več obotavljala pri uporabi svoje moči za izboljšanje življenj Newyorčanov, s čimer je neposredno izzval zagovornike omejevanja državne vloge. Njegov vzpon v politično ospredje predstavlja pomemben premik proti progresivnemu krilu demokratske stranke, saj je Mamdani obljubil preobrazbo mestne uprave v korist tistih, ki se v velemestu borijo za preživetje. Kljub mrazu se je na Broadwayu zbrala velika množica podpornikov, ki so proslavili zgodovinski prevzem oblasti.

Zohran Mamdani, 34-letni demokrat in samooklicani demokratični socialist, je ob polnoči na prvi dan novega leta uradno prevzel dolžnosti župana New Yorka. Na slovesnosti, ki je potekala na opuščeni postaji podzemne železnice Old City Hall, je Mamdani postal prvi muslimanski voditelj največjega ameriškega mesta v njegovi zgodovini. Mamdani, ki je bil rojen v Ugandi in je južnoazijskega porekla, je prisego opravil na dveh izvodih Korana, pri čemer mu je prisego podelila generalna tožilka zvezne države New York Letitia James. Novi župan je v svojem nagovoru napovedal začetek »nove dobe« za New York, ki bo temeljila na progresivni agendi in reševanju stanovanjske krize ter visokih življenjskih stroškov. Poudaril je pomen javnega prevoza in obljubil, da bo vladal v korist delavskega razreda. Mamdani je na položaju nasledil Erica Adamsa, njegovo zmago pa podpirajo vidni predstavniki ameriške levice, med njimi senatorka Alexandria Ocasio-Cortez in senator Bernie Sanders, ki je sodeloval pri javni slovesnosti pred mestno hišo. Kljub zgodovinskemu trenutku se Mamdani že na začetku mandata sooča s političnimi trenji z administracijo predsednika Donalda Trumpa.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom izrazil neomajno prepričanje v rusko zmago v Ukrajini, medtem ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski hkrati sporočil, da je mirovni načrt že devetdesetodstotno pripravljen. Putin je ruske vojake označil za junake in poudaril, da čas dela v korist Moskve, kljub temu da vojna vstopa v peto leto z ogromnimi človeškimi in materialnimi izgubami. Ruska strategija se je po prvotnem neuspehu bliskovite vojne prevesila v izčrpavanje nasprotnika, s čimer želi Putin izkoristiti morebitno nestrpnost in utrujenost zahodnih zaveznic. Kljub Putinovi retoriki o vztrajanju pri vojaških ciljih se diplomatska prizadevanja v ozadju očitno krepijo. Zelenski je v svojem nagovoru javnosti presenetil z izjavo o visoki stopnji pripravljenosti mirovnega sporazuma, kar nakazuje na intenzivna pogajanja, ki so v zadnjem mesecu vključevala tudi ameriške in ruske predstavnike na nevtralnih tleh. Analitiki pa opozarjajo, da so Putinove ambicije po širitvi »varnostnega območja« in nadaljnjem osvajanju ozemlja še vedno v nasprotju s ključnimi zahtevami Kijeva po ozemeljski celovitosti, kar bi lahko ogrozilo končni uspeh mirovnega procesa.

Nekdanji posebni tožilec Jack Smith je med zaslišanjem pred odborom za pravosodje predstavniškega doma ZDA podal ključne informacije o preiskavah dogodkov 6. januarja in ravnanja s tajnimi dokumenti, ki bremenijo nekdanjega predsednika Donalda Trumpa. Dokumenti in videoposnetki zaslišanja, ki so bili javnosti razkriti na silvestrovo, so osvetlili napetosti med Smithom in republikanskim kongresnikom Jimom Jordanom. Smith je med pričanjem pojasnil, da so bili telefonski izpiski nekaterih kongresnikov, vključno z Jordanovimi, ključni za preiskavo, saj so kazali na visoko stopnjo strahu in neposredne stike z Belo hišo med vdorom v Kapitol. Analitiki opozarjajo, da je Jordan poskušal z objavo gradiva v času praznikov zmanjšati pozornost javnosti na lastno vlogo v takratnih dogodkih. Smith je med zaslišanjem poudaril, da je preiskave vodil izključno na podlagi dejstev in brez političnih motivov, hkrati pa je razkril, da zaradi omejitev, ki jih je postavila sodnica Aileen Cannon, ni vpogledal v drugi del svojega uradnega poročila o tajnih dokumentih. Poleg tega je Smith med osemurnim zaslišanjem podvomil v nekatere dele pričanja Cassidy Hutchinson, ki so po njegovem mnenju temeljili na slišanem in ne na neposrednem opažanju, kar bi lahko vplivalo na dokazno vrednost njenih izjav v morebitnem sodnem postopku.

