Zohran Mamdani je 1. januarja 2026 uradno prisegel kot 112. župan mesta New York. 34-letni demokrat, ki se deklarira kot demokratični socialist, se je s tem vpisal v zgodovino kot prvi musliman, prvi politik južnoazijskega porekla in prva v Afriki rojena oseba na čelu največjega ameriškega mesta. Mamdani je zaprisego opravil na Koranu, s čimer je simbolično poudaril svojo versko in kulturno identiteto. Novi župan je v svojem inavguracijskem nagovoru napovedal začetek novega obdobja za metropolo. Poudaril je, da se kljub morebitnim kritikam ne bo odrekel svojim socialističnim načelom, temveč bo aktivno naslovil problematike dostopnih stanovanj in javnega prevoza. Njegov prevzem funkcije po zmagi na volitvah pomeni pomemben premik v politični usmeritvi mesta, saj Mamdani obljublja nekonvencionalen pristop k vodenju in osredotočenost na delavski razred. Prve dni mandata so zaznamovale napovedi o korenitih reformah mestne uprave in poudarjanje vključujoče politike.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal možnost vložitve tožbe zaradi »hude nesposobnosti« proti predsedniku Federalnih rezerv Jeromu Powellu, pri čemer mu očita previsoke stroške prenove stavb centralne banke. Trump trdi, da prenova dveh manjših objektov stane več kot štiri milijarde dolarjev, kar je označil za najdražjo gradnjo v zgodovini. Ob tem je izpostavil lastne gradbene projekte v Beli hiši, ki naj bi bili bistveno cenejši. Napetosti med Belo hišo in centralno banko se stopnjujejo v času, ko Trumpova administracija trdi, da vodi najuspešnejše gospodarstvo na svetu. Hkrati se predsednik ob začetku leta 2026 sooča z resnim upadom priljubljenosti med ključnimi volilnimi skupinami. Po podatkih zadnjih javnomnenjskih raziskav njegova podpora med srednjim razredom in latinskoameriškimi volivci vztrajno pada, kar povzroča nemir znotraj Republikanske stranke pred vmesnimi volitvami. Gospodarski analitiki opozarjajo, da ameriški delniški trg kljub rasti zaostaja za svetovnim povprečjem, inflacijski pritiski in stroški bivanja pa ostajajo glavna skrb volivcev. Trump te navedbe zavrača kot prirejene in vztraja pri uspešnosti svojih politik, medtem ko kritiki opozarjajo na njegovo pogosto odsotnost zaradi igranja golfa in vprašanja glede njegovega zdravstvenega stanja.

Zohran Mamdani, 34-letni demokratični socialist, je ob začetku leta 2026 uradno prevzel vodenje New Yorka in se v zgodovino zapisal kot prvi muslimanski, prvi južnoazijski in prvi v Afriki rojeni župan tega ameriškega velemesat. Mamdani je zaprisegel v dveh delih; najprej ob polnoči na zasebni slovesnosti na opuščeni postaji podzemne železnice City Hall, nato pa še na javni prireditvi pred mestno hišo, kjer je prisego vodil senator Bernie Sanders. Pri obeh obredih je Mamdani roko položil na koran, kar je še en zgodovinski mejnik za mesto. Novi župan je v svojem prvem nagovoru napovedal odločen premik v levo in obljubil konec obdobja, ki ga je zaznamoval »ostri individualizem«, ter napovedal »toplino kolektivizma«. Med njegovimi prednostnimi nalogami so reševanje stanovanjske krize, uvedba univerzalnega otroškega varstva, brezplačni avtobusni prevozi in povečanje cenovne dostopnosti mesta za delavski razred. Njegov nastop funkcije je podprlo več tisoč ljudi, ki so se kljub nizkim temperaturam zbrali na Manhattnu, medtem ko so republikanski nasprotniki in privrženci gibanja MAGA izrazili močne pomisleke glede njegove socialistične agende.

Zohran Mamdani je v četrtek ob polnoči uradno prevzel položaj 112. župana New Yorka in s tem postal prvi musliman, prvi politik južnoazijskega porekla in prvi v Afriki rojeni posameznik na čelu največjega ameriškega mesta. 34-letni demokratični socialist je zaprisegel na stoletja star izvod Korana, kar simbolizira novo obdobje v mestni politiki. Slovesnost je potekala na opuščeni postaji podzemne železnice Old City Hall, kar dodatno poudarja njegovo usmerjenost k delavskemu razredu in mestni infrastrukturi. V svojem inavguracijskem nagovoru je Mamdani napovedal ambiciozno in drzno vodenje mesta, pri čemer se ne namerava odreči svojim socialističnim načelom. Obljubil je korenito preobrazbo mestne uprave v korist delavstva in prizadevanja za večjo cenovno dostopnost bivanja ter vključenost vseh prebivalcev. Kljub zgodovinskemu trenutku inavguracija sproža različne odzive, od navdušenja nad inkluzivnostjo do zaskrbljenosti v določenih delih skupnosti glede prihodnje politične usmeritve mesta. Pri formalnem prevzemu poslov mu je ob stran stopil tudi vplivni senator Bernie Sanders, kar potrjuje Mamdanijevo trdno umeščenost v progresivno krilo Demokratske stranke.

Združene države Amerike so v začetku leta 2026 zabeležile zgodovinski mejnik, ko je javni dolg presegel 38,5 bilijona dolarjev, kar je znatno prej, kot so predvidevale strokovne institucije. K rasti dolga so prispevali visoki stroški obresti, ki zdaj dosegajo skoraj bilijon dolarjev letno, ter posledice obsežne proračunske porabe iz obdobja pandemije. Gospodarska slika pod upravo predsednika Donalda Trumpa ostaja mešana; kljub 4,3-odstotni rasti v tretjem četrtletju leta 2025 se država sooča z inflacijskimi pritiski, ki so se povzpeli na 2,7 odstotka, z napovedjo nadaljnje rasti na 3 odstotke v letu 2026. Trumpova politika carin, ki so se v povprečju dvignile z 2,4 na 16,8 odstotka, je povzročila precejšnja nihanja na finančnih trgih. Čeprav so ti ukrepi v letu 2025 v proračun prinesli dodatnih 200 milijard dolarjev prihodkov, so hkrati povzročili negotovost pri vlagateljih in začasne padce borznih indeksov. Medtem ko so ameriški delniški trgi v letu 2025 zabeležili 18-odstotno rast, analitiki opozarjajo na zaostajanje za svetovnim povprečjem in upadanje gospodarskega premija ZDA. Razpoloženje javnosti postaja vse bolj pesimistično, saj se pričakuje upočasnitev rasti na 1,7 odstotka v prihodnjem letu, k čemur prispevajo tudi napetosti med Belo hišo in Federal Reserve glede denarne politike.

V prestižnem švicarskem smučarskem letovišču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah 1. januarja 2026 prišlo do katastrofalne nesreče v baru Le Constellation. Po navedbah švicarske policije je med novoletnim praznovanjem izbruhnil silovit požar, ki mu je sledila eksplozija, pri čemer je življenje izgubilo približno 40 oseb, več kot 115 pa jih je bilo poškodovanih, mnogi med njimi huje. Ogenj je v polnem baru izbruhnil okoli 1.30 zjutraj, ko so bili prostori polni gostov, ki so praznovali vstop v novo leto. Prve ugotovitve preiskovalcev kažejo, da so tragedijo povzročile iskre s šampanjskih steklenic (t. i. prskalke ali ognjemetne iskre), ki so bile preblizu stropnih oblog in so zanetile ogenj. Reševalne ekipe, gasilci in policija so se nemudoma odzvali na klic na pomoč, vendar je bila intenzivnost ognja v gneči usodna za številne obiskovalce. Prizorišče nesreče je zaprto, saj identifikacija žrtev še poteka, švicarske oblasti pa so zaradi razsežnosti dogodka zaprosile za pomoč prek Mehanizma civilne zaščite Evropske unije. Letovišče, ki bi konec meseca moralo gostiti tekme svetovnega pokala v smučanju, ostaja v stanju žalovanja, diplomatska predstavništva pa že nudijo pomoč tujim državljanom, ki so bili udeleženi v nesreči.

Ameriški predsednik Donald Trump je leto 2026 začel sredi intenzivnih javnih razprav o svojem kognitivnem in fizičnem zdravju, ki so jih sprožila poročila o njegovem dremežu med uradnimi dogodki in vidnih modricah na rokah. Trump je navedbe o pešanju zdravja zavrnil s trditvami, da je z odliko opravil več kognitivnih testov, hkrati pa je sprožil nove spore z medijskimi osebnostmi, kot sta George Clooney in njegova žena Amal. Njegova ekipa v Beli hiši je medtem uvedla krajše sestanke, da bi preprečila utrujenost 79-letnega predsednika, medtem ko se v ozadju pojavljajo nasprotujoče si informacije o naravi njegovih nedavnih zdravniških pregledov. Znotraj republikanske stranke se krepijo napetosti glede Trumpovega vpliva na prihajajoče vmesne volitve leta 2026. Nekateri poslanci, med njimi Don Bacon, so javno pozvali kolege, naj prenehajo delovati kot predsednikovi »podrejenzi« in ponovno vzpostavijo kongresno avtoriteto, zlasti na področjih carinske politike in pomoči Ukrajini. Obenem so se pojavile kritike glede predsednikovega zunanjepolitičnega pristopa do Irana, ki ga nekdanji svetovalec Steve Bannon primerja s strategijo Hillary Clinton. Poleg političnih razkolov se Trumpova administracija sooča še z obtožbami o netransparentnem upravljanju kulturnih institucij, kot je Center Kennedy, in naraščajočim številom pravnih izzivov glede ustavnosti njegovih izvršnih ukazov.

V Veliki Britaniji in indijski zvezni državi Tamil Nadu sta se v ospredju javne razprave znašli vprašanji pokojninske reforme in zagotavljanja socialne varnosti po upokojitvi. Raziskava družbe YouGov je razkrila, da 52 odstotkov prebivalcev Združenega kraljestva meni, da trenutni sistem državnih pokojnin za prihodnje generacije ni vzdržen. Kljub zavedanju o finančnih pritiskih pa Britanci močno nasprotujejo ukrepom, kot je zvišanje upokojitvene starosti. Medtem ko so upokojenci glede prihodnjega financiranja ministrstva za delo in pokojnine (DWP) bolj optimistični, so zaposleni v starosti med 30 in 40 let precej bolj skeptični. Na drugi strani je predsednik vlade indijske zvezne države Tamil Nadu, M. K. Stalin, napovedal uvedbo novega shematskega načrta, ki upokojencem zagotavlja pokojnino v višini 50 odstotkov njihove zadnje osnovne plače. Nova ureditev, imenovana Tamil Nadu Assured Pension Scheme, odgovarja na dolgoletne zahteve javnih uslužbencev in učiteljev po obnovitvi starega pokojninskega sistema. Vlada se je zavezala, da bo poleg 10-odstotnega prispevka zaposlenih zagotovila vsa potrebna dodatna sredstva v pokojninski sklad, kar vključuje tudi redne uskladitve z življenjskimi stroški vsakih šest mesecev. V primeru smrti upokojenca bodo upravičenci prejemali 60 odstotkov zneska pokojnine, predvideno pa je tudi visoko izplačilo ob smrti v času zaposlitve.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social objavil ostro opozorilo iranskim oblastem, v katerem je zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje, če bo Teheran nasilno zatrl mirne protestnike. Trump je v svojem zapisu poudaril, da so ameriške sile pripravljene na takojšen odziv, ter dodal, da bodo ZDA priskočile na pomoč iranskemu ljudstvu, ki se že več dni spopada z represijo režima. Val protestov v Iranu se je sprožil zaradi katastrofalnih gospodarskih razmer, visoke inflacije in sesutja nacionalne valute rial. Po poročanju tujih medijev je v spopadih z vladnimi silami umrlo že najmanj sedem ljudi, medtem ko se demonstracije širijo po večjih mestih. Trumpova retorika je sprožila ostre odzive tako v tujini kot doma; Teheran je od Združenih narodov že zahteval ukrepanje zaradi groženj, medtem ko so nekateri konservativni člani ameriškega kongresa, kot sta Thomas Massie in Marjorie Taylor Greene, kritizirali predsednikovo napoved kot odklon od politike 'Amerika na prvem mestu'. Kritike so se pojavile tudi znotraj Trumpovega nekdanjega kroga zaveznikov. Steve Bannon je predsednikovo napoved označil za kopijo zunanje politike nekdanje državne sekretarke Hillary Clinton, kar po njegovem mnenju ne odraža interesov volivcev. Kljub notranjim razporom Trump vztraja pri stališču, da bodo ZDA branile pravico do mirnega protestiranja, kar dodatno zaostruje že tako napete odnose med državama v regiji Bližnjega vzhoda.

Republikanska stranka se ob vstopu v volilno leto 2026 sooča z globoko politično krizo, ki jo zaznamujejo rekordno število odhodov izkušenih kongresnikov, notranji razkoli in upad javnomnenjske podpore. Po najnovejših podatkih je namero o upokojitvi ali odstopu napovedalo že več kot 50 članov kongresa, od tega večina iz republikanskih vrst. Med vidnejšimi odhodi izstopa napovedana upokojitev vplivnih poslancev, kot sta Elise Stefanik in Don Bacon, medtem ko je Marjorie Taylor Greene svojo namero o odstopu že uresničila. Razmere dodatno otežujejo napovedi o morebitnem »modrem valu« demokratov, ki ga spodbujajo nedavni uspehi na lokalnih volitvah, denimo v Iowi, kjer je demokratska kandidatka Renee Hardman prepričljivo premagala republikanskega tekmeca. Notranja dinamika stranke je pod hudim pritiskom zaradi politike predsednika Donalda Trumpa, ki mu kritiki očitajo poskuse manipulacije volilne zakonodaje in neustrezno obravnavo ključnih vprašanj, kot so naraščajoči stroški zdravstvenega zavarovanja. Po izteku subvencij iz obdobja pandemije so se premije za milijone Američanov drastično povišale, kar demokrati spretno izkoriščajo v predvolilni kampanji. Republikanski voditelji v kongresu, vključno s Stevom Scalisom, priznavajo težave pri komuniciranju dosežkov stranke, medtem ko se morala med člani vztrajno znižuje zaradi zakonodajnega zastoja in naraščajočih etičnih škandalov znotraj lastnih vrst.

Irski predsednik vlade Micheál Martin bo v nedeljo pričel uradni obisk na Kitajskem, kar predstavlja prvi obisk kakega irskega voditelja v tej državi po štirinajstih letih. Po napovedih kitajskega ministrstva za zunanje zadeve se bo Martin v Pekingu srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Obisk poteka v času, ko Peking intenzivno krepi dvostranske odnose s posameznimi članicami Evropske unije, kljub splošnim napetostim med Kitajsko in celotnim evropskim blokom. Srečanje velja za pomemben diplomatski korak za Irsko, ki si prizadeva za uravnoteženje gospodarskih interesov in političnih odnosov z drugo največjo svetovno ekonomijo. Glavne teme pogovorov bodo predvidoma vključevale trgovinsko sodelovanje, vprašanja podnebnih sprememb ter stabilnost mednarodnih dobavnih verig. Diplomatska prizadevanja Kitajske kažejo na strategijo neposrednega dialoga z evropskimi prestolnicami, s čimer se skuša izogniti nekaterim strožjim omejitvam, ki jih zagovarjajo institucije v Bruslju.

V priljubljenem švicarskem smučarskem letovišču Crans-Montana se je novoletno praznovanje v baru Le Constellation sprevrglo v eno najhujših tragedij v zgodovini države. V požaru, ki je izbruhnil manj kot dve uri po polnoči, je po zadnjih podatkih življenje izgubilo približno 40 ljudi, še 115 pa jih je bilo poškodovanih, mnogi med njimi huje. Med žrtvami in pogrešanimi so predvsem mladi, stari od najstniških let do sredine dvajsetih, ki so v prestižnem letovišču praznovali prihod novega leta. Preiskovalci kot najverjetnejši vzrok za nastanek ognja navajajo uporabo pirotehničnih sredstev (vulkanov) na steklenicah šampanjca, ki so vžgali stropno oblogo bara. Priče opisujejo prizore panike, ko je približno 200 ljudi v nekaj sekundah poskušalo zapustiti goreči prostor. Švicarski predsednik Guy Parmelin je ob dogodku razglasil petdnevno žalovanje in poudaril, da gre za dogodek nepredstavljivih razsežnosti. Številne huje poškodovane žrtve so bile zaradi hudih opeklin prepeljane v specializirane enote po vsej Evropi, medtem ko forenziki nadaljujejo s težavnim postopkom identifikacije trupel.

Zohran Mamdani je 1. januarja 2026 uradno prevzel dolžnost 112. župana mesta New York in s tem postal prvi musliman, prvi politik južnoazijskega porekla ter prvi v Afriki rojeni posameznik na čelu največjega ameriškega mesta. Širištiriintridesetletni demokrat, ki se deklarira za demokratičnega socialista, je zaprisegel ob polnoči na zgodovinski in opuščeni postaji podzemne železnice Old City Hall. Slovesnost je privabila več tisoč ljudi, med njimi tudi vplivne osebnosti levice, kot je kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez, ki je Mamdanijev prevzem oblasti označila za začetek nove dobe za New York. V svojem prvem govoru je Mamdani napovedal drzno vladanje, usmerjeno v zaščito najranljivejših prebivalcev mesta in spopadanje z ekonomskimi neenakostmi. Priznal je, da bo celotna država pozorno spremljala njegov mandat, ki bo služil kot preizkus, ali lahko leva politična struja učinkovito upravlja s tako kompleksnim velemestom. Njegova izvolitev predstavlja pomemben mejnik v ameriški politiki, saj se je iz kandidata z minimalno začetno podporo povzpel na enega najvidnejših položajev v državi, kjer bo po pričakovanjih služil kot protiutež politiki predsednika Donalda Trumpa.

Črnogorski policisti so na mejnem prehodu Božaj med opravljanjem mejne kontrole odvzeli prostost državljanu Albanije z inicialkami B. M., ki je poskušal vstopiti v državo s ponarejenimi dokumenti. Osumljenec je vozil luksuzno vozilo znamke Audi A6 Avant z italijanskimi registrskimi oznakami. Ob kontroli je policistom predložil albanski potni list ter italijansko vozniško in prometno dovoljenje, za katera so policisti na prvi liniji kontrole takoj posumili, da nista pristna. V sodelovanju s pripadniki agencije Frontex so uslužbenci opravili podrobnejši pregled na drugi liniji mejne kontrole. Pri tem so ugotovili očitna odstopanja od originalnih dokumentov in potrdili, da gre za ponaredka. O dogodku so obvestili državno tožilko v Podgorici, ki je za osumljenca odredila pridržanje. Policija je poleg ponarejenih dokumentov zasegla tudi vozilo, zoper voznika pa bo podana kazenska ovadba zaradi kaznivega dejanja ponarejanja listin.

Brandenburški minister za infrastrukturo in načrtovanje je javnosti sporočil, da so cestne službe v zvezni deželi Brandenburg v celoti pripravljene na prihajajočo zimsko sezono. Sneženje in poledica v zimskih mesecih na tem območju pogosto povzročata nevarne prometne razmere, zato so vzdrževalne ekipe že v stanju pripravljenosti. Minister je poudaril, da so logistični načrti izdelani, zaloge soli pa zadostne za nemoteno delovanje služb. Službe za vzdrževanje cest so v zadnjih tednih opravile vse potrebne tehnične preglede mehanizacije in usposabljanja osebja. Glavni cilj je zagotoviti varnost na avtocestah in regionalnih cestah ter preprečiti zastoje, ki bi jih lahko povzročil nenaden vdor hladne zračne mase. Kljub pripravljenosti oblasti pa voznike pozivajo k previdnosti in uporabi ustrezne zimske opreme, saj zimske službe ne morejo biti prisotne na vseh odsekih hkrati ob začetku padavin.

José Luís Carneiro, vodja portugalske Socialistične stranke (PS), je v javnem nagovoru pozval Združene narode in mednarodne organe k aktivnemu varovanju mednarodnega prava v Venezueli. Njegov poziv temelji na naraščajočih napetostih v tej latinskoameriški državi, ki neposredno vplivajo na tamkajšnjo številčno portugalsko skupnost. Carneiro je izrazil polno podporo portugalski vladi pri vseh prizadevanjih za zaščito svojih državljanov in poudaril nujnost tesnega sodelovanja znotraj Evropske unije za preprečitev nadaljnjega stopnjevanja konfliktov. Politični voditelj je izpostavil, da mora mednarodna skupnost delovati usklajeno, da bi zagotovila stabilnost in varnost. Poudarek njegovega apela je na diplomatskih prizadevanjih, ki bi preprečila nasilje in zagotovila spoštovanje demokratičnih standardov. Po njegovih besedah je ključno, da se v reševanje krize vključijo vse relevantne mednarodne institucije, saj trenutne razmere v Venezueli predstavljajo tveganje ne le za lokalno prebivalstvo, temveč tudi za številne tuje državljane, ki živijo in delajo v državi.

Združene države Amerike so izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, med katerim so zajele predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale na ameriška tla. Po uradnih navedbah Washingtona je bil Maduro pod aretacijo odstranjen iz države in bo v ZDA obravnavan pred sodiščem. Operacija sledi mesecem stopnjevanja napetosti in groženj predsednika Donalda Trumpa z vojaškim posredovanjem, ki so bile uradno utemeljene z bojem proti trgovini z drogami in dejavnostmi venezuelskih kartelov. Napad predstavlja vrhunec dolgotrajne ameriške strategije za zamenjavo režima v Caracasu. Administracija predsednika Trumpa je Madura že dlje časa označevala za nelegitimnega voditelja in diktatorja, povezanega z mednarodnim kriminalom. Po poročanju tujih tiskovnih agencij je bil Maduro v ujetništvo vzet v okviru operacije, ki so jo spremljali letalski in pomorski napadi na strateške cilje v Venezueli. Trenutno se nahaja v priporu na ozemlju Združenih držav, kjer pričakuje začetek sodnega postopka zaradi obtožb o narkoterorizmu.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je razglasil stanje zunanje nestabilnosti (estado de conmoción exterior), potem ko so prestolnico Caracas in več osrednjih zveznih držav v soboto zgodaj zjutraj stresle močne eksplozije. Maduro je dogodke označil za "najhujšo vojaško agresijo" s strani Združenih držav Amerike in ukazal takojšnjo mobilizacijo ter prehod v oborožen boj za zaščito civilnega prebivalstva. Po poročilih so bile tarče napadov civilne in vojaške instalacije v prestolnici ter državah Miranda, Aragua in La Guaira. Eksplozije, ki so jih spremljali zvoki preletov letal, so se v Caracasu začele okoli druge ure zjutraj po lokalnem času. Nad južnim delom mesta, v bližini pomembnega vojaškega oporišča, se je dvigal gost dim. Venezuelska vlada trdi, da so ZDA s tem dejanjem grobo kršile Ustanovno listino Združenih narodov ter neposredno ogrozile regionalni mir in stabilnost. Do domnevnih napadov prihaja v času, ko je ameriški predsednik Donald Trump v Karibsko morje napotil močne mornariške sile in javno razpravljal o možnosti kopenskih napadov na Venezuelo.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je zahteval nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov in Organizacije ameriških držav po poročilih o bombardiranju venezuelske prestolnice Caracas. Petro, čigar država je trenutno članica Varnostnega sveta ZN, je poudaril potrebo po takojšnjem ukrepanju za vzpostavitev mednarodne zakonitosti sredi agresije proti sosednji državi. V zgodnjih jutranjih urah so iz različnih delov Caracasa poročali o močnih eksplozijah in detonacijah, ki jih kolumbijski vrh interpretira kot zunanje vojaške napade. Zaradi stopnjevanja napetosti in ameriških letalskih napadov na Caracas ter druga venezuelska mesta je Kolumbija močno okrepila nadzor na svoji 2200 kilometrov dolgi meji. Kolumbijski obrambni minister Pedro Sánchez je napovedal aktivacijo vseh policijskih in vojaških zmogljivosti za zaščito prebivalstva in strateških objektov. Posebna pozornost je namenjena preprečevanju morebitnih terorističnih akcij oboroženih skupin, kot sta ELN in disidenti FARC, ki delujejo na obeh straneh meje. Hkrati so v mestu Cúcuta vzpostavili enotno poveljstvo za humanitarno pomoč, ki se pripravlja na morebiten povečan pritisk venezuelskih beguncev, ki bi zaradi spopadov iskali zatočišče v sosednji državi.

Posebne enote ameriške mornariške pehote so v nočni operaciji vstopile v venezuelsko prestolnico Caracas in zajele predsednika Nicolása Madura. Po navedbah dostopnih poročil in videoposnetkov so ameriške sile izvedle bliskovito vojaško akcijo, ki predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in neposrednih vojaških napadov na venezuelsko ozemlje. Podpredsednica Venezuele je medtem zahtevala konkretne dokaze o trenutnem statusu in lokaciji zajetega predsednika, medtem ko se v državi stopnjuje negotovost. Operacija sledi seriji stopnjevanih ukrepov administracije Donalda Trumpa, ki je Venezuelo že pred tem obtožila vodenja narkokartela in sodelovanja s terorističnimi organizacijami. Zasedba Caracasa in zajetje državnega voditelja pomenita neposreden poseg v suverenost južnoameriške države, kar bo po mnenju analitikov sprožilo obsežne mednarodnopravne in geopolitične posledice. Razmere v državi ostajajo kritične, saj so oblasti pozvale k mednarodnemu ukrepanju zoper ameriško vojaško posredovanje.

Združene države Amerike so v noči na soboto izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki so jo zaznamovale silovite eksplozije v prestolnici Caracas. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da gre za napad velikega obsega, ki sledi njegovim predhodnim opozorilom o vojaškem posredovanju zaradi domnevne vpletenosti venezuelskega režima v trgovino z drogami in organiziran kriminal. Po poročilih so bile tarče napadov predvsem vojaške instalacije in strateška infrastruktura v okolici prestolnice. Venezuelska vlada pod vodstvom Nicolása Madura je operacijo ostro obsodila in jo označila za »zelo resno vojaško agresijo«. Maduro je državljane pozval k splošni mobilizaciji za obrambo suverenosti države, medtem ko so poročila z terena potrdila več detonacij, ki so pretresle Caracas. Do stopnjevanja napetosti prihaja po obdobju intenzivnega ameriškega pritiska, vključno z gospodarskimi sankcijami in prejšnjimi omejenimi napadi z brezpilotnimi letalniki, kar zdaj prerašča v neposreden vojaški konflikt širših razsežnosti.

Iranska revolucionarna garda (IRGC) je ob obletnici smrti generala Kasema Solejmanija izdala uradno izjavo, v kateri je izpostavila trajen vpliv njegove zapuščine na varnostno in politično strukturo regije. V dokumentu so poudarili, da je Solejmanijevo delovanje povzročilo erozijo politične in varnostne moči zahodnih sil, ki jih v Teheranu opisujejo kot sistem hegemonije. Vodstvo garde je izrazilo pripravljenost sil Basidž in rednih enot IRGC za zaščito islamske republike, kar vključuje tudi pripravljenost na žrtvovanje za ohranitev državnih interesov in verskih vrednot. Izjava sovpada s praznovanjem obletnice rojstva imama Alija, kar so iranske oblasti izkoristile za krepitev ideološke povezave med zgodovinskimi verskimi osebnostmi in sodobnimi vojaškimi voditelji. Vojaški vrh je v sporočilu ponovno potrdil svojo zavezanost nadaljevanju Solejmanijeve strategije v regiji, ki temelji na podpori zavezniškim milicam in nasprotovanju vplivu Združenih držav Amerike ter njihovih zaveznikov na Bližnjem vzhodu. Dokument ne navaja novih vojaških operacij, temveč se osredotoča na konsolidacijo notranje enotnosti in ideološko mobilizacijo.

Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel in njegov kolumbijski kolega Gustavo Petro sta ostro obsodila domnevne ameriške zračne napade na cilje v Venezueli. Díaz-Canel je dejanje označil za »državni terorizem« in pozval mednarodno skupnost k nujnemu odzivu na agresijo Združenih držav Amerike, ki naj bi ogrožala mir v regiji. Do obsodb prihaja po tem, ko je venezuelski predsednik Nicolás Maduro razglasil izredno stanje, potem ko je Washington obtožil napadov na civilne in vojaške objekte v državi. Napetosti so se stopnjevale po poročilih o napadih z brezpilotnimi letalniki, ki so po trditvah venezuelske strani ciljali na infrastrukturo v državi. Kolumbija, ki je pod vodstvom Petra zavzela bolj kritično držo do ameriških posegov v sosednji državi, se je pridružila Kubi v opozarjanju na nevarnost destabilizacije Latinske Amerike. Medtem ko ZDA operacije utemeljujejo z bojem proti mamilarskim kartelom in terorizmu, zaveznice Venezuele, vključno z Rusijo in Iranom, te poteze interpretirajo kot poskus nasilne menjave režima v Caracasu. Dogajanje predstavlja vrhunec večmesečnega stopnjevanja pritiska administracije Donalda Trumpa na Madurovo vlado.

Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah 3. januarja izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki je vključevala letalske napade na prestolnico Caracas in druge strateške cilje. Po poročanju tujih tiskovnih agencij je bilo v Caracasu slišati najmanj sedem močnih eksplozij, ki so povzročile tresenje oken in preplašile prebivalce, ki so množično zapustili domove. Napadi so povzročili izpade električne energije in obsežne požare, med drugim na letališču v obmorskem mestu Higuerote. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social potrdil uspešnost operacije in sporočil, da so ameriške sile v sodelovanju s pravosodnimi organi prijele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po Trumpovih besedah sta bila oba že odpeljana iz države. Venezuela je pred tem razglasila izredno stanje in obsodila napade na civilno ter vojaško infrastrukturo kot agresijo, medtem ko so sosednje države, vključno s Kolumbijo, opozorile mednarodno javnost na resnost razmer. Podrobnosti o prijetju in lokaciji, kamor so Madura prepeljali, bodo predvidoma razkrite na tiskovni konferenci v letovišču Mar-a-Lago.

Venezuelske oborožene sile so v bližini predsedniške palače Miraflores v prestolnici Caracas namestile oklepna bojna vozila. Razporeditev vojaške tehnike na mestnih ulicah sledi poročilom o močnih eksplozijah, ki so odjeknile v mestu. Prizori z ulic kažejo na močno prisotnost varnostnih sil v neposredni bližini ključnih vladnih objektov. Razmere v državi ostajajo napete, saj vojska s premiki težke opreme očitno krepi varovanje predsedniškega kompleksa. Lokalne oblasti se na dogodke še niso uradno odzvale, prav tako ni uradnih podatkov o morebitnih žrtvah ali vzrokih za predhodne eksplozije. Dogajanje v Caracasu kaže na stopnjevanje varnostnih ukrepov v že tako nestabilnem političnem okolju Venezuele.

Guverner Hersonske oblasti pod ruskim nadzorom Vladimir Saldo je sporočil, da je bilo v ukrajinskem napadu na vas Horli ubitih več oseb, pri čemer je bilo več kot 19 trupel zaradi močnega termičnega učinka skoraj popolnoma uničenih. Po njegovih besedah so od žrtev ostali le posamezni fragmenti, kar otežuje identifikacijo. Napad se je zgodil v prvih minutah novega leta, ko so ukrajinske oborožene sile uporabile strelivo z vnetljivimi zmesmi visoke temperature. Ruski viri navajajo, da je skupno število žrtev napada na lokalno kavarno in hotel naraslo na 28, več kot 60 oseb pa je bilo ranjenih. Ukrajinska stran naj bi pri napadu uporabila sredstva, ki so običajno namenjena uničevanju utrjenih bunkerjev. Lokalni organi nadaljujejo z delom na kraju dogodka in poskušajo identificirati žrtve, medtem ko se podatki o končnem številu ranjenih še dopolnjujejo.

Albanska policija je v pristaniškem mestu Vlorë posredovala v pretepu med skupino mladih, ki se je odvil pred enim izmed lokalnih gostinskih objektov na območju Uji i Ftohtë. Po prejetem obvestilu o fizičnem spopadu, v katerem je eden izmed udeležencev uporabil strelno orožje, so organi pregona hitro ukrepali in aretirali dve osebi. Aretirana sta bila 25-letni Mauricio Alushaj in Arbri Hysaj, ki sta vpletena v incident, pri čemer je prvi med pretepom sprožil strel v zrak. Preiskava je pokazala, da je Alushaj strelno orožje dobil od svojega prijatelja med samim sporom, policija pa je s pravočasnim posredovanjem preprečila morebitne smrtne žrtve ali težje poškodbe. Incident v Vlori ponovno opozarja na težave z nasiljem med mladimi v tem obalnem mestu, kjer so se podobni dogodki z uporabo hladnega ali strelnega orožja zvrstili že v preteklosti. Policija nadaljuje z zbiranjem obvestil o okoliščinah spora, oba osumljenca pa sta v pridržanju.

Kosovski organi pregona so v sodelovanju s policijo Severne Makedonije aretirali 25-letnega turškega državljana z začasnim prebivališčem v Tetovu, ki je osumljen umora in poskusa umora v Skopju. Kaznivo dejanje se je zgodilo v silvestrski noči, ko naj bi osumljenec M. T. streljal na žrtve, pri čemer je ena oseba izgubila življenje, druga pa je bila huje poškodovana. Po navedbah ministrstva za notranje zadeve Severne Makedonije so storilca izsledili na podlagi operativnih podatkov in mednarodnega sodelovanja. Preiskovalci so na podlagi zbranih dokazov in odredbe pristojnega tožilstva podali kazensko ovadbo, ki osumljenca bremeni umora. Aretacija na Kosovu predstavlja uspešen zaključek prve faze preiskave, osumljenec pa bo po predvidenem postopku izročen severnomakedonskim oblastem za nadaljnje procesiranje pred sodiščem. Incident je v regiji zbudil precejšnjo pozornost zaradi prazničnega časa, v katerem se je zgodil, ter hitrega pobega osumljenca čez državno mejo.

Poveljnik sil Al Kuds v okviru iranske Revolucionarne garde, Esmail Kani, je obiskal pokopališče mučencev v Kermanu, kjer se je poklonil spominu na svojega predhodnika, generala Kasema Solejmanija. Obisk se je zgodil v času šeste obletnice Solejmanijeve smrti, ko se v njegovem rojstnem kraju tradicionalno zberejo visoki vojaški predstavniki in množice vernikov. Kani je ob prihodu v pokrajino Kerman poudaril pomen nadaljevanja Solejmanijeve zapuščine v okviru dejavnosti sil Al Kuds. Dogodek odraža kontinuiteto iranske vojaške hierarhije in simbolni pomen Solejmanija kot nacionalnega heroja. Obisk pokopališča je bil pospremenjen z uradnim protokolom in molitvijo, s čimer so iranske oblasti ponovno utrdile kult osebnosti pokojnega generala. Kani, ki je vodenje elitnih enot prevzel neposredno po Solejmanijevi smrti, redno uporablja tovrstne javne nastope za potrditev svoje avtoritete in ideološke zvestobe ciljem islamske republike.