Republikanska stranka v Združenih državah Amerike se po seriji političnih in volilnih neuspehov spopada z resno krizo vodenja in strategije, ki bi lahko ogrozila njihovo večino v kongresu na volitvah leta 2026. Vodstvo stranke v predstavniškem domu in senatu opozarja na težave pri posredovanju svojih dosežkov volivcem, medtem ko se stranka sooča z rekordnim številom upokojitev poslancev. Skupno se je za odhod odločilo že 53 zakonodajalcev, od tega 30 republikancev, kar postavlja predsednika predstavniškega doma Mika Johnsona v izjemno negotov položaj. Notranji razkoli so se poglobili zaradi nesoglasij glede zdravstvene politike in objave datotek o Jeffreyju Epsteinu, namesto da bi se stranka osredotočala na politike predsednika Donalda Trumpa. Analitiki opozarjao na alarmantne rezultate zadnjih posebnih volitev v Iowi, kjer je demokratka Renee Hardman premagala republikanskega tekmeca za kar 43 odstotnih točk, kar je znatno več od pričakovanj. Ta trend kaže na naraščajočo moč demokratov celo v tradicionalno republikanskih okrožjih, kar povečuje živčnost v republikanskih vrstah. Dodatne težave povzroča neenotnost glede zunanje politike, zlasti glede pomoči Ukrajini. Nekateri republikanski člani kongresa so javno izrazili nestrinjanje s stališči predsednika Trumpa, kar nakazuje, da bi se po vmesnih volitvah politika Bele hiše lahko bistveno spremenila, če bi novi kongres prevzel pobudo pri obnovitvi pomoči Kijevu. Razpoloženje v stranki je na nizki ravni, saj se v letu 2026 napoveduje "modri val" demokratskih zmag.

Zohran Mamdani je na novoletno jutro uradno postal 112. župan mesta New York, s čimer se je zapisal v zgodovino kot prvi musliman in hkrati prvi Američan južnoazijskega porekla na tem položaju. Štiriintridesetletni demokratični socialist, ki je bil rojen v Ugandi, je prisego opravil simbolično ob polnoči na opuščeni postaji podzemne železnice Old City Hall pod spodnjim Manhattnom. Izbira lokacije je poudarila njegovo zavezanost k izboljšanju javnega prevoza, ki ga je uporabil tudi za svojo prvo pot v službo na začetku mandata. Prvi dan Mamdanijevega vodenja mesta so poleg selitve v nove prostore zaznamovale tudi prve politične napetosti. Kljub prazničnemu vzdušju ob inavguraciji se je novi župan že spoprijel z ostrimi odzivi iz Izraela, kar nakazuje na morebitne prihodnje diplomatske izzive njegove administracije na področju zunanjepolitičnih stališč. Popoldne je bila načrtovana še javna slovesnost, kjer je župan širši javnosti predstavil svoje prednostne naloge za vodenje največjega ameriškega mesta v prihodnjih štirih letih.

Ameriška obveščevalna agencija CIA je sklenila, da Ukrajina ni stala za domnevnim napadom z droni na eno izmed rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina, s čimer je neposredno ovrgla trditve Kremlja. Direktor agencije John Ratcliffe je o teh ugotovitvah osebno obvestil ameriškega predsednika Donalda Trumpa, potem ko je Putin v telefonskem pogovoru poskušal prepričati Trumpa o ukrajinskem poskusu atentata. Po poročanju časnika The New York Times Moskva te obtožbe uporablja kot utemeljitev za zaostritev svojih pogajalskih izhodišč v prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini. Medtem ko obveščevalni podatki spodbijajo ruski narativ, sta Putin in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ob vstopu v novo leto 2026 podala vsebinsko povsem nasprotujoča si nagovora. Putin se je v svojem kratkem govoru osredotočil na enotnost ruskega ljudstva in vojno omenil le mimogrede, Zelenski pa je poudaril odločenost za obrambo države. Analitiki opozarjajo, da bi lahko Trumpovo morebitno sprejemanje ruskih dezinformacij resno ogrozilo prihodnja mirovna pogajanja, sploh v luči naraščajočih napetosti po večjih ukrajinskih napadih z droni na regijo Novgorod.