V glavnem mestu Venezuele, Caracas, je ponoči odjeknilo najmanj sedem eksplozij, nad mestom pa so opazili letala v nizkem letu. Predsednik Nicolás Maduro je zaradi dogodkov nemudoma razglasil izredne razmere v državi in obsodil dejanja Združenih držav Amerike, ki jih je označil za poskus prevzema nadzora nad državnimi zalogami nafte in mineralov. Venezuelska vlada je v uradni izjavi dejanja označila za izjemno resno vojaško agresijo s strani vlade Združenih držav Amerike. Po poročanju tujih medijev je po seriji eksplozij prišlo do neposrednega posredovanja ameriških posebnih enot Delta Force, ki so venezuelskega voditelja zajele. Situacija v prestolnici ostaja napeta, saj so nad mestom še vedno prisotne tuje vojaške letalske sile. Združene države Amerike se na obtožbe o vojaški agresiji še niso uradno odzvale, medtem ko mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje v državi, ki se že dlje časa spopada z globoko politično in gospodarsko krizo.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je sporočil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike v noči na nedeljo izvedle zračne napade na venezuelsko prestolnico Caracas. Eksplozije so odjeknile v več delih mesta okoli 2. ure zjutraj po lokalnem času, kar je sprožilo nemudno diplomatsko reakcijo sosednje Kolumbije. Petro je razmere označil za kritične in pozval k nujnemu sklicu generalne skupščine Združenih narodov ter Organizacije ameriških držav, da bi obravnavali to neposredno vojaško posredovanje. Napadi so vrhunec večtedenskih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevale zaradi ameriških obtožb o vpletenosti venezuelskega režima v trgovino z drogami. Čeprav ZDA uradnih potrditev o obsegu napadov še niso podale, poročila s terena potrjujejo detonacije na strateških vojaških in vladnih lokacijah. Kolumbijski predsednik je v svojem pozivu svetovni javnosti poudaril, da gre za neposreden napad na suverenost Venezuele, kar bi lahko destabiliziralo celotno regijo Južne Amerike.

Letalske sile Združenih držav Amerike so v okviru vojaške operacije v Venezueli napadle stavbo Cuartel de la Montaña v glavnem mestu Caracas. Gre za nekdanji vojaški muzej, ki so ga po smrti nekdanjega venezuelskega predsednika Huga Cháveza preuredili v njegov mavzolej in tam pokopali njegove posmrtne ostanke. Po navedbah agencije Bloomberg in poročilih prič s terena so v soseski, kjer stoji vojaški objekt, odjeknile močne eksplozije, kar potrjujejo tudi videoposnetki lokalnih prebivalcev na družbenih omrežjih. Napad na ta simbolno pomemben objekt predstavlja neposreden udarec na politično zapuščino nekdanjega voditelja in zaostruje že tako napete razmere v državi. Za zdaj podrobnosti o žrtvah ali natančnem obsegu materialne škode na samem mavzoleju še niso znane, vendar dogodek označuje novo fazo v vojaškem posegu ZDA v Venezueli. Napad na vojaški objekt, ki služi kot spomenik, kaže na stopnjevanje sovražnosti med Washingtonom in oblastmi v Caracasu.

Venezuelsko prestolnico Caracas in več drugih krajev po državi so v nočnih urah pretresle močne eksplozije. Po razpoložljivih poročilih je ameriški predsednik Donald Trump ukazal letalske napade na ključne cilje v prestolnici, kar je privedlo do razglasitve izrednih razmer v državi. Razmere so se hitro zaostrile, saj poročila navajajo tudi domnevno ugrabitev venezuelskega predsednika, kar v državi povzroča politično in varnostno negotovost. Kolumbijski predsednik je dogajanje že označil za napad, medtem ko mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja poročila o ameriškem vojaškem posredovanju. Združene države Amerike so s tem dejanjem neposredno posegle v suverenost Venezuele, kar bi lahko imelo daljnosežne posledice za stabilnost celotne regije Južne Amerike. Informacije o morebitnih žrtvah ali obsegu gmotne škode za zdaj še niso v celoti potrjene, vendar poročila s terena nakazujejo na obsežno opustošenje v okolici strateških objektov.

Oborožene sile Združenih držav Amerike so izvedle vojaški napad na Venezuelo, v katerem so zajele predsednika Nicolása Madura. Operacija se je odvila po ukazu ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je osebno poročal o uspešnem zajetju voditelja, ki so ga ZDA že dlje časa obtoževale vodenja narkokartela in terorizma. Po napadu so predstavniki chavizma pozvali prebivalce Venezuele, naj odidejo na ulice in se uprejo tujemu posredovanju. Na dogodek se je hitro odzval argentinski predsednik Javier Milei, ki je podprl ameriško ofenzivo in proslavil konec Madurove vladavine z geslom "svoboda napreduje". Akcija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriškega kopičenja vojaških sil v Karibskem morju, kar so ZDA upravičevale z bojem proti domnevnemu kartelu Cartel de los Soles. Dogodek je sprožil burne odzive po celotni Latinski Ameriki, saj so sosednje države že pred tem izražale nasprotovanje vojaškemu posredovanju.

Po besedah senatorja Mikea Leeja, ki se sklicuje na informacije državnega sekretarja Marca Rubia, po aretaciji venezuelskega predsednika Nicolasa Madura ni pričakovati nadaljnjih vojaških akcij ZDA v Venezueli. Madura čaka sojenje v ZDA zaradi obtožb, ki jih ZDA obravnavajo kot kazniva dejanja.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so ameriške sile v vojaški operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po navedbah Bele hiše so Madura, ki ga Washington obtožuje vodenja narko kartela in terorizma, že odpeljali proti New Yorku, kjer mu bodo sodili. Aretacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in stopnjevanja pritiska na venezuelski režim, ki so se v zadnjih tednih sprevrgle v neposredno vojaško posredovanje. Trumpova administracija je Madura predhodno označila za vodjo kriminalne združbe, kar je Pentagonu omogočilo širši nabor vojaških možnosti za ukrepanje. Operacija se je zgodila po obdobju intenzivnega zaostrovanja odnosov, ko so ZDA krepile svojo prisotnost v regiji in izvajale obsežne vojaške vaje ob venezuelskih mejah. Maduro, nekdanji voznik avtobusa, ki je na oblast prišel po smrti Huga Cháveza, je v odgovor na grožnje mobiliziral težko orožje in rakete, vendar to ni preprečilo ameriškega vdora. Po poročilih iz regije so ZDA sprožile val napadov, ki bi se lahko v prihodnjih dneh še okrepili, medtem ko se mednarodna skupnost sooča z novo politično realnostjo v Južni Ameriki.

Predsednik ZDA Donald Trump je potrdil, da so ameriške sile izvedle vojaški napad na Venezuelo in zajele Nicolása Madura ter njegovo soprogo. Venezuelska vlada zahteva dokaze, da je Maduro še živ. Ameriški zakonodajalci so se različno odzvali na napad in aretacijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto sporočil, da je vojska Združenih držav Amerike v obsežni operaciji zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Operacija se je začela z nizom letalskih napadov na prestolnico Caracas in njeno okolico, kar je povzročilo obsežne eksplozije in popoln izpad električne energije v mestu. Po poročanju tujih medijev so ameriške sile poleg Madura pridržale tudi njegovo soprogo Cilio Flores, oba pa sta bila nemudoma prepeljana na ozemlje Združenih držav Amerike. Napad se je zgodil po večmesečnih stopnjevanih napetostih med Washingtonom in Caracasom, pri čemer so ZDA napade utemeljile s prizadevanji za spremembo režima in bojem proti trgovini z drogami. Vojaška intervencija je bila osredotočena na ključne točke v Caracasu in treh sosednjih zveznih državah, s čimer so ameriške sile paralizirale obrambne zmogljivosti države. Iz Venezuele za zdaj ni uradnih odzivov o stanju v državi ali morebitnem odporu preostalih vladnih struktur.

Ameriški predsednik Donald Trump, ki se je v javnosti pogosto predstavljal kot zagovornik miru in celo kandidat za Nobelovo nagrado za mir, je po skoraj letu dni na položaju močno zaostril zunanjo politiko Združenih držav Amerike. Čeprav je med kampanjo obljubljal končanje konfliktov, njegove zadnje odločitve kažejo na aktivno vključevanje v vojaške operacije na več svetovnih frontah, vključno z napetostmi v Venezueli. Ta premik k agresivnejšemu militarizmu predstavlja oster odklon od njegove prejšnje retorike. Njegovo navdušenje nad vojno in uporabo moči se zdi v neposrednem nasprotju z njegovimi prejšnjimi ambicijami po mednarodnem priznanju za doseganje premirij. Trumpova administracija zdaj namesto diplomatskih rešitev pogosteje uporablja vojaška sredstva in pritiske, kar povzroča nemir v mednarodni skupnosti. Analitiki opozarjajo, da takšna nepredvidljivost zmanjšuje možnosti za stabilne mirovne sporazume, ki jih je predsednik obljubljal ob prevzemu oblasti. V luči preteklih srečanj z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in prizadevanj za Nobelovo nagrado ostaja nejasno, kako bo ta militaristični obrat vplival na prihodnje diplomatske odnose s ključnimi svetovnimi silami.

Gibanje Ansar Alah iz Jemna in Vrhovni politični svet Jemna sta obsodila ameriške zračne napade na Venezuelo, pri čemer sta poudarila, da gre za simbol ameriške brutalnosti, kriminalnih dejanj in kršitve suverenosti Venezuele. Obsodba je sledila že izrečenim obsodbam palestinskih skupin.

V venezuelski prestolnici Caracas so v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja, odjeknile močne eksplozije, ki so jih spremljali zvoki preletov vojaških letal. Venezuelska vlada pod vodstvom predsednika Nicolása Madura je dogodke nemudoma označila za »zelo hudo vojaško agresijo« s strani Združenih držav Amerike. Do napadov je prišlo po večtedenskih grožnjah ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je odkrito napovedoval možnost kopenskega in zračnega posredovanja proti Madurovemu režimu. Predsednik Maduro je zaradi napadov pozval prebivalce k splošni mobilizaciji in obrambi države pred tujim posredovanjem. Poročila iz prestolnice navajajo več požarov na strateških točkah, vendar natančno število žrtev ali obseg gmotne škode še nista uradno potrjena. ZDA so pred tem v Karibih namestile močno mornariško floto, kar je dodatno zaostrilo napetosti, ki so se stopnjevale že od konca leta 2025.

Švicarske oblasti so uradno identificirale prve štiri žrtve uničujočega požara, ki je izbruhnil med silvestrovanjem v znanem gorskem letovišču Crans-Montana. Posebna enota policije za identifikacijo žrtve katastrof se je v zadnjih urah posvetila zahtevnemu procesu prepoznave posmrtnih ostankov mladih ljudi, ki so izgubili življenje v ognju. Po navedbah uradnih virov so družine štirih pokojnikov že prejele uradno obvestilo o smrti svojih bližnjih. Preiskava vzroka požara še vedno poteka, medtem ko reševalne ekipe in forenziki pregledujejo prizorišče nesreče. Tragedija je močno pretresla lokalno skupnost in turiste v švicarskem kantonu Valais, kjer se nahaja prestižno smučarsko središče. Oblasti za zdaj niso razkrile dodatnih podrobnosti o identiteti pokojnih ali o morebitnih drugih pogrešanih osebah, se pa pričakuje, da bodo forenzične analize trajale še nekaj dni.

CIA je ocenila, da Ukrajina ni ciljala na rezidenco Vladimirja Putina v nedavnem napadu z droni v severni Rusiji, s čimer je zanikala trditve Kremlja. Rusija je od ZDA zahtevala, da prenehajo preganjati tanker, ki je plul iz Irana v Venezuelo in je vpisan v ruski register.

Ameriška obveščevalna služba CIA je v najnovejšem poročilu ocenila, da Ukrajina v nedavnem napadu z brezpilotnimi letalniki ni ciljala rezidence ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Direktor agencije John Ratcliffe je te informacije predal predsedniku Donaldu Trumpu, s čimer je neposredno oporekal navedbam Kremlja, ki je Kijev obtožil poskusa atentata. Po navedbah ameriških uradnikov naj bi CIA ocenila, da ruski dokazi o vpletenosti Ukrajine v domnevni napad na Putinovo domovanje niso verodostojni, kar je spremenilo prvotno oster odziv predsednika Trumpa, ki je bil nad ruskimi trditvami sprva ogorčen. Rusija medtem vztraja pri svoji različici dogodkov in trdi, da je iz razbitin sestreljenega drona pridobila podatke, ki potrjujejo, da je bil končni cilj napada prav predsedniški objekt. Moskva je napovedala, da bo te podatke predala Washingtonu, hkrati pa opozorila, da bo incident vplival na njihovo pogajalsko izhodišče v mirovnih pogovorih. V diplomatskih krogih se medtem razpravlja tudi o nenavadnih načinih mehčanja odnosov; poročila iz Bele hiše razkrivajo, da je k sprostitvi ozračja na avgustovskem srečanju med Trumpom in Zelenskim prispeval nepričakovan telefonski klic z nekdanjo ukrajinsko misico, kar je ukrajinskega predsednika v Trumpovih očeh prikazalo v bolj človeški luči.

Rusija je sporočila, da je pridobila in dešifrirala podatke iz ukrajinskega drona, ki naj bi dokazovali poskus napada na rezidenco Vladimirja Putina. Dokumente naj bi posredovali ZDA. Medtem pa CIA ocenjuje, da Ukrajina ni ciljala Putinove rezidence v nedavnem napadu z droni v severni Rusiji. Donald Trump je po obvestilu vodje CIA zavzel bolj zadržano stališče glede incidenta.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je ostro kritiziral vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, ki je vključevalo bombardiranje in zajetje venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Lula da Silva je dejanja Washingtona označil za nedopustna in poudaril, da so ZDA s tem prestopile vse meje sprejemljivega v mednarodni politiki. Po poročanju brazilskih organov pregona so venezuelske oblasti v odziv na napad popolnoma zaprle mejo z Brazilijo, kar je povzročilo nenaden upad migracijskega toka. Zaradi stopnjevanja napetosti in ameriških zračnih napadov na bolivarsko republiko je tudi sosednja Kolumbija napovedala prerazporeditev svojih sil in virov na mejo, saj se pripravlja na morebiten val beguncev. Medtem ko v ZDA zoper zajetega Madura že pripravljajo obtožnico, regija ostaja v stanju visoke pripravljenosti, saj vojaško posredovanje vpliva na stabilnost celotne Južne Amerike. Brazilski predsednik je v svoji izjavi za javnost izrazil resno zaskrbljenost nad kršenjem suverenosti sosednje države.

Venezuelski minister za obrambo Vladimir Padrino López je v uradni izjavi poudaril, da se bo Venezuela odločno uprla vsakršni prisotnosti tujih sil v državi. Njegov odziv je sledil zaostritvi razmer, ko so Združene države Amerike izvedle operacijo, ki je privedla do pridržanja predsednika Nicolása Madura. Padrino López je morebitno tujo prisotnost označil za največjo žalitev, ki jo je država kdajkoli doživela. Kot ključna osebnost venezuelskega vojaškega aparata Padrino López ostaja zvest režimu in opozarja na kršitev nacionalne suverenosti. Njegove besede potrjujejo globoko politično in vojaško krizo v državi, kjer so napetosti med domačimi oblastmi in mednarodno skupnostjo dosegle vrhunec. Minister je v svojem nagovoru javnosti poudaril pomen nacionalne identitete in vojaške pripravljenosti na obrambo domovine pred zunanjimi pritiski.

Venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino López je v televizijskem nagovoru ostro obsodil ameriško vojaško posredovanje in napovedal brezkompromisno obrambo države. Po njegovih besedah se Venezuela spopada z največjo agresijo v svoji zgodovini, potem ko so Združene države Amerike izvedle raketne napade na več ciljev po državi. Minister je poudaril, da vojska in ljudstvo ostajata enotna ter da ne bodo dopustili prisotnosti tujih vojakov na venezuelskem ozemlju. Minister je v svojem govoru izključil možnost kakršnih koli pogajanj o neodvisnosti države in odredil polno mobilizacijo oboroženih sil po celotnem nacionalnem ozemlju. Poudaril je, da bo Venezuela branila vsak centimeter svoje zemlje in da bodo v tem spopadu na koncu zmagali. Odziv obrambnega ministrstva sledi poročilom o aretaciji predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil, kar je sprožilo vsesplošno politično in vojaško krizo v tej južnoameriški državi.

Separatisti v južnem Jemnu, ki jih podpirajo Združeni arabski emirati (ZAE), so napovedali začetek dvoletnega prehodnega obdobja za vzpostavitev neodvisne države z imenom Južna Arabija. Napoved Južnega prehodnega sveta (STC) prihaja po bliskoviti ofenzivi, v kateri so separatistične sile zavzele obsežna območja na jugu države, kar je sprožilo silovit odziv savdske koalicije. Predsednik STC Ajdaros Alzubidi je v televizijskem nagovoru pozval mednarodno skupnost k sponzoriranju dialoga, hkrati pa posvaril, da bodo neodvisnost razglasili takoj, če bodo ponovno tarča napadov. Razmere so se dodatno zaostrile v naftno bogati provinci Hadramut ob meji s Savdsko Arabijo, kjer so savdska letala izvedla več zračnih napadov na položaje STC. V napadih na taborišče al-Khasa je bilo ubitih najmanj sedem ljudi, več kot 20 pa ranjenih. Spopadi med silami, zvestimi Rijadu, in borci STC odražajo vse globlji razkol med ključnima članicama Sveta za sodelovanje v Zalivu (GCC), Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati, ki imata v jemenskem konfliktu nasprotujoče si strateške interese.

Ivica Dačić je ponovil, da je proti predčasnim volitvam, ker meni, da mora obstajati red, in dodal, da o tem ni govoril s predsednikom države Aleksandrom Vučićem in vrhom SNS. Vučić je izjavil, da bodo letos volitve in zanikal obtožbe opozicije, da je kdaj kradel na volitvah ali lagal.

Donald Trump je po domnevni operaciji v Venezueli zagrozil Mehiki in njeni predsednici Claudii Šteinbaum, češ da karteli upravljajo z državo. Zavrnil je konkretne odgovore glede Venezuele in obljubil pojasnila kasneje. Trump je delil nove, skoraj filmske podrobnosti o operaciji in objavil fotografijo Madura v priporu. Agenti CIE so po njegovi odobritvi operacije locirali Madura.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi, objavljeni v soboto, 3. januarja, izrazilo globoko zaskrbljenost zaradi poročil o domnevnem nasilnem odvozu venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores iz države. Moskva je pozvala k takojšnji razjasnitvi okoliščin njunega izginotja, saj bi tovrstna dejanja, če se potrdijo, pomenila nesprejemljiv poseg v suverenost države. Ministrstvo je poudarilo, da so razmere skrajno alarmantne, in zahtevalo uradna pojasnila o usodi predsedniškega para. Ruski diplomati so poudarili, da so informacije o prisilnem izgonu ali ugrabitvi Madura vzbudile mednarodno pozornost in zahtevajo nujno ukrepanje. Čeprav podrobnosti o tem, kdo naj bi izvedel zajetje, ostajajo nejasne, ruska stran vztraja pri spoštovanju mednarodnega prava in zaščiti legitimno izvoljenih predstavnikov Venezuele. Situacija ostaja negotova, saj uradnih potrditev o Madurovi lokaciji v času objave izjave še ni bilo na voljo.

Združene države Amerike so izvedle dodatne napade na Caracas, zaradi česar je predsednik Maduro razglasil vojno stanje. Kolumbijski predsednik Petro je poročal o napadih na devet objektov, vključno z vojaškimi bazami in letalsko bazo F-16. Venezuelski obrambni minister Padrino Lopez je obsodil dejanja ZDA kot podle in strahopetne. Venezuelske oblasti so napovedale, da se bodo obrnile na Združene narode zaradi vojaške agresije ZDA. Senat ZDA ni bil obveščen o napadih. Podpredsednica Venezuele Delsy Rodriguez je pozvala državljane k obrambi suverenosti države.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro in njegova soproga Silia Flores sta bila po končani vojaški operaciji Združenih držav Amerike proti Venezueli pridržana in prepeljana v pripor v ZDA. Ameriško tožilstvo je proti Maduru v južnem okrožju New Yorka že vložilo obtožnico, ki ga bremeni narkoterorizma in zarote proti državi. Po besedah ameriškega senatorja Marca Rubia so se vojaške dejavnosti v državi že zaključile. Madridska vlada in vodstvo Mehike sta ostro obsodila ameriške letalske napade na Venezuelo, pri čemer so mehiški uradniki poudarili, da gre za kršitev 2. člena Ustanovne listine Združenih narodov. Ruska federacija je uradno pozvala k takojšnji izpustitvi predsednika Madura in njegove žene ter zahtevala pojasnila glede okoliščin njunega zajetja. Medtem ko so v ZDA operacijo označili za uspešen boj proti kriminalnim strukturam, so se v mednarodni skupnosti pojavili odzivi nezadovoljstva. Vodja španske stranke Podemos Ione Belarra je pozvala Španijo k prekinitvi diplomatskih odnosov z Washingtonom, saj meni, da gre za nesprejemljivo agresijo. Napetosti v regiji ostajajo visoke, medtem ko svetovne velesile zavzemajo diametralno nasprotna stališča do legitimnosti ameriškega posredovanja v Caracasu.

Jemenski uporniški svet je izdal izjavo, v kateri je obsodil ameriški napad na Venezuelo in poročila o aretaciji venezuelskega predsednika, kar je označil za precedens in očitno kršitev nacionalne suverenosti te države. Palestinske skupine so prav tako obsodile ameriško vojaško agresijo in napade na glavno mesto Venezuele, ki jih vidijo kot jasen primer Washingtonove prevladujoče in imperialistične politike.

Združene države Amerike so v januarju 2026 dosegle nov zgodovinski mejnik, ko je državni dolg presegel 38,5 bilijona dolarjev. Ta porast, ki je bil predviden šele za leto 2030, je posledica obsežne zvezne porabe iz obdobja pandemije in agresivne fiskalne politike administracije predsednika Donalda Trumpa. Letni stroški za obresti na dolg so se v zadnjih šestih letih skoraj potrojili in sedaj dosegajo raven bilijona dolarjev, kar predstavlja ogromno breme za zvezni proračun. Gospodarska slika pod vodstvom predsednika Trumpa ostaja protislovna. Čeprav je bila v tretjem četrtletju 2025 zabeležena 4,3-odstotna rast BDP, analitiki opozarjajo na povečano nestabilnost. Povprečne carinske stopnje so se z 2,4 % povzpele na 16,8 %, kar je najvišja raven po letu 1935. To je sicer prineslo 200 milijard dolarjev dodatnih proračunskih prihodkov, vendar je hkrati povzročilo visoko inflacijo, ki se v letu 2026 približuje 3 %. Medtem ko so borzni indeksi konec leta 2025 dosegali rekorde, je ameriški delniški trg v primerjavi s svetovnim povprečjem zaostal, vlagatelji pa se spopadajo z vse večjo negotovostjo glede prihodnje rasti.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro posvaril iranske oblasti pred nasilnim zatiranjem miroljubnih protestov, ki so v zadnjih dneh zajeli večji del Islamske republike. Trump je izjavil, da so Združene države Amerike »pripravljene in polne« (locked and loaded) ter da bodo priskočile na pomoč protestnikom, če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo. Po njegovih besedah so ZDA pripravljene intervenirati, da bi preprečile nadaljnje žrtve med civilisti, ki protestirajo zaradi gospodarskega kolapsa in drastičnega padca vrednosti domače valute rial. Teheran se je na grožnje odzval z ostrimi protiukrepi in opozorili. Sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je dejal, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje pomenilo destabilizacijo celotne regije in uničenje ameriških interesov. Iranski uradniki so hkrati opozorili, da so ameriška oporišča in vojaki na Bližnjem vzhodu »legitimne tarče«, če se bodo ZDA odločile za vojaško akcijo. Do sedaj je v nemirih, ki so se iz Teherana razširili v več kot 15 mest, umrlo najmanj deset ljudi, napetosti med državama pa so po lanskem ameriškem bombardiranju iranskih jedrskih objektov na najvišji ravni.

Zohran Mamdani je 1. januarja 2026 uradno nastopil mandat kot 112. župan mesta New York. Na inavguracijski slovesnosti, ki se je je udeležilo več deset tisoč ljudi, je Mamdani napovedal drzno vodenje mesta in zaščito najbolj ranljivih prebivalcev. V svojem prvem govoru je poudaril, da bo celotna država spremljala, ali lahko socialistični politični pristop v tako velikem mestu uspešno deluje. Pri slovesnosti so sodelovali tudi drugi visoki predstavniki, med njimi kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez, ki je napovedala novo ero za New York, ter mestni revizor Mark D. Levine, ki je zbrane nagovoril v treh jezikih. Mamdani, ki se opredeljuje za demokratičnega socialista, se je v zgodovino zapisal kot prvi muslimanski župan New Yorka. Njegov vzpon je bil izjemno hiter, saj je še pred letom dni v anketah prejemal le enoodstotno podporo. V svojem nagovoru se je s sklicevanjem na popularno kulturo približal mlajšim generacijam, hkrati pa je poudaril svojo zavezo k radikalnim spremembam v mestni politiki. Njegova zaprisega predstavlja pomemben mejnik za progresivno krilo Demokratske stranke, saj New York postaja osrednje prizorišče preizkusa njihovih politik v praksi.

Ruske oblasti so obtožile Ukrajino izvedbe smrtonosnega napada z brezpilotnimi letalniki na civilne objekte v vasi Horli v zasedenem delu hersonske regije. Po navedbah Moskve so ukrajinski droni zadeli hotel in kavarno, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta, pri čemer je bilo ubitih najmanj 24 ljudi, več kot 50 pa je ranjenih. Rusko diplomatsko predstavništvo pri Združenih narodih v Ženevi je ostro obsodilo molk zahodnih držav glede dogodka in ga označilo za sostorilstvo pri domnevnih vojnih zločinih. Istočasno so ruske sile nadaljevale z obsežnimi napadi na ukrajinsko energetsko infrastrukturo in civilne objekte po celotni državi. Napadi so se stopnjevali ravno v času, ko se v regiji spopadajo z močnim zimskim mrazom, kar povzroča dodatne težave pri oskrbi z električno energijo in ogrevanjem. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v odziv na nove napade napovedal srečanja z evropskimi zavezniki, na katerih bodo obravnavali nadaljnje korake za končanje konflikta, medtem ko Rusija grozi s posledicami, ki bi lahko ustavile tekoča mirovna prizadevanja.

Zohran Mamdani, novoizvoljeni župan New Yorka, je uradno začel svoj mandat z vrsto simbolnih in administrativnih potez. Potem ko je na silvestrovo zaprisegel kot prvi muslimanski župan v zgodovini mesta, se je prvi delovni dan v mestno hišo odpravil s podzemno železnico, s čimer je želel poudariti svojo povezanost z običajnimi državljani. Njegov začetek mandata so zaznamovale prve kadrovske in organizacijske spremembe, med katerimi izstopa ustanovitev novega Urada za množično angažiranje (Office of Mass Engagement), katerega namen je neposredna komunikacija z volivci in vključevanje njihovih mnenj v mestno politiko. Mamdani, ki pripada krilu demokratičnih socialistov, se je že v prvih dneh svojega vodenja srečal z ostrimi odzivi in kritiko s strani Izraela, kar nakazuje na morebitne prihodnje diplomatske in politične napetosti zaradi njegovih preteklih stališč. Kljub temu njegova administracija poudarja osredotočenost na lokalna vprašanja, kot so javni prevoz, dostopnost stanovanj in večja transparentnost mestne uprave.

Ameriški predsednik Donald Trump je preko družbenega omrežja Truth Social ostro zagrozil iranskim oblastem z vojaškim posredovanjem, če bodo nadaljevale z nasilnim zatiranjem miroljubnih protestov. Trump je izjavil, da so Združene države Amerike pripravljene na akcijo oziroma v stanju polne pripravljenosti, pri čemer je zapisal, da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če jih bo iranski režim začel pobijati. Do groženj prihaja v času, ko se Iran spopada z valom protivladnih protestov zaradi gospodarske krize in visoke inflacije, v katerih je po nekaterih poročilih umrlo že najmanj sedem ljudi. Trumpova retorika je sprožila močne odzive tako v tujini kot znotraj njegove lastne stranke. Teheran je na Združene narode naslovil zahtevo po ukrepanju zaradi ameriških groženj, ki jih označujejo za vmešavanje v notranje zadeve. V Združenih državah so se kritično odzvali nekateri konservativni politiki, kot sta kongresnika Thomas Massie in Marjorie Taylor Greene, ki poudarjata, da bi morala država reševati domače težave namesto trošenja vojaških virov v tujini. Tudi nekdanji strateg Bele hiše Steve Bannon je Trumpovo stališče primerjal s politiko prejšnjih demokratskih administracij, ki jih je Trump v preteklosti kritiziral.

V jugozahodnem delu nemške prestolnice Berlin je v soboto prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je prizadel približno 50.000 gospodinjstev in 2.000 poslovnih subjektov. Po poročanju lokalne policije so v okrožju Lichterfelde zagoreli kabli na kabelskem mostu, kar je povzročilo prekinitev oskrbe v delih mestnih četrti Steglitz in Zehlendorf. Zaradi nizkih zimskih temperatur je bila situacija še posebej kritična za prebivalce in vsaj en dom za starejše občane, ki so ostali brez ogrevanja in nujne oskrbe. Policija incident preiskuje zaradi suma namernega požiga, saj so priče poročale o ognju na ključni infrastrukturi. Preiskovalci ne izključujejo možnosti politično motiviranega dejanja, kar bi bila ponovitev podobnih incidentov iz preteklosti, ko so skrajne skupine ciljale na energetsko omrežje mesta. Čeprav so ekipe podjetja Stromnetz Berlin nemudoma začele s popravili, je odprava napak na podzemnih in premostitvenih vodih zahtevala več ur, kar je v mestu povzročilo precejšen logistični in varnostni izziv.

Ruska federacija je na zadnji dan leta naslovila uradno diplomatsko prošnjo na administracijo predsednika Donalda Trumpa, naj ameriška obalna straža preneha zasledovati naftni tanker v Atlantskem oceanu. Po poročanju časnika The New York Times, ki se sklicuje na vire blizu State Departmenta, naj bi bila posadka tankerja del tako imenovane flote v senci, ki se uporablja za transport venezuelske surove nafte, s čimer se država izogiba mednarodnim sankcijam. Ameriške oblasti so plovilo v atlantskem bazenu začele zasledovati zaradi suma kršenja trgovinskih omejitev, vendar je posadka kasneje zatrdila, da pluje pod rusko zastavo. Ruska vlada je v svojem dopisu poudarila suverenost plovila in zahtevala takojšnjo prekinitev operacij ameriških organov pregona. Incident dodatno zaostruje odnose med velesilama glede nadzora nad pomorskimi potmi in uveljavljanja energetskih sankcij v mednarodnih vodah.

Ameriški predsednik Donald Trump je v kratkem telefonskem pogovoru za The New York Times potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike v »briljantni operaciji« zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Trump je akcijo opisal kot rezultat izjemnega načrtovanja in sodelovanja elitnih enot, podrobnosti o samem poteku operacije pa naj bi razkrili na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu. Zajetje sledi stopnjevanju napetosti med državama, pri čemer je ameriški predsednik Venezuelo obtožil neupravičenega prilagajanja naftnih virov in drugih državnih sredstev. Operacija predstavlja vrhunec neposrednega vojaškega posredovanja ZDA v Venezueli, ki se je začelo z zračnimi napadi konec preteklega leta. Venezuelska stran se na dogodke še ni uradno odzvala, pričakuje pa se, da bo dogodek povzročil obsežne geopolitične premike v Latinski Ameriki.

Združene države Amerike so izvedle vojaške napade na ozemlju Venezuele, kar je za tiskovno agencijo Reuters potrdil neimenovani ameriški uradnik. Venezuelske oblasti so sporočile, da je bila država tarča agresije, medtem ko so tuji mediji poročali o vpletenosti ameriških sil v operacije znotraj meja te južnoameriške države. Napadi so bili po navedbah virov usmerjeni proti infrastrukturam, povezanim s trgovino z drogami, kar Washington že dlje časa izpostavlja kot ključno varnostno grožnjo v regiji. Operacija predstavlja vrhunec večtedenskih priprav in stopnjevanja napetosti med državama. Venezuelska stran je napad označila za kršitev suverenosti, medtem ko ameriška administracija poseg opravičuje z bojem proti mednarodnemu kriminalu. Čeprav podrobnosti o žrtvah ali natančnem obsegu materialne škode še niso v celoti potrjene, dogodek pomeni neposreden vojaški poseg ZDA v državi, s katero so že leta v zaostrenih političnih in gospodarskih odnosih.

Namestnik ameriškega zunanjega ministra Christopher Landau je sporočil, da bodo Združene države Amerike venezuelskega voditelja Nicolása Madura poklicale na odgovornost za njegove zločine. Po navedbah Landaua so ameriške sile Madura prijele, s čimer se je končala vladavina, ki jo je ameriški diplomat označil za tiransko. Landau je novico o padcu režima objavil na družbenem omrežju X, kjer je poudaril, da bo nekdanji predsednik moral odgovarjati pred roko pravice. Dogodek predstavlja vrhunec dolgoletnih prizadevanj Washingtona po zamenjavi oblasti v Caracasu, kjer so ZDA Madura že dlje časa obtoževale korupcije, kršitev človekovih pravic in vpletenosti v trgovino z mamili. Aretacija s strani ameriških sil nakazuje na neposredno vojaško oziroma operativno posredovanje, ki bo močno spremenilo politično krajino v Latinski Ameriki. Medtem ko se Venezuela pripravlja na obdobje po Maduru, mednarodna skupnost pričakuje podrobnejša pojasnila o okoliščinah njegovega zajetja in nadaljnjih pravnih postopkih.

Rusko ministrstvo za obrambo je v soboto sporočilo, da so ruske oborožene sile izvedle vrsto napadov na ključno ukrajinsko energetsko in pristaniško infrastrukturo. Po navedbah ruskih oblasti so bili cilji izbrani zaradi njihove vloge pri podpori ukrajinskemu vojaško-industrijskemu kompleksu. Napadi, ki so bili izvedeni z uporabo operativno-taktičnega letalstva, brezpilotnih letalnikov, raketnih enot in artilerije, so bili usmerjeni tudi na mesta za sestavljanje in skladiščenje dronov dolgega dosega ter radarske postaje zračne obrambe. Poleg infrastrukturnih objektov so ruske sile po lastnih trditvah zadele točke začasne namestitve ukrajinskih enot in tujih najemnikov v 156 različnih okrajih. Ruska stran poroča tudi o uspešnem delovanju svoje zračne obrambe, ki naj bi sestrelila 15 vodenih letalskih bomb, dva izstrelka ameriškega sistema HIMARS in 124 brezpilotnih letalnikov. Ti povračilni ukrepi sledijo podobnim napadom na energetski sistem, ki jih je Rusija izvedla zadnji dan lanskega leta, s čimer se nadaljuje strategija sistematičnega uničevanja energetskega zaledja ukrajinske vojske.