Predsednik komisije Državljanske zbornice Ruske federacije za demografijo, zaščito družine, otrok in tradicionalnih družinskih vrednot Sergej Ribalčenko je pozval ruske oblasti k preučitvi in uvedbi pozitivnih praks protialkoholnih kampanj iz obdobja Sovjetske zveze. Po njegovih besedah so se tovrstni ukrepi v preteklosti izkazali za izjemno učinkovite, saj so neposredno vplivali na zmanjšanje stopnje umrljivosti in hkrati spodbudili rast rodnosti v državi. Ribalčenko je poudaril, da bi morala Rusija pri oblikovanju sodobne demografske politike aktivneje izrabljati pretekle izkušnje, zlasti tiste iz osemdesetih let prejšnjega stoletja. Ob tem je opozoril, da se je treba izogniti morebitnim negativnim stranskim učinkom preteklih kampanj in se osredotočiti zgolj na elemente, ki so prinesli dokazljive izboljšanje javnega zdravja. Predlog prihaja v času, ko se ruska država sooča z resnimi demografskimi izzivi in si prizadeva za ohranitev tradicionalnih družinskih vrednot.

Ruska agresija na Ukrajino se je v soboto, 3. januarja 2026, nadaljevala z intenzivnimi spopadi, ki so zahtevali nove civilne žrtve. Po navedbah lokalnih oblasti sta bila v zadnjih napadih ubita najmanj dva človeka, ko so ruske sile stopnjevale pritisk na več odsekih fronte. Razmere ostajajo kritične predvsem v regiji Herson, kjer so se civilisti ponovno znašli pod silovitim ognjem ruskega topništva in brezpilotnih letal. Najnovejši val nasilja sledi zaostritvi razmer ob vstopu v novo leto, ko je Rusija kljub pozivom k miru nadaljevala s ciljanjem energetske in civilne infrastrukture. Ukrajinske obrambne sile medtem poročajo o več kot 130 spopadih v enem samem dnevu, kar kaže na strateško prizadevanje Moskve, da bi prebila ukrajinske linije pred morebitno novo fazo spomladanskih operacij. Moskva vztraja pri svojih ciljih, medtem ko Kijev odgovarja z uporabo sistemov dolgega dosega za napade na rusko logistično infrastrukturo.

Zvezne oblasti v Združenih državah Amerike so v mestu Mint Hill, v predmestju Charlotta v Severni Karolini, aretirale 18-letnega Christiana Sturdivanta. Osumljenec je bil obtožen načrtovanja morebitnega terorističnega napada, ki naj bi ga izvedel na silvestrovo. Po navedbah urada zveznega tožilca in Zveznega preiskovalnega urada (FBI) je bil napad neposredno navdihnjen s strani teroristične skupine Islamska država (ISIL), Sturdivant pa naj bi načrtovanje izvajal približno leto dni. Preiskava je razkrila, da je osumljenec namerno ciljal na jude, kristjane in pripadnike organov pregona. Njegovi tarči sta bili lokalna trgovina z živili in restavracija s hitro hrano, kjer je nameraval povzročiti masovne žrtve v podporo omenjeni teroristični skupini. Aretacija je rezultat dolgotrajnega spremljanja in uspešnega posredovanja agencije FBI, ki je grožnjo nevtralizirala, preden bi prišlo do izvedbe napada. Direktor FBI Kash Patel je potrdil, da so z organi pregona pravočasno ukrepali in preprečili tragedijo ob vstopu v novo leto.

Mestna uprava hrvaškega mesta Križevci je v začetku leta 2026 uradno uvedla novo socialno spodbudo, imenovano "Baka-deka servis". Po tem ukrepu bodo babice in dedki, ki varujejo svoje predšolske vnuke, mesečno prejemali nadomestilo v višini 250 evrov. Namen te inovativne mere je finančno razbremeniti družine in hkrati priznati vrednost neformalnega varstva, ki ga zagotavljajo stari starši. Lokalne oblasti so poudarile, da bo ukrep pomagal tistim staršem, ki ne dobijo mesta v javnih vrtcih ali pa potrebujejo dodatno pomoč pri varstvu otrok. S tem Križevci postajajo eno prvih mest v regiji, ki neposredno subvencionira družinsko oskrbo otrok na tak način. Pobuda je že pritegnila zanimanje drugih hrvaških mest, ki se spopadajo s podobnimi demografskimi in logističnimi izzivi na področju predšolske vzgoje.