Predsednik stranke BJP v Maharaštri Ravindra Chavan je ostro odgovoril na obtožbe namestnika glavnega ministra Ajita Pawarja, ki je opozoril na domnevno korupcijo in zadolženost mestne korporacije Pimpri Chinchwad. Chavan je Pawarju, ki vodi stranko NCP in je sicer zaveznik BJP v vladajoči koaliciji Mahayuti, svetoval, naj se pred podajanjem takšnih izjav samopregleda. Poudaril je, da bi se Pawar lahko znašel v resnih težavah, če bi BJP začela vračati z obtožbami. Spor se je razplamtel v luči prihajajočih lokalnih volitev, ki bodo potekale 15. januarja v 28 mestnih korporacijah. Pawar trdi, da je bila korporacija Pimpri Chinchwad pod devetletno vladavino BJP podvržena sistemski korupciji in zadolževanju. Med letoma 2017 in 2022 je to telo neposredno vodila BJP, nato pa je upravo prevzel državni administrator. Chavanove izjave nakazujejo na globoka trenja znotraj vladajočega zavezništva tik pred pomembnim volilnim preizkusom.

Indijska Komisija za univerzitetne štipendije (UGC) je ustanovila posebno preiskovalno komisijo za ugotavljanje dejstev po smrti študenta na vladni fakulteti v Dharamshali v zvezni državi Himačal Pradeš. Odločitev je bila sprejeta na podlagi poročil o domnevnem ustrahovanju (t. i. ragging), ki naj bi privedlo do študentovega samomora, čeprav vodstvo fakultete trdi, da vzrok smrti ni bil samomor. Komisija je sprožila postopek po uradni dolžnosti prek linije za pomoč proti ustrahovanju, saj so medijska poročila nakazovala na resne kršitve študentskega kodeksa. Policija je v povezavi z dogodkom že sprožila preiskavo in vložila obtožnice proti trem študentom zaradi ustrahovanja in povzročitve telesnih poškodb. Pod drobnogledom se je znašel tudi eden izmed profesorjev na fakulteti. Predstavniki UGC so poudarili, da je varnost študentov njihova prednostna naloga, in zagotovili, da odgovorni za incident ne bodo ušli kazni. Preiskovalna komisija bo temeljito preučila okoliščine tragedije, medtem ko organi pregona nadaljujejo z zbiranjem dokazov o domnevnem fizičnem in psihičnem nasilju na izobraževalni ustanovi.

Francoski zdravniki zasebniki in zaposleni v zasebnih klinikah so v ponedeljek začeli desetdnevno stavko, ki so jo sindikati označili za dogodek brez primere v zadnjih treh desetletjih. Glavni razlogi za protest so usmerjeni proti novi zakonodaji o financiranju socialnega varstva za leto 2026, ki je bila sprejeta 16. decembra, ter proti vladnim politikam, ki po mnenju zdravnikov ogrožajo njihovo svobodo pri delu. Stavka vključuje zaprtje ordinacij in zaustavitev operativnih posegov v zasebnih klinikah, kar bi lahko povzročilo dodaten pritisk na že tako obremenjen javni zdravstveni sistem. Zdravstveni delavci nasprotujejo predvsem nezadostnemu proračunu glede na naraščajoče potrebe prebivalstva, povečanemu nadzoru nad predpisovanjem bolniških odsotnosti ter ukrepom, ki oblastem omogočajo enostransko zniževanje cen zdravstvenih storitev brez socialnega dialoga. Poleg tega se zasebni zdravniki bojijo morebitnih omejitev pri svobodi izbire lokacije za vzpostavitev novih praks, o čemer trenutno razpravlja francoski parlament. Po navedbah sindikalnih voditeljev, kot je Frank Devulder iz sindikata CSMF, je nezadovoljstvo na terenu izjemno visoko, saj se zdravniki počutijo izdane s strani države.

V okrožju Changhua na Tajvanu je v zgodnjih jutranjih urah 2. januarja prišlo do incidenta s strelnim orožjem, ki je vznemiril prebivalce vasi Pithou. 27-letni moški s priimkom Yen se je med druženjem sprl s prijatelji, nakar je v znak ustrahovanja iz prinesene predelane pištole izstrelil naboje v zrak. Policija je osumljenca hitro izsledila in mu zasegla orožje, nato pa ga je privedla pred preiskovalne organe. Tožilstvo v okrožju Changhua je po zaslišanju odredilo izpustitev osumljenca ob plačilu varščine v višini 50.000 tajvanskih dolarjev. Moški je obtožen kršenja zakonodaje o nadzoru nad strelnim orožjem in strelivom ter povzročitve splošne nevarnosti in ustrahovanja. Incident se je zgodil le nekaj dni po praznovanju novega leta, ko je bila država že v stanju povečane pripravljenosti zaradi predhodnih nasilnih dejanj v drugih mestih. Po poročanju lokalnih medijev streljanje ni povzročilo poškodb, je pa sprožilo strah med prebivalci mirnega podeželskega naselja.

Po poročanju ameriškega časnika New York Times, ki se sklicuje na vire v vladnih krogih, trenutno bivališče venezuelskega predsednika Nicolása Madura ostaja neznano. Informacija prihaja neposredno po začetku ameriške vojaške operacije v prestolnici Caracas, kjer so Združene države Amerike izvedle ciljne zračne napade. Čeprav lokacija predsednika ni jasna, so viri potrdili, da se del njegove ožje ekipe in tesnih sodelavcev trenutno nahaja na varnem. Operacija je sprožila številna ugibanja o usodi venezuelskega vodstva in prihodnji stabilnosti države. Poročila navajajo, da so ameriške sile izvedle napade na strateške cilje v prestolnici, kar je povzročilo kaos v vladnih strukturah. Medtem ko svetovna javnost čaka na uradne izjave iz Caracasa ali Washingtona, ostaja situacija na terenu napeta, saj odsotnost Madura v javnosti odpira vprašanja o morebitnem prenosu oblasti ali poskusih reorganizacije režima v ilegali.

Veleposlanik in stalni predstavnik Irana pri Združenih narodih Amir Saeid Iravani je ob obletnici smrti generalmajorja Kasema Solejmanija na generalnega sekretarja ZN in predsednika Varnostnega sveta naslovil pismo, v katerem zahteva polno odgovornost Združenih držav Amerike za izvedbo atentata leta 2020. Iranski predstavnik je umor označil za vnaprej načrtovano in nezakonito dejanje proti visokemu uradniku suverene države, kar predstavlja hudo kršitev mednarodnega prava in dejanje mednarodne agresije. Iran v pismu poudarja, da bo nadaljeval s pravnimi in diplomatskimi prizadevanji, dokler vsi načrtovalci, storilci in sostorilci tega dejanja ne bodo odgovarjali pred sodiščem. Teheran atentat na nekdanjega poveljnika sil Al Kuds interpretira kot zavržno dejanje terorizma, ki zahteva mednarodno obsodbo in pravne posledice za Washington. Napetosti med državama se tako stopnjujejo v luči preteklih obtožb o vpletenosti ZDA v izraelske operacije proti iranskim interesom.

Teheran je uradno pozval Združene narode, naj obsodijo nedavne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki jih iranske oblasti označujejo za provokativne in odraz obupa. Stalni predstavnik Irana pri Združenih narodih Amir Saeed Iravani je v pismu generalnemu sekretarju in predsedniku Varnostnega sveta izpostavil, da Trumpovi komentarji glede protivladnih demonstracij v Teheranu pomenijo nesprejemljivo vmešavanje v notranje zadeve države. Iranska revolucionarna garda (IRGC) je v ločeni izjavi poudarila, da so grožnje z vojaškim posredovanjem posledica neuspešnih ameriških načrtov v regiji. Po navedbah Teherana Washington s svojo retoriko zgolj stopnjuje napetosti, medtem ko se iranski prebivalci spopadajo z gospodarskimi težavami, ki so jih povzročile ameriške sankcije. Iranska stran zatrjuje, da so Trumpovi pozivi k intervenciji v primeru zatiranja protestov kršitev mednarodnega prava in listine Združenih narodov.

Ameriški predsednik Donald Trump je japonsko premierko Sanae Takaichi uradno povabil na državniški obisk v Združene države Amerike. Po informacijah japonske diplomacije naj bi se obisk odvil spomladi prihodnje leto. Gre za nadaljevanje tesnega sodelovanja med državama, ki sta ga voditelja utrdila že med Trumpovim nedavnim obiskom v Tokiu. Povabilo odraža prizadevanja obeh strani za ohranitev in poglobitev zavezništva v času naraščajočih geopolitičnih napetosti. Srečanje bo namenjeno nadaljnjemu usklajevanju politik na področju gospodarstva in varnosti, kjer sta državi že sprejeli pomembne zaveze. Diplomatski viri poudarjajo, da bo obisk priložnost za potrditev strateškega partnerstva in načrtovanje skupnih ukrepov za stabilnost v indopacifiški regiji. Premierka Takaichi je vabilo sprejela, kar nakazuje na stabilne odnose med Washingtonom in Tokiem v novem mandatu ameriškega predsednika.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung je pred svojim uradnim državniškim obiskom na Kitajskem izpostavil, da zaostrovanje odnosov s Pekingom ne bi koristilo Južni Koreji. V pogovoru za kitajsko državno televizijo CCTV je poudaril, da je varnostno sodelovanje z Združenimi državami Amerike sicer neizogibna realnost Seula, vendar to ne sme voditi v konfrontacijo z drugo največjo svetovno gospodarsko silo. Lee se je zavzel za pogostejši dialog na ravni voditeljev, ki bi se po njegovem mnenju moral odvijati vsaj enkrat letno, saj bi to omogočilo iskanje vzajemno koristnih priložnosti v kompleksnem svetovnem okolju. Posebno pozornost je predsednik namenil vprašanju Tajvana, kjer je potrdil, da Južna Koreja še naprej v celoti spoštuje politiko ene Kitajske. Ta izjava prihaja v času povečanih napetosti v regiji in je ključna za stabilizacijo dvostranskih odnosov pred njegovim prihodom v Peking. Lee verjame, da bo poglobljeno gospodarsko in politično sodelovanje med državama odprlo široka vrata novim priložnostim za Južno Korejo, hkrati pa bo pomagalo pri uravnavanju varnostne dinamike v severovzhodni Aziji. Obisk, ki se začenja v nedeljo, bo prvi obisk južnokorejskega voditelja na Kitajskem po letu 2019.

Ameriški predsednik Donald Trump je odredil vojaške napade na cilje znotraj Venezuele, vključno z operacijami v prestolnici Caracas. Po poročanju ameriških medijev, kot sta CBS in Fox News, so uradniki administracije potrdili, da so bili napadi usmerjeni na vojaške objekte in strateške cilje z namenom stopnjevanja pritiska na režim Nicolása Madura. Zaradi tekočih vojaških aktivnosti je ameriška zvezna uprava za letalstvo (FAA) prepovedala vse komercialne lete nad venezuelskim ozemljem. Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po napadih na prestolnico razglasil izredno stanje v državi. Kljub stopnjevanju nasilja je Maduro v novoletnem intervjuju izrazil pripravljenost na resne pogovore z Washingtonom, vključno z možnostjo ameriških investicij v naftni sektor in sodelovanjem pri boju proti trgovini z drogami. Napadi pomenijo prehod od predhodnih prikritih operacij Cie in gospodarskih blokad k neposredni vojaški konfrontaciji med državama.

ZDA so izvedle zračne napade na več ciljev v Venezueli, vključno z zveznimi državami La Guaira, Miranda in Aragua. Predsednik Madurove socialistične stranke (PSUV) je pozval k takojšnji mobilizaciji članstva. Prav tako so aretirali Cilio Flores, ženo Nicolása Madura. Guillermo José Beltrán, nekdanji poveljnik venezuelskih zračnih sil, ki je v ZDA dobil azil, je komentiral aretacijo Madura in dejal, da je 'stisnjen v kot'. Guverner španske regije Andaluzije, Juanma Moreno, je izrazil zaskrbljenost nad situacijo v Venezueli in izrazil željo po demokratični in mirni prihodnosti države.

V Gazi sta zaradi požara v šotoru med kuhanjem umrli babica in njen petletni vnuk. Razmere v Gazi so se poslabšale, mednarodne nevladne organizacije imajo prepoved vstopa, otroci pa umirajo zaradi podhladitve. Angelina Jolie je obiskala prehod Rafa.

V uradnem sporočilu za javnost so predstavniki guvernerja province Teheran sporočili, da oblasti še niso sprejele nobene odločitve glede morebitnega zaprtja prestolnice za nedeljo, 4. januarja 2026 (14. dej v perzijskem koledarju). Direktor urada za odnose z javnostmi je poudaril, da so ugibanja o ustavitvi javnega življenja ali zaprtju uradov trenutno neutemeljena. Novice o morebitnem zaprtju so se v javnosti pojavile zaradi različnih dejavnikov, ki običajno vplivajo na delovanje iranske prestolnice, vključno z ravnmi onesnaženosti zraka ali drugimi administrativnimi razlogi. Kljub pričakovanjem javnosti uradni organi vztrajajo, da se delovni procesi nadaljujejo po ustaljenem redu, dokler ni izdanega uradnega odloka. Prebivalce so pozvali, naj spremljajo le preverjene informacije uradnih vladnih kanalov.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je ostro obsodil napade Združenih držav Amerike na Venezuelo, ki jih je označil za agresijo in jih primerjal z drugim Vietnamom za ZDA. Njegova tiskovna predstavnica, Natalija Ejsmont, je potrdila, da Lukašenko kategorično obsoja to dejanje.

Združene države Amerike so izvedle raketni napad na največji venezuelski vojaški kompleks Fort Tiuna, kar je sprožilo ostre odzive v mednarodni skupnosti. Venezuelski zunanji minister je napad označil za dejanje ameriškega imperializma, hkrati pa zatrdil, da je bil poskus agresije neuspešen. Akcija predstavlja neposredno stopnjevanje napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevale že v preteklih tednih zaradi obtožb o načrtovanju napadov na venezuelsko ozemlje. Na vojaško posredovanje so se hitro odzvale zaveznice Venezuele. Kuba je napad ostro obsodila kot teroristično dejanje in kršitev t. i. območja miru v Latinski Ameriki, medtem ko je Iran poudaril nujnost odgovornosti načrtovalcev in izvajalcev te agresije. Kuba je ob tem pozvala mednarodno skupnost k takojšnjemu ukrepanju za zaustavitev nadaljnjih sovražnosti. Dogodek pomeni uresničitev preteklih opozoril venezuelskega vrha o morebitnem novem oboroženem konfliktu v regiji.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je ostro obsodilo poročila o ameriških vojaških napadih na Venezuelo. Moskva je v uradni izjavi poudarila, da ti napadi predstavljajo očitno kršitev mednarodnega prava in nimajo nobene pravne podlage. Po navedbah ruskih oblasti Venezuela ne predstavlja nobene grožnje Združenim državam Amerike, zato sedanja vojaška operacija nima dejanske osnove. Ruska stran je v svojem odzivu izpostavila, da se bo po njihovem prepričanju večina svetovnih držav odločno distancirala od napadov na Caracas. Dogodek so označili za nesprejemljiv poseg v suverenost druge države. Moskva trdi, da gre za enostransko dejanje, ki spodkopava temelje globalne varnosti in mednarodnih odnosov. Rusija je v preteklosti večkrat podprla vlado v Caracasu in v sedanjih razmerah znova opozarja na nevarnost destabilizacije celotne regije zaradi tujega vojaškega posredovanja.

Združene države Amerike so v petek, 3. januarja 2026, izvedle vojaško operacijo v Caracasu, kar je sprožilo ostre odzive mednarodne skupnosti. Po poročanju kolumbijskega predsednika Gustava Petra so ameriške sile uporabile rakete za napad na strateške vojaške objekte in ključno infrastrukturo v venezuelski prestolnici, vključno z domnevnimi zadetki v bližini Zvezne palače. Administracija predsednika Donalda Trumpa je operacijo utemeljila z bojem proti narkoterorizmu in trgovini z mamili, kar pa so kritiki označili za kršitev mednarodnega prava in venezuelske suverenosti. Odzivi na napad so močno polarizirani. Medtem ko španska političarka Isabel Díaz Ayuso dogodek opisuje kot osvoboditev izpod diktature Nicolása Madura in napoveduje vrnitev demokracije z Mario Corino Machado, predstavniki italijanske levice in kolumbijski predsednik Petro dejanje ostro obsojajo. Petro je že pozval k nujnemu zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov, saj meni, da gre za nesprejemljivo agresijo, ki ogroža regionalno stabilnost. Italijanska poslanka Laura Boldrini je poudarila, da obtožbe o narkotransportu ne morejo opravičiti enostranske vojaške akcije, ki zaobide diplomatske poti.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da so ZDA izvedle obsežne napade na Venezuelo, zajele Nicolasa Madura in njegovo soprogo ter ju odpeljale iz države. Napovedal je, da bo Maduru v ZDA sojeno zaradi narko-terorizma. Podpredsednica Venezuele zahteva dokaze, da je Maduro živ. V Caracasu so odjeknile eksplozije in slišati je bilo letala, deli glavnega mesta so ostali brez elektrike.

Predsednik odbora ruskega sveta federacije za ustavno zakonodajo in državno gradnjo Andrej Klišas je pozval Evropsko unijo, naj uvede sankcije proti Združenim državam Amerike zaradi domnevnih vojaških dejanj v Venezueli. Klišas je prek svojega kanala na družbenem omrežju Telegram izrazil pričakovanje, da bodo evropske države kaznovale Washington zaradi kršitev mednarodnega prava in izvedbe vojaške agresije proti suvereni državi. Klišasove izjave so bile podane v ironičnem tonu, s čimer je politik opozoril na domnevna dvojna merila Zahoda pri vprašanjih mednarodnega prava in državne suverenosti. Po njegovih besedah bi morala Evropska unija ravnati načelno in se odzvati na ameriški napad na Venezuelo z enakimi ukrepi, kot jih sicer uporablja v drugih primerih mednarodnih konfliktov. Ruski uradnik je s tem poudaril prepričanje Moskve o neupravičenosti ameriškega posredovanja v Južni Ameriki in neenotnosti zahodne diplomacije.

V zgodnjih jutranjih urah so Caracas pretresle močne eksplozije in detonacije, nad mestom pa je bilo opaziti prelete vojaških letal. Venezuelske oblasti so se na dogodke odzvale z nemudoma napovedanim obsežnim policijskim in vojaškim posredovanjem, ki ga utemeljujejo kot odgovor na domnevno agresijo Združenih držav Amerike. Do incidenta prihaja v času izjemno zaostrenih odnosov med državama, saj Caracas že dlje časa opozarja na grožnje administracije Donalda Trumpa, vključno z vojaško prisotnostjo v Karibskem morju. Vlada predsednika Nicolása Madura je dogodke označila za neposreden napad na suverenost države. Čeprav podrobnosti o žrtvah ali natančnem izvoru eksplozij še niso znane, so venezuelske oborožene sile v polni pripravljenosti. Stopnjevanje napetosti je neposredna posledica nedavnih potez Washingtona, ki vključujejo prikrite operacije in označevanje venezuelskih skupin za teroristične organizacije, kar je v državi povzročilo visoko stopnjo nezaupanja do ameriških aktivnosti v regiji.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je v soboto sporočila, da je usoda predsednika Nicolása Madura in prve dame Cilie Flores neznana, potem ko so sile Združenih držav Amerike izvedle obsežno vojaško operacijo v državi. Po navedbah venezuelskih oblasti je ameriška vojska napadla več vojaških oporišč v Caracasu, La Guairi in Aragui, kar je povzročilo smrtne žrtve med vojaki in civilisti. Ameriški predsednik Donald Trump je kmalu zatem trdil, da so ameriške sile Madura in njegovo soprogo zajele, medtem ko je Rodríguezova dejanje označila za ugrabitev in imperialistično agresijo ter zahtevala dokaz o njunem življenju. Dogajanje predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med državama, ki so se stopnjevale z odobritvijo tajnih operacij Cie in povečano vojaško prisotnostjo ZDA v Karibih. Medtem ko uradni Caracas trdi, da gre za nezakonit napad na suvereno državo, je vodja španske opozicije Alberto Núñez Feijóo dogajanje izkoristil za poziv k demokratični tranziciji pod vodstvom Edmunda Gonzáleza in Maríe Corine Machado. Razmere v Venezueli ostajajo izjemno nestabilne, saj lokacija predsednika ostaja nepreverjena, mednarodna skupnost pa se odziva na nenaden vojaški poseg ZDA.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je v javnem televizijskem nagovoru izjavila, da nima informacij o trenutnem bivališču predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores. Rodríguez je ob tem od administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa zahtevala dokazila o tem, da sta Maduro in njegova soproga še vedno živa. Ta nepričakovana izjava prihaja v obdobju izjemne politične nestabilnosti in zaostrovanja odnosov z Združenimi državami Amerike, ki so v zadnjih tednih stopnjevale pritisk na caracaški režim. Izginotje predsednika in negotovost glede njegove usode vnašata dodaten nemir v že tako napete razmere v državi, kjer so oblasti v preteklosti že večkrat opozarjale na domnevne zunanje grožnje in poskuse destabilizacije.

Argentinski predsednik Javier Milei je v soboto uradno pozdravil novico o domnevnem prijetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura, o katerem je predhodno poročal predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump. Milei je na družbenem omrežju X delil navdušenje nad dogodki v Venezueli in zapisal svoje prepoznavno geslo o napredku svobode. Njegov odziv odraža globoko politično razhajanje med desno usmerjeno argentinsko vlado in Madurovim režimom v Caracasu. Dogodek predstavlja pomemben mejnik v latinskoameriški politiki, saj Argentina pod vodstvom Mileia zavzema vse bolj radikalno držo proti avtokratskim sistemom v regiji. Čeprav so podrobnosti o samem prijetju Madura še predmet mednarodnih razprav in preverjanj, je politični vrh v Buenos Airesu novico uporabil za potrditev svoje zunanjepolitične usmeritve, ki tesno sledi potezam administracije v Washingtonu. Napetosti med državama so se v zadnjih mesecih stopnjevale, kar je privedlo do popolne prekinitve diplomatskih simpatij.

Ameriški uradniki in senatorji so potrdili, da so sile Združenih držav Amerike v Venezueli pridržale predsednika Nicolasa Madura in ga prepeljale iz države, kjer se bo soočil s kazenskim pregonom. Namestnik zunanjega ministra Christopher Landau in senator Tom Cotton sta javnosti sporočila, da je zunanji minister Marco Rubio potrdil Madurovo aretacijo. Po navedbah ameriških predstavnikov bo Maduro stopil pred sodišče zaradi obtožb o zločinih proti ameriškim državljanom in drugih kriminalnih dejanj. Operacija predstavlja dramatičen preobrat v večletnih prizadevanjih Washingtona za odstranitev Madura z oblasti. Senatorji so poudarili, da se mora začasna vlada v Venezueli zdaj odločiti, ali bo nadaljevala sodelovanje z zavezniki, kot sta Iran in Kuba, ali pa se bo vrnila v mednarodno skupnost kot demokratična država. Kljub aretaciji pa zunanje ministrstvo trenutno ne predvideva dodatnih vojaških ukrepov znotraj venezuelskega ozemlja.

Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo zaskrbljenost in zahtevalo pojasnila glede situacije z venezuelskim predsednikom Madurom. Venezuelski zunanji minister je sporočil, da država prejema podporo iz celega sveta. Generalna sekretarka stranke Podemos je obsodila ZDA in pozvala k prekinitvi odnosov med Španijo in ZDA. Brazilski predsednik Lula da Silva je dejal, da so ZDA prestopile mejo dovoljenega. Podpredsednik ZDA pa je dejal, da je aretacija Madura bila zakonita.

Guverner regije Herson Vladimir Saldo je 3. januarja izjavil, da je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski osebno sodeloval pri načrtovanju napadov na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti ter na naselje Horli. Po navedbah Salda naj bi bil kijevski režim neposredno odgovoren za poskuse zračnih udarov z brezpilotnimi letalniki, pri čemer naj bi Zelenski aktivno sodeloval pri določanju tarč in strategije. Ruski uradniki so te obtožbe stopnjevali po domnevnem incidentu konec decembra 2025, ko naj bi ukrajinski droni kršili ruski zračni prostor. Kljub trditvam o vpletenosti najvišjega ukrajinskega vodstva, neodvisne potrditve teh navedb ni, ameriške obveščevalne službe pa so predhodno že zavrnile ruske trditve o ukrajinski odgovornosti za napade na Putinovo rezidenco. Ukrajinska stran se na zadnje osebne obtožbe še ni uradno odzvala, vendar dosledno zavrača ruske trditve o napadih na civilno infrastrukturo ali globoko v rusko ozemlje kot propagando.

V nemškem mestu Fulda je prišlo do prometne nesreče, v kateri je voznik linijskega avtobusa izgubil nadzor nad vozilom in trčil neposredno v stanovanjsko hišo. Po podatkih lokalne policije so bili v trenutku trčenja na avtobusu le redki potniki oziroma je bil avtobus po nekaterih navedbah celo prazen, kar je preprečilo večjo tragedijo. V nesreči je bil poškodovan le voznik avtobusa, ki so mu reševalci na kraju dogodka nudili prvo pomoč in ga nato prepeljali v bližnjo bolnišnico. Preiskava o vzrokih incidenta še poteka, policisti pa preverjajo, ali je do nesreče prišlo zaradi tehnične napake na vozilu ali morebitnih zdravstvenih težav voznika. Trčenje je povzročilo precejšnjo materialno škodo na pročelju hiše, statiki pa morajo še oceniti, ali je stavba varno primerna za nadaljnje bivanje. Ta dogodek se uvršča v niz podobnih nesreč z avtobusi v Nemčiji v zadnjem letu, kjer so vozila zaradi različnih vzrokov pogosto končala v zgradbah ali obcestnih objektih.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so se oglasile številne države in organizacije. Venezuela je zahtevala nujno sejo Združenih narodov. Rusija je zahtevala pojasnila od ZDA glede zajetja Madura, medtem ko je Brazilija, preko Lule, obsodila vojaške akcije proti Venezueli. Kitajska je izrazila šokiranost nad ameriškimi napadi in obsoduje zajetje Madura. Na spletu kroži fotografija, ki naj bi dokazovala zajetje Madura po bombardiranju v Venezueli.

V Karakasu je odjeknilo več eksplozij, nad mestom so opazili nizko leteča letala. Predsednik Nicolás Maduro in njegova žena sta bila aretirana, ZDA pa so izvedle vojaške napade na Venezuelo in napovedale aktivno vlogo pri oblikovanju nove vlade. Venezuela je razglasila izredno stanje. Rusija je obsodila ameriško agresijo.

The New York Times je poročal, da je Rusija poslala diplomatsko noto ZDA, v kateri zahteva, da prenehajo zasledovati tanker Bella 1, ki pluje proti Venezueli. Ameriške oblasti naj bi tanker poskušale ustaviti zaradi blokade dobave venezuelske nafte.

Rusija je priznala, da je tanker Bella 1 ruski in je ZDA poslala diplomatsko noto, v kateri zahteva prekinitev zasledovanja tankerja, ki ga ameriške oblasti že dva tedna preganjajo zaradi prevoza venezuelske nafte. Nota je bila poslana ameriškemu zunanjemu ministrstvu in Svetu za nacionalno varnost Bele hiše.

Javno podjetje Putevi Srbije je v luči prihajajočega vremenskega poslabšanja izdalo uradno opozorilo za vse udeležence v prometu, naj se na pot ne podajajo brez nujne potrebe. Za nedeljo, 4. januarja, in ponedeljek, 5. januarja, meteorologi napovedujejo sneženje v večjem delu države ter nastanek snežne odeje. Posebno nevarnost predstavljajo območja južno od rek Save in Donave, kjer se pričakuje dež, ki bo ob stiku s tlemi zmrzoval. Zaradi nevarnosti poledice in napovedanih padavin so pristojne službe pozvale k izjemni previdnosti na cestah. Napovedano vremensko dogajanje sledi krajšemu obdobju nadpovprečno toplih temperatur, ki so v začetku januarja dosegle tudi do 15 stopinj Celzija, a se bo s prihodom hladne fronte meja sneženja spustila. Cestne službe so v stanju pripravljenosti, voznike pa opominjajo na obvezno zimsko opremo in prilagoditev hitrosti vožnje razmeram na vozišču.

V Iranu so se nadaljevali protesti zaradi naraščajočih življenjskih stroškov, pri čemer je prišlo do novih spopadov med protestniki in varnostnimi silami. Število smrtnih žrtev je naraslo na najmanj deset. Poročila navajajo, da so iranski voditelji zaradi intenzivnosti protestov v "načinu preživetja", saj se bojijo, da bi nemiri lahko ogrozili njihov položaj na oblasti.

Ameriški senator Mike Lee je po pogovoru z državnim sekretarjem Marcom Rubiom sporočil, da Združene države Amerike po aretaciji Nicolása Madura ne načrtujejo nadaljnjih vojaških akcij ali napadov v Venezueli. Lee je v soboto, 3. januarja 2026, prek družbenega omrežja X pojasnil, da so Madura pridržali ameriški vojaki z namenom njegove privedbe pred sodišče in kazenskega pregona v ZDA. Državni sekretar Rubio po Leejevih navedbah ne pričakuje stopnjevanja sovražnosti ali novih udarov na venezuelsko ozemlje. Razvoj dogodkov sledi dramatični operaciji, ki je privedla do padca oziroma zajetja dolgoletnega voditelja države. Ameriška administracija se zdaj očitno osredotoča na pravne postopke proti Maduru, medtem ko se razmere na terenu v Venezueli po poročilih ameriških uradnikov umirjajo brez potrebe po dodatnem vojaškem posredovanju.

Namestnik ameriškega državnega sekretarja Christopher Landau je po zajetju venezuelskega voditelja Nicolasa Madura s strani ameriške vojske napovedal, da bo nekdanji predsednik stopil pred sodišče zaradi domnevnih zločinov. Landau je dogajanje označil za začetek nove dobe za Venezuelo in poudaril, da je obdobje tiranije končano. Po njegovih besedah se za državo začenja novo obdobje, v katerem bo Maduro odgovarjal za svoja dejanja. Ameriška diplomacija je poudarila, da Madurov odhod z oblasti predstavlja ključen premik v regiji, ki bo Venezueli omogočil demokratično obnovo. Landau je v objavi na družbenem omrežju X izpostavil, da je pravica končno zadoščena, saj bo tiran moral odgovarjati pred sodnim sistemom. Podrobnosti o tem, kje in kdaj se bo proces začel, za zdaj ostajajo neznane, vendar ZDA napovedujejo strog pravni postopek.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je v nagovoru v Teheranu ostro kritiziral Združene države Amerike in Izrael, pri čemer je poudaril, da se narod, ki je odločen, enoten in sledi skupnemu vodstvu, ne bo nikoli podredil njunim pritiskom. Pezeškian je zahodne sile obtožil dvoličnosti, saj naj bi te izvajale poboje in hkrati pridigale o človekovih pravicah. Po njegovih besedah zahodne velesile poskušajo zatreti vsako državo, ki se ne podredi njihovi volji. Predsednik je v svojem govoru izpostavil pomen verske in nacionalne enotnosti, ki temelji na skupni knjigi in imamu. Prepričan je, da takšne notranje moči ni mogoče zlomiti z zunanjimi pritiski ali sankcijami. Njegove izjave prihajajo v času zaostrenih regionalnih napetosti, kjer Iran vztraja pri svoji drži odpora proti tistemu, kar opisuje kot imperialistično delovanje Washingtona in vojaško agresijo Izraela na Bližnjem vzhodu.

V ameriški zvezni državi Minnesota sta se med družinami in ponudniki otroškega varstva razširila strah in zmeda, potem ko je administracija predsednika Donalda Trumpa napovedala zamrznitev zveznih plačil za te programe. Odločitev o ustavitvi sredstev je posledica obsežne zvezne preiskave o domnevnih sistemskih goljufijah, ki naj bi se dogajale v okviru sistema otroškega varstva v tej državi. Minnesota letno prejme približno 185 milijonov ameriških dolarjev zveznih sredstev za te namene, prekinitev financiranja pa neposredno ogroža dostopnost storitev za tisoče otrok. Preiskava, ki jo vodi ameriško ministrstvo za zdravje in socialne zadeve (HHS), se je močno zaostrila po objavi videoposnetka, ki je razkril nepravilnosti in sprožil hiter odziv zveznih oblasti. Medtem ko vlada trdi, da je zamrznitev nujna za zaustavitev finančnih zlorab, lokalni ponudniki opozarjajo, da bodo brez teh sredstev prisiljeni zapreti svoja vrata, starši pa bodo ostali brez nujne podpore. Situacija ostaja napeta, saj še ni jasno, kako dolgo bo preiskava trajala in ali bo zvezna država Minnesota našla nadomestne vire financiranja za premostitev krize.

Donald Trump je v nedavnem intervjuju razkril, da je povečal odmerek aspirina, da bi si zagotovil »lepo, redko kri«, kar je odločitev, ki jo je sprejel sam. Zdravniki v Beli hiši so njegovo zdravstveno stanje ocenili kot popolno. Objavljeni so bili tudi pomisleki glede CT preiskav in spanja.

Donald Trump se sooča z negotovostjo glede prihodnosti svoje politične agende zaradi prihajajočih vmesnih volitev leta 2026. Analitiki opozarjajo, da bo uspeh njegove agende odvisen od prevladujočih političnih in gospodarskih trendov. Medtem je Trumpova administracija tarča kritik zaradi preoblikovanja zveznih agencij in načrtovanih sprememb, ki naj bi vplivale na delovanje državne uprave, vključno s stavbo Wilbur J. Cohen Federal Building, znano po svojih muralih iz obdobja New Deal.

Donald Trump se je znašel pod plazom kritik zaradi objave Leeja Cohena, ki mu je podelil "jedrske kode" za uničenje rekorda Sadiqa Khana. Sočasno se pojavljajo pomisleki glede prihodnosti zgradbe Wilbur J. Cohen Federal Building in njenih umetnin iz obdobja New Deal-a. Prodaja Trumpovih knjig naj bi bila v upadu, medtem ko se njegova politična agenda sooča z negotovostjo glede vmesnih volitev leta 2026.

Donald Trump se sooča z močnimi političnimi in gospodarskimi tokovi pred vmesnimi volitvami leta 2026, ki bodo ključno vplivale na prihodnji dve leti njegovega mandata, morda pa tudi dlje. Poleg tega se pojavljajo kritike na račun prizadevanj za spreminjanje ameriške kulturne dediščine, pri čemer naj bi Trumpov privrženec želel uničiti zgradbo Wilbur J. Cohen Federal Building, ki je okrašena s poslikavami iz obdobja New Deal.

Podpredsednica Venezuele Delcy Rodríguez je v javnem nagovoru priznala, da vlada nima podatkov o trenutni lokaciji predsednika Nicolása Madura in prve dame Cilie Flores. Rodríguezova je od Združenih držav Amerike zahtevala neizpodbitne dokaze, da sta zakonca sploh še živa. To se je zgodilo po objavi ameriškega predsednika Donalda Trumpa na omrežju Truth Social, v kateri je trdil, da so bile venezuelske oblasti zajete in odpeljane iz države. Zaradi nejasnih razmer in morebitne trajne odsotnosti predsednika se Venezuela nahaja v stanju globoke politične negotovosti. Čeprav ustava predvideva prenos oblasti na podpredsednico v primeru predsednikove odsotnosti, dejstvo, da vlada ne pozna usode svojega voditelja, hromi delovanje državnih institucij. Razmere se stopnjujejo v luči preteklih tajnih operacij Cie in povečane vojaške prisotnosti ZDA v Karibskem morju, kar je Maduro že mesece pred izginotjem označeval za poskus destabilizacije in kolonizacije države.