Ministrstvo za izobraževanje Dominikanske republike (Minerd) je uradno napovedalo začetek drugega obdobja šolskega leta 2025–2026, ki se bo v vseh izobraževalnih centrih po državi začelo v torek, 6. januarja. Ministrstvo je v uradnem sporočilu pozvalo starše, skrbnike in celotno izobraževalno skupnost, naj zagotovijo prisotnost ter točnost učencev tako v javnih kot zasebnih šolah. Poudarili so, da je vsaka ura pouka ključna za krepitev znanja, zmanjševanje izobraževalnih vrzeli in napredek h kakovostnejšemu šolstvu. Na datum začetka pouka je vplivala odločitev vlade, da praznovanje dneva svetih treh kraljev prestavi na ponedeljek, 5. januarja, kar je omogočilo podaljšan konec tedna, a hkrati zahtevalo takojšnjo vrnitev k akademskim obveznostim naslednji dan. Tekoče šolsko leto se je sicer uradno začelo 25. avgusta, vanj pa je vključenih več kot 2,6 milijona učencev v vseh stopnjah in modalitetah izobraževanja.

V Iranu so se v zadnjih dneh močno zaostrili protesti, ki jih spodbuja vse globlja gospodarska kriza v državi. Prebivalci so se na ulice podali zaradi nevzdržnega naraščanja cen osnovnih življenjskih potrebščin in drastičnega upada življenjskega standarda, kar je povzročilo vsesplošno ogorčenje javnosti. Protestniki opozarjajo na neučinkovitost vladnih ukrepov pri obvladovanju inflacije in stabilizaciji nacionalne valute. Razmere so se v več mestih po državi sprevrgle v neposredne spopade s silami za zagotavljanje reda, saj državljani zahtevajo takojšnje sistemske spremembe in odgovornost političnega vrha za slabo gospodarsko vodenje države. Stopnjevanje napetosti kaže na naraščajoč razkorak med oblastjo in prebivalstvom, ki se spopada z revščino.

Ukrajinski inštitut za energetske strategije je opozoril, da se bo večina ukrajinskih regij vso zimo spopadala z grožnjo popolnega razpada električnega omrežja oziroma t. i. blekavta. Jurij Korolčuk, strokovnjak omenjenega inštituta, je 2. januarja pojasnil, da bodo izpadi električne energije trajali vsaj do začetka marca. Čeprav so praznični dnevi in zmanjšana poraba v določenem obdobju sprostili do 2000 megavatov zmogljivosti, to ne zadošča za stabilno oskrbo v času nizkih temperatur. Kritično stanje energetskega sistema v Ukrajini ostaja osrednji izziv za civilno prebivalstvo in gospodarstvo. Napovedi kažejo na nujnost priprav na dolgotrajne omejitve, saj sistemske poškodbe omrežja onemogočajo nemoteno distribucijo energije kljub občasnim energetskim viškom. Razmere v večini regij ostajajo negotove, strokovnjaki pa poudarjajo, da bo stabilizacija sistema mogoča šele s prihodom pomladi, ko se bo potreba po ogrevanju zmanjšala.

Privrženci odcepitve južnega dela Jemna, združeni v Južnem prehodnem svetu (STC), so uradno sprejeli ustavno deklaracijo o ustanovitvi nove neodvisne države z imenom Južna Arabija. Gibanje, ki ga vodi Ajdarus al-Zubajdi, je s tem dejanjem stopnjevalo svoja dolgoletna prizadevanja za avtonomijo in popolno suverenost nad ozemljem nekdanjega Južnega Jemna. Odločitev predstavlja pomemben mejnik v jemenskih notranjepolitičnih razmerjih, saj so separatisti že dlje časa nadzorovali ključna območja, vključno s strateškim pristaniščem Aden. Nova ustavna deklaracija predvideva vzpostavitev državnih struktur, ki bodo delovale ločeno od mednarodno priznane vlade v Sani. Ta poteza bi lahko dodatno zapletla že tako kompleksen konflikt v državi, kjer se prepletajo interesi regionalnih sil, kot sta Savdska Arabija in Združeni arabski emirati. Razglasitev neodvisnosti Južne Arabije neposredno spodkopava prizadevanja Združenih narodov za ohranitev ozemeljske celovitosti Jemna in dosego trajnega mirovnega sporazuma med vsemi udeleženimi stranmi v državljanski vojni.