Ameriške sile so v operaciji nad Venezuelo izvedle niz zračnih napadov na tarče znotraj države, kar je povzročilo žrtve in ranjene med tamkajšnjim prebivalstvom oziroma osebjem. Po poročanju ameriškega časnika The New York Times natančno število smrtnih žrtev in poškodovanih za zdaj ostaja neznano, saj se razmere na terenu še preverjajo. Po prvih informacijah gre za vojaško operacijo, usmerjeno proti specifičnim objektom v državi. Ameriško obrambno ministrstvo je potrdilo, da vojska Združenih držav Amerike med izvajanjem operacije ni utrpela izgub med svojim osebjem. Vsi vojaki, ki so sodelovali v napadih, so se varno vrnili v oporišča. Incident predstavlja zaostritev odnosov med Washingtonom in Caracasom, vendar uradni viri še niso podali podrobnejših pojasnil o neposrednih povodih za to vojaško posredovanje v soboto, 3. januarja.

Združene države Amerike so izvedle več zračnih napadov na venezuelsko prestolnico Caracas in druge venezuelske kraje. Predsednik Trump je izjavil, da so Madura in njegovo ženo aretirali in ju odpeljali iz države. Po navedbah virov blizu Trumpa naj bi podpredsednica Venezuele, Delsy Rodriguez, prevzela funkcijo začasne predsednice. Senatorji so izjavili, da bo Maduru sojeno v ZDA. Venezuelski minister za obrambo je zavrnil kakršna koli pogajanja.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej se je v luči naraščajočih protivladnih demonstracij odzval na dogajanje v državi in povsem jasno razmejil med upravičenim nezadovoljstvom javnosti in nasilnim uporništvom. Hamenej je v svojem nagovoru poudaril, da so protesti zaradi gospodarskih težav in visokih življenjskih stroškov legitimni, ter pozval državne uradnike, naj prisluhnejo pritožbam državljanov in se z njimi spopadejo prek dialoga. Kljub pozivom k dialogu pa je vrhovni voditelj opozoril, da nasilje in povzročanje nemirov ne bosta tolerirana. Izgrednike, ki so po njegovih besedah prestopili mejo mirnega izražanja mnenj, je označil za grožnjo stabilnosti in napovedal, da bodo organi pregona zoper njih odločno ukrepali. Stopnjevanje napetosti v državi sledi dolgotrajnemu obdobju gospodarske krize in preteklim spopadom med varnostnimi silami in protestniki, kar vrhovnega voditelja sili v iskanje ravnovesja med pomiritvijo množic in ohranjanjem režimske avtoritete.

V Caracasu, glavnem mestu Venezuele, so poročali o eksplozijah in izpadih električne energije. Očividci so slišali glasne zvoke in opazili stolp dima, medtem ko so letala preletavala mesto. Posnetki so prikazovali eksplozije tudi v obalnem mestu Higuerote. Predsednik Nicolás Maduro je zaradi napada na prestolnico uvedel izredno stanje. ZDA so sporočile, da so seznanjene z dogajanjem.

Po poročanju ruskih medijev je ameriški predsednik Donald Trump potrdil, da so ZDA izvedle napade na objekte v Venezueli ter zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo. Trump se je izognil konkretnim vprašanjem o dogodku in obljubil pojasnila kasneje. Senator Klišas se je ironično odzval na molk evropskih politikov glede ameriških napadov na Caracas. Estonska premierka Kaja Kallas je komentirala dogajanje v Venezueli.

Kanadske oblasti so v obdobju med januarjem in oktobrom 2025 iz države izgnale 366 državljanov Nigerije, kar odraža znatno poostritev migracijske politike. Po podatkih kanadske agencije za mejne službe (CBSA) je to najvišja raven uveljavljanja imigracijskih predpisov v zadnjem desetletju. Poleg že izvedenih izgonov se na seznamu za deportacijo trenutno nahaja še 974 Nigerijcev, katerih postopki odstranitve so v teku. Kljub povečanemu številu izgonov Kanada ostaja ena izmed prednostnih destinacij za nigerijske migrante, ki iščejo boljše gospodarske in izobraževalne priložnosti. Poostreni ukrepi CBSA so del širšega prizadevanja kanadske vlade za obvladovanje migracijskih tokov in zagotavljanje spoštovanja zakonskih določil o bivanju v državi. Podatki kažejo na sistematičen pristop k zmanjševanju števila oseb, ki v državi bivajo brez ustreznih dovoljenj.

Izraelske oblasti so v četrtek potrdile prepoved dostopa do območja Gaze za 37 večjih mednarodnih humanitarnih organizacij, kar je sprožilo ostre odzive v mednarodni skupnosti. Izrael odločitev utemeljuje z varnostnimi razlogi, saj naj organizacije ne bi posredovale zahtevanih seznamov svojih uslužbencev, kar je postalo uradni pogoj za njihovo delovanje. Med prizadetimi subjekti so tudi uveljavljene skupine, kot so Zdravniki brez meja (MSF) in Oxfam, ki opozarjajo, da so sankcionirane predvsem zaradi pričevanj o nasilju izraelske vojske. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v petek izrazil globoko zaskrbljenost in Izrael pozval k preklicu ukrepa. Po njegovih besedah so te organizacije nepogrešljive za zagotavljanje življenjsko pomembne pomoči, njihova izključitev pa bi lahko spodkopala krhke napredke, dosežene med prekinitvijo ognja. Ukrep še dodatno otežuje dostavo hrane, medicinske opreme in higienskih pripomočkov v enklavo, ki se že dve leti spopada z uničujočo humanitarno krizo. Obstajajo tudi bojazni, da bi se prepoved lahko razširila na zasedeni Zahodni breg.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da so bili napadi ameriških sil na Venezuelo rezultat dobrega načrtovanja. Napadi so trajali manj kot pol ure. New York Times poroča, da je podpredsednica Venezuele Delsy Rodriguez v Caracasu po aretaciji Nicolasa Madura.

Rusko ministrstvo za obrambo je v soboto, 3. januarja 2026, uradno potrdilo, da so ruske oborožene sile prevzele nadzor nad naseljem Bondarne v Donecki ljudski republiki. Operacijo so izvedle enote vojaške skupine 'Jug', ki so z aktivnim delovanjem s tega območja izrinile ukrajinske obrambne sile. Ta napredek predstavlja nadaljevanje ruske ofenzive na vzhodu Ukrajine, kjer sile Moskve skušajo sistematično zasesti strateško pomembne točke v donbaški regiji. Zasedba Bondarnega se vpenja v širši okvir ruskih vojaških prizadevanj za utrditev položajev v Donecku. Po navedbah uradnih virov v Moskvi so njihove enote v zadnjih dneh okrepile ofenzivne dejavnosti na več odsekih fronte. Dogodek odraža stopnjevanje spopadov na tem območju, medtem ko ukrajinska stran še naprej izvaja obrambne operacije, da bi preprečila nadaljnje prodiranje ruskih sil v notranjost države.

Po poročanju različnih virov naj bi ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je od ZDA zahtevala dokaz o življenju predsednika in njegove žene, saj naj ne bi vedela, kje se nahajata. ZDA so potrdile izvedbo napadov na Venezuelo. Rusija je izrazila veliko zaskrbljenost zaradi napada ZDA.

Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo zaskrbljenost zaradi poročil o prisilni odstranitvi predsednika Madura in njegove žene iz Venezuele med ameriško agresijo, kar označujejo kot kršitev suverenosti. Podpredsednik Venezuele je potrdil, da sta Nicolás Maduro in njegova žena izginila. Donald Trump pa je izjavil, da bo po Maduru ZDA vladala Venezueli.

Iransko zunanje ministrstvo je v izjavi ostro obsodilo vojaški napad Združenih držav Amerike na Venezuelo, ki ga je označilo za očitno kršitev nacionalne suverenosti in ozemeljske celovitosti Venezuele. Iran je pozval Varnostni svet Združenih narodov, naj ustavi ameriško agresijo.

Rusija je okrepila svojo obsodbo ameriške vojaške akcije v Venezueli, pri čemer jo je označila za "vojaško agresijo". Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo globoko zaskrbljenost in poudarilo, da ni opravičila za napad, pri čemer je ideološko sovraštvo prevladalo nad diplomacijo. Rusija je pozvala k takojšnjemu dialogu in deeskalaciji napetosti.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na položaj vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, ki je do zdaj vodil vojaško obveščevalno službo (GUR). Budanov, ki velja za eno najbolj priljubljenih in prepoznavnih osebnosti vojne, bo na položaju zamenjal Andrija Jermaka. Slednji je bil razrešen po začetku preiskave protikorupcijskih organov o domnevnih nepravilnostih v energetskem sektorju. Zelenski je ob imenovanju poudaril, da se mora država zdaj osredotočiti na vprašanja varnosti, krepitev obrambnih sil in mirovna pogajanja, ki jih vodi urad predsednika. Istočasno se državi zapletata v oster verbalni spor glede smrtonosnega napada v zasedeni vasi Horli v regiji Herson. Ruske oblasti trdijo, da je ukrajinski napad z brezpilotnimi letalniki na kavarno in hotel, kjer so civilisti praznovali novo leto, zahteval 27 življenj, med njimi sta bila tudi dva otroka. Kijev je te obtožbe odločno zavrnil in sporočil, da ukrajinske sile delujejo izključno v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom ter ciljajo le vojaško infrastrukturo in energetske objekte okupatorja. Generalštab ukrajinske vojske je objavil seznam zadetih ciljev, na katerem pa vasi Horli ni bilo.

Združene države Amerike so v januarju 2026 dosegle nov zgodovinski mejnik, ko je javni dolg narasel na 38,5 bilijona dolarjev. Ta znesek je bil po prvotnih projekcijah Odbora za odgovoren zvezni proračun pričakovan šele okoli leta 2030, vendar je bila rast pospešena zaradi obsežne porabe v času pandemije in kasnejših fiskalnih politik. Posebno zaskrbljujoč podatek predstavlja letni strošek obresti za servisiranje dolga, ki se približuje bilijonu dolarjev, kar je skoraj trikrat več kot leta 2020. Gospodarstvo pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa kaže protislovno podobo. Čeprav je bila v tretjem četrtletju 2025 zabeležena 4,3-odstotna rast BDP, se potrošniki spopadajo z višjimi cenami in pesimizmom glede prihodnosti. Trumpova trgovinska politika, ki je povprečne carinske stopnje dvignila z 2,4 na 16,8 odstotka, je sicer v letu 2025 v proračun prinesla dodatnih 200 milijard dolarjev, vendar je hkrati povzročila visoko nestanovitnost na borznih trgih in destabilizirala odnose z mednarodnimi zavezniki. Analize kažejo na ohlajanje ameriškega gospodarstva v primerjavi s preostalim svetom. Medtem ko so svetovni borzni indeksi beležili visoko rast, je ameriški indeks MSCI USA zaostal za svetovnim povprečjem. Napovedi OECD za leto 2026 predvidevajo upočasnitev rasti na 1,7 odstotka in povišano inflacijo pri treh odstotkih, kar povečuje pritisk na administracijo, ki se je v preteklosti že spopadala z napetostmi v odnosu do centralne banke Federal Reserve.

Republikanska stranka se ob vstopu v leto 2026 sooča z resno politično krizo in tveganjem za zgodovinski poraz na prihajajočih vmesnih volitvah v ameriški kongres. Čeprav republikanci trenutno ohranjajo tesno večino v predstavniškem domu, zgodovinski trendi in trenutna javnomnenjska podpora kažejo na možnost t. i. modrega vala, ki bi lahko demokratom vrnil oblast. Položaj stranke dodatno otežujejo številne napovedane upokojitve vidnih poslancev; do zdaj je odstop ali neponovno kandidaturo napovedalo že 30 republikancev, vključno z nekaterimi ključnimi imeni, kar je v določenih primerih posledica nezadovoljstva z notranjo dinamiko stranke in vplivom predsednika Donalda Trumpa. Demokrati napovedujejo volilno zmago tudi zaradi izteka subvencij za zdravstveno zavarovanje v okviru Zakona o dostopni oskrbi (ACA), kar bo po ocenah povzročilo drastičen skok premij za milijone Američanov. Medtem ko se republikanci v kongresu spopadajo z notranjimi razkoli glede zdravstvene politike in dostopa do datotek Jeffreyja Epsteina, so nedavne posebne volitve v Iowi, kjer je demokratska kandidatka Renee Hardman premagala republikanskega tekmeca za več kot 40 odstotnih točk, poslale opozorilen signal republikanski strategiji. Predsednik Trump medtem poskuša vplivati na potek volitev s prerazporejanjem volilnih okrajev in posegi v delovanje demokratično vodenih mest, kar kritiki označujejo za poskus manipulacije volilne pokrajine.

Po končanih praznikih so na mejnih prehodih ob vstopu iz Bosne in Hercegovine v Hrvaško nastale velike zgostitve prometa, zaradi česar so se potovalni časi znatno podaljšali. Po podatkih Auto-moto zveze v Bosni in Hercegovini (AMSuBiH) s sedežem v Mostarju potniki na prestop meje čakajo več kot uro in pol. Informacije o zastojih potrjujejo tudi posnetki nadzornih kamer na večjih mejnih prehodih, kjer je promet najbolj gost. Zastoji so posledica povečanega števila potnikov, ki se po praznikih vračajo v države Evropske unije. Podobne razmere so bile zabeležene že v preteklih dneh, kar kaže na predvidljiv sezonski trend povečanja prometa ob koncih tedna in praznikih. Pristojne službe voznikom svetujejo uporabo manj obremenjenih mejnih prehodov in preverjanje stanja na cestah pred začetkom poti. Razmere na mejah vplivajo tudi na širši regionalni promet, saj Hrvaška predstavlja ključno tranzitno pot za potnike iz jugovzhodne Evrope.

Zohran Mamdani je v četrtek, 1. januarja 2026, uradno prevzel dolžnosti 112. župana New Yorka in se s tem zapisal v zgodovino kot prvi musliman, prvi politik južnoazijskega porekla ter prvi v Afriki rojen voditelj največjega ameriškega mesta. Širiintridesetletni demokrat in samooklicani demokratični socialist je mandat nastopil s serijo simboličnih dejanj, vključno z zasebno polnočno zaprisego na opuščeni postaji podzemne železnice pod mestno hišo, kjer je roko položil na družinski izvod Korana ter stoletja star primerek te svete knjige iz newyorške javne knjižnice. Na javni slovesnosti pred mestno hišo, ki jo je obiskalo več tisoč ljudi kljub temperaturam pod lediščem, je zaprisego vodil senator Bernie Sanders. Mamdani je v svojem nagovoru napovedal "novo obdobje" za New York, ki bo temeljilo na progresivni agendi in reševanju stanovanjske krize ter visokih življenjskih stroškov delavskega razreda. Obljubil je drzne ukrepe, kot so zamrznitev najemnin, brezplačni javni prevoz in ustanovitev občinskih trgovin z živili, s čimer želi po lastnih besedah nadomestiti "neizprosen individualizem s toplino kolektivizma". Kljub zgodovinskemu uspehu in navdušenju podpornikov, med katerimi je bila tudi kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez, se Mamdani že na začetku mandata srečuje z močnimi kritikami z desnega političnega pola in delom judovske skupnosti, ki izraža zaskrbljenost zaradi njegove socialistične usmeritve in preteklega aktivizma. Novi župan je v odgovoru na te pomisleke poudaril svojo zavezanost zaščiti vseh Newyorčanov, hkrati pa je simbolično nakazal prioritete svoje administracije z napovedjo novega komisarja za promet na sami lokaciji podzemne železnice.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je uradno razglasil izredno stanje v državi, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump odredil vojaški napad na Venezuelo. Maduro je dejanja Washingtona ostro obsodil in jih označil za neposredno vojaško agresijo, katere glavni cilj je prevzem nadzora nad bogatimi venezuelskimi viri nafte in mineralov. Venezuelska vlada trdi, da gre za poskus nasilne spremembe režima in gospodarskega izkoriščanja naravnih bogastev države. Napetosti med državama so dosegle kritično točko, ko so ameriške sile začele operacije, ki jih je Maduro opisal kot nezakonit poseg v suverenost države. Predsednik je v svojem nagovoru poudaril, da so Združene države Amerike motivirane izključno z imperialističnimi interesi po energetskih virih. Po razglasitvi izrednega stanja je Maduro ukazal takojšnje izvajanje varnostnih dekretov za zaščito države, kar vključuje mobilizacijo obrambnih sil in povečanje pripravljenosti na celotnem ozemlju Venezuele. Razmere v Karibih ostajajo izjemno nestabilne, saj mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja stopnjevanje spopadov.

Na Nizozemskem se je razvnela politična in strokovna razprava o prihodnosti ruševca, ki mu na območju narodnega parka Sallandse Heuvelrug grozi izumrtje. Kljub dolgoletnim in izjemno dragim prizadevanjem za ohranitev te vrste, ki velja za eno najobsežnejših reševalnih akcij za posamezno živalsko vrsto v državi, populacija ostaja kritično nizka. Politika bo v prihodnjem letu sprejela dokončno odločitev o morebitnem nadaljevanju ali prekinitvi financiranja reševalnega načrta. Kritiki opozarjajo, da dosedanji ukrepi niso naslovili ključnih vzrokov za upadanje števila ptic, zaradi česar so bili milijonski vložki po mnenju nekaterih strokovnjakov nesmiselni. Razprava poudarja konflikt med visokimi stroški naravovarstvenih projektov in dejansko učinkovitostjo ukrepov na terenu. Usoda te ikonične vrste nizozemskih vresišč ostaja negotova, medtem ko strokovnjaki opozarjajo, da brez korenitih sprememb v okolju vrsta nima realnih možnosti za dolgoročno preživetje.

Venezuelsko prestolnico Caracas so v soboto v zgodnjih jutranjih urah pretresle številne močne eksplozije, medtem ko so nad mestom preletavala vojaška letala. Čeprav natančne podrobnosti o žrtvah ali obsegu materialne škode še niso znane, poročila iz več virov potrjujejo detonacije na različnih lokacijah v prestolnici. Dogodek se je zgodil v času izrazito zaostrenih odnosov med Venezuelo in Združenimi državami Amerike, pri čemer so nekateri tuji mediji poročali, da je ameriški predsednik Donald Trump morda že odobril neposredne napade na venezuelske cilje. Venezuelska vlada je v odzivu na dogodke obsodila ameriške grožnje in poudarila nevarnost zaradi povečane vojaške prisotnosti ZDA v Karibskem morju. Administracija v Caracasu trdi, da so eksplozije neposredna posledica agresivne politike Washingtona, ki vključuje tudi grožnje s kopensko invazijo. Napetosti so se stopnjevale že dlje časa, zlasti po ameriških obtožbah o vpletenosti venezuelskega vrha v mednarodno trgovino z drogami in Trumpovi razglasitvi nekaterih regionalnih skupin za teroristične organizacije.

V ukrajinski prestolnici Kijev potekajo novi krogi intenzivnih posvetovanj med ukrajinskimi oblastmi ter njihovimi evropskimi in ameriškimi zavezniki. Osrednja tema pogovorov je oblikovanje varnostnih jamstev, ki bi Ukrajini zagotovila stabilnost v primeru morebitnega dogovora o premirju ali končanju vojne z Rusijo. Po navedbah predsednika Volodimirja Zelenskega je udeležbo na srečanju potrdilo petnajst držav, prisotni pa so tudi visoki predstavniki Evropske unije in zveze Nato. Medtem ko so evropski svetovalci za nacionalno varnost v Kijevu fizično prisotni, se je ameriška delegacija pogovorov udeležila prek videopovezave. Srečanje predstavlja ključno pripravo na vrh t. i. koalicije voljnih, ki bo prihodnji teden potekal v Franciji. Diplomatska prizadevanja se stopnjujejo v senci decembrskih pogovorov Zelenskega z Donaldom Trumpom v Washingtonu, kjer so razpravljali o ameriškem mirovnem načrtu, vendar nekatera občutljiva vprašanja ostajajo odprta. Moskva je na dogajanje odgovorila z napovedjo zaostritve svojega stališča, pri čemer ruska stran Kijev obtožuje domnevnih napadov z brezpilotnimi letalniki na rezidenco predsednika Vladimirja Putina in civilne cilje. Kljub ruskim trditvam so ameriški obveščevalni viri predhodno ocenili, da ukrajinske sile niso ciljale Putinove rezidence.

Sudanske oborožene sile so v zvezni državi Severni Kordofan zajele več kot deset državljanov Južnega Sudana, ki so se borili na strani paravojaških sil za hitro podporo (RSF). Gre za pomemben preobrat v sudanskem konfliktu, saj neposredna vpletenost tujih državljanov v bojnih vrstah RSF dodatno zapleta varnostne razmere v regiji. Zajetje se je zgodilo sredi stopnjevanja spopadov v osrednjem delu države, kjer vojska pod vodstvom generala Abdela Fattaha al-Burhana poskuša ponovno vzpostaviti nadzor nad ključnimi ozemlji. Prisotnost tujih borcev v vrstah RSF potrjuje strahove mednarodne skupnosti o regionalizaciji konflikta, ki Sudan pretresa že več kot leto dni. Do incidenta prihaja le nekaj tednov po tem, ko je Južni Sudan s sudanskimi oblastmi sklenil dogovor o zavarovanju ključne energetske infrastrukture na mejnih območjih. Pojav južnosudanskih državljanov v paravojaških enotah bi lahko povzročil nove diplomatske napetosti med Kartumom in Džubo, čeprav uradna politika Južnega Sudana temelji na sodelovanju s sudansko vlado pri zaščiti naftnih polj.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sprožile obsežno vojaško operacijo proti Venezueli, v okviru katere so izvedle serijo zračnih napadov na glavno mesto Caracas. Po navedbah ameriških uradnih virov in poročanju medijev, kot sta Fox News in Wall Street Journal, so v mestu odjeknile številne eksplozije, Bela hiša pa je kasneje potrdila začetek vojaških dejavnosti. Predsednik Trump je v izjavi celo zatrdil, da so ameriške sile iz države že odpeljale venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo, česar neodvisni viri še niso potrdili. Venezuelska vlada je dejanja Washingtona označila za neposredno vojaško agresijo na suvereno državo. Nicolas Maduro je v odziv na napade v državi nemudoma razglasil vojno stanje in mobiliziral oborožene sile. Medtem ko Washington trdi, da gre za vprašanje nacionalne varnosti, so razmere v Caracasu še vedno izjemno napete, vojaška operacija pa se po poročanju ameriških tiskovnih agencij nadaljuje. Dogodek pomeni drastično zaostritev odnosov med državama in vstop v neposreden vojaški spopad, ki bi lahko destabiliziral celotno regijo Latinske Amerike.

Evropska komisija je za leto 2025 napovedala znatno povečanje števila izgonov oseb, ki nimajo pravice do bivanja v Evropski uniji. Po besedah evropskega komisarja za notranje zadeve Magnusa Brunnerja se je stopnja izgonov v prvih treh četrtletjih leta 2025 povzpela na 27 odstotkov, kar predstavlja opazen skok v primerjavi z 19 odstotki v letu 2023. To je hkrati najvišja zabeležena stopnja po letu 2019, vendar je komisar poudaril, da trenutni rezultati še vedno niso zadostni za učinkovito obvladovanje migracijskih pritiskov. Strategija Evropske komisije vključuje boj proti nezakonitim migracijam na več ravneh, kar poleg doslednega izvajanja izgonov obsega tudi hitre zavrnitve oseb z majhnimi možnostmi za pridobitev azila ter tesnejše sodelovanje s tretjimi državami. Cilj slednjega je preprečiti, da bi se posamezniki sploh podali na nevarne begunske poti. Brunner je napovedal, da bodo države članice lahko delovale še bolj učinkovito, ko bodo v celoti implementirani zakonski predlogi, ki jih je komisija predstavila v začetku leta 2025. Ti ukrepi vključujejo tudi vzpostavitev centrov za vračanje v državah zunaj meja povezave.

Podpredsednik ruskega sveta federacije Konstantin Kosačev je ostro nastopil proti možnosti ameriške vojaške operacije v Venezueli. Po njegovih navedbah morebitno posredovanje Združenih držav Amerike nima nobene pravne podlage in bi pomenilo neposredno kršitev mednarodnega prava. Kosačev je svoje stališče objavil na družbenem omrežju Telegram, kjer je poudaril, da so dejanja Washingtona brez legitimnih temeljev. Ruski politik je izpostavil, da bi kakršna koli enostranska vojaška sila s strani ZDA spodkopala suverenost Venezuele. Moskva prek svojih uradnih predstavnikov vztrajno zagovarja spoštovanje listine Združenih narodov in nasprotuje zunanji vmešanosti v notranje zadeve latinskoameriških držav. Kosačev meni, da ameriška politika do Venezuele ne temelji na dejstvih, temveč na geopolitičnih interesih, ki niso usklajeni z mednarodnimi normami.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je ukazal vojaške napade na tarče v Venezueli, vključno z glavnim mestom Caracas in strateškimi vojaškimi objekti. Po navedbah ameriških uradnikov za CBS News so v prestolnici odjeknile močne eksplozije, ki so povzročile preplah med prebivalstvom. Napadi so bili usmerjeni na specifične lokacije po vsej državi, kar predstavlja drastično zaostritev dosedanjih napetosti med državama. V odziv na ameriško vojaško posredovanje je venezuelski predsednik Nicolás Maduro v državi razglasil izredno stanje. Venezuelske oblasti so napad označile za neizzvano vojaško agresijo in opozorile, da takšna dejanja ogrožajo stabilnost celotne Latinske Amerike ter lahko povzročijo regionalni kaos. Bela hiša uradne izjave glede obsega in specifičnih ciljev operacije še ni podala, vendar dogajanje sledi večmesečnemu stopnjevanju retorike o zatiranju narkokartelov in vojaških provokacijah.

Direktorica nizozemske nogometne zveze (KNVB) Marianne van Leeuwen je predstavila načrte za prihajajoče svetovno prvenstvo, ki velja za največji in najdražji tovrstni dogodek doslej. Vodstvo zveze je poudarilo, da se v pripravah na tekmovanje ne bodo odrekli svojemu najvišjemu cilju – osvojitvi naslova svetovnih prvakov. Pri tem so jasno izrazili namero, da bodo šport strogo ločili od politike, s čimer se želijo izogniti preteklim zapletom. Van Leeuwenova je izpostavila, da se je zveza iz izkušenj na prejšnjem prvenstvu v Katarju naučila pomembnih lekcij. Organizacija se zdaj osredotoča na zagotavljanje optimalnih športnih pogojev za reprezentanco in podporo svojim navijačem. Po njenih besedah KNVB ne bo dopustila, da bi zunajšportni dejavniki vplivali na ekipo, saj je prioriteta izključno uspeh na igrišču. Priprave na prvenstvo vključujejo obsežne logistične in finančne načrte, ki naj bi reprezentanci omogočili najboljšo možno izhodišče za dosego zgodovinskega cilja.

V Mjanmaru so izvedli prvo fazo parlamentarnih volitev, na katerih je po poročanju državnih medijev prepričljivo zmagala Stranka solidarnosti in razvoja unije (USDP), ki jo podpira vladajoča vojaška junta. Od prvih 40 preštetih sedežev v spodnjem domu parlamenta jih je stranka USDP, ki jo vodijo upokojeni generali, osvojila kar 38, preostala dva mandata pa sta pripadla manjšim etničnim strankam. Podobno prevlado je stranka pokazala v regionalnih parlamentih, kjer je zasedla 14 od 15 doslej podeljenih mandatov. Gre za prvo glasovanje po vojaškem udaru leta 2021, s katerim je vojska strmoglavila civilno vlado Aung San Suu Kyi. Volitve so potekale ob nizki, 52-odstotni udeležbi, kar je bistveno manj kot na volitvah v letih 2015 in 2020. Mednarodna skupnost, vključno z Združenimi narodi in zahodnimi državami, je proces označila za farso, saj opozicijske stranke na volitvah niso sodelovale. Kritiki opozarjajo, da gre za poskus legitimacije vojaške oblasti in podaljšanje nadzora hunte nad prebivalstvom. Naslednja faza volitev se bo začela 25. januarja, vendar opazovalci poudarjajo, da proces ni bil niti svoboden niti pošten.

Ruska vojska je v naselju Železnodorožno v regiji Zaporožje izvedla obsežen napad, v katerem je bil uničen del elitnega ukrajinskega voda enote Da Vincijevi volkovi. Kot je za tiskovno agencijo TASS sporočil Igor Kimakovski, svetovalec vodje Donecke ljudske republike, je bilo v silovitem udaru ubitih približno deset pripadnikov ukrajinskih oboroženih sil. Napad predstavlja nadaljevanje stopnjevanja ruskih operacij na tem delu fronte, kjer so ruske sile ciljale eno najbolje pripravljenih formacij ukrajinske vojske. Poleg operacij v Zaporožju so ruske sile s pomočjo brezpilotnih letalnikov Geran-2 uničile tudi skladišča in vojašnice operaterjev udarnih dronov v regiji Černigov. Poročila prav tako navajajo uspešne akcije ruskih vojakov v bližini Krasnoarmejska, kjer je bila v enem od stanovanjskih objektov likvidirana skupina petih ukrajinskih borcev. Dogodki potrjujejo zaostritev spopadov na strateško pomembnih točkah, kjer ruska stran s kombinacijo zračnih napadov in pehotnega delovanja poskuša ohromiti elitne ukrajinske enote in njihovo infrastrukturo.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil izvedbo obsežne vojaške operacije v Venezueli, v kateri so ameriške sile napadle strateško vojaško infrastrukturo in pridržale predsednika Nicolása Madura ter njegovo soprogo. Po navedbah ameriške televizije CBS News je ukaz za napad Trump izdal osebno že pred nekaj dnevi, vendar je bila izvedba operacije zaradi zunanjih dejavnikov začasno odložena. Predsednik Trump je operacijo označil za uspešno in dodal, da so Madura že prepeljali iz države. Vojaški poseg se je začel z letalskimi napadi na ključne objekte v Venezueli, ki so služili kot opora Madurovemu režimu. Ameriški uradniki so potrdili, da so bili cilji izbrani z namenom nevtralizacije odporniških zmogljivosti venezuelske vojske in aretacije vodstva države. Ta dogodek predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so jih zaznamovali obtožbe o narkoterorizmu in grožnje z neposredno vojaško silo. Mednarodna skupnost pričakuje hiter odziv Latinske Amerike in drugih svetovnih velesil na to precedenčno vojaško posredovanje.

V Krasnodarskem okraju na jugu Rusije so po navedbah lokalnih oblasti in predstavnikov Severnokavkaške železnice (SKŽD) v celoti obnovili železniško infrastrukturo, ki je bila močno poškodovana zaradi ekstremnih vremenskih razmer. Obilno sneženje in poledenitev, ki sta regijo zajela 31. decembra, sta povzročila obsežne motnje v prometu in poškodbe na električni napeljavi, zaradi česar so vlaki vozili z velikimi zamudami ali pa so bili odpovedani. Po podatkih tiskovne službe podružnice Ruskih državnih železnic (RŽD) so popravila potekala v izredno zahtevnih pogojih, saj so v regiji zaradi snežnih zametov razglasili izredne razmere. Sanacijska dela so bila zaključena 3. januarja, kar omogoča ponovno vzpostavitev prometa po ustaljenem voznem redu. Vzdrževalne ekipe so se med odpravljanjem posledic naravne nesreče spopadale predvsem z odstranjevanjem podrtega drevja in popravilom pretrganih vodov, ki so ohromili ključne prometne povezave v tem delu države.

Venezuelska vlada pod vodstvom predsednika Nicolása Madura je obtožila Združene države Amerike neposredne vojaške agresije, potem ko naj bi ameriški predsednik Donald Trump odredil zračne napade na prestolnico Caracas. V soboto zjutraj so prebivalci poročali o močnih eksplozijah in preletih bojnih letal na nizki nadmorski višini, kar je povzročilo preplah v državi. Madurov režim je dogodke označil za dejanje imperialistične agresije, katere namen je prevzem nadzora nad naravnimi viri države, predvsem nafto. Zaradi napadov je bila v Venezueli razglašena izredna stopnja zunanjih nemirov, oblast pa opozarja, da bi takšne poteze Washingtona lahko pahnile celotno Latinsko Ameriko v kaos. Po navedbah uradnega Caracasa gre za najhujšo eskalacijo napetosti do zdaj, ki sledi dolgotrajnemu obdobju sankcij in diplomatskih pritiskov. Bela hiša teh konkretnih navedb o zračnih napadih na prestolnico še ni podrobneje komentirala, so pa ameriški viri v preteklosti že potrdili povečano vojaško aktivnost v regiji. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti, v katerih so ZDA Venezuelo obtoževale vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami in podpiranja terorističnih organizacij. Ta vojaški poseg bi lahko pomenil začetek širšega prizadevanja ZDA za nasilno zamenjavo režima v državi, kar bi korenito spremenilo geopolitično sliko Južne Amerike.

Združene države Amerike so v soboto zjutraj sprožile vojaško operacijo v Venezueli, ki vključuje zračne napade na ključne cilje v glavnem mestu Caracas in drugod po državi. Po navedbah ameriških uradnikov so tarče vključevale letališča in vojaške objekte, medtem ko so poročila s terena potrdila močne eksplozije, ki jim je sledil zvok bojnih letal. Deli prestolnice so zaradi napadov ostali brez oskrbe z električno energijo. Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po dogodkih razglasil izredno stanje in ostro obsodil dejanja Washingtona. Vlada v Caracasu je napade označila za izjemno resno vojaško agresijo in poskus Združenih držav Amerike, da si nasilno prilastijo venezuelske naravne vire, predvsem nafto in minerale. Predstavniki venezuelske vlade so se že obrnili na mednarodno skupnost s pozivom k obsodbi ameriškega posredovanja, ki ga vodstvo države interpretira kot neposreden napad na suverenost Venezuele. Administracija Donalda Trumpa je operacijo potrdila, vendar podrobnejših informacij o dolgoročnih ciljih napada javnosti še ni razkrila.

Grški kmetijski minister Kostas Tsiaras je kmete in živinorejce ponovno pozval k prenehanju cestnih blokad in vrnitvi za pogajalsko mizo. Minister je poudaril, da pot dialoga ne predstavlja poraza ali umika, temveč najvišjo stopnjo odgovornosti do državljanov. Po navedbah vlade je bilo od 27 kmetijskih zahtev že 16 v celoti izpolnjenih, medtem ko se preostale nanašajo na področja, ki zahtevajo podrobnejšo obravnavo. Med ključnimi ukrepi, ki jih je vlada že izvedla, so nižje cene električne energije za kmetijstvo, podpora za pšenico in bombaž ter izplačilo 100-odstotnih odškodnin preko sklada ELGA. Kljub vladnim zagotovilom o finančni podpori v višini 3,82 milijarde evrov v letu 2025 kmetje po državi napovedujejo nove protestne aktivnosti. Za nedeljo je v Malgari sklicana vsesplošna kmetijska konferenca, na kateri bodo razpravljali o morebitnem stopnjevanju ukrepov po prazniku Svetih treh kraljev. Predstavniki kmetov trdijo, da vlada ni podala vsebinskih odgovorov na njihove najbolj kritične težave, zlasti glede trošarin na nafto in stabilizacije trga. Politično dogajanje dodatno zaostruje opozicijska stranka PASOK, katere predsednik Nikos Androulakis opozarja na institucionalno in socialno krizo ter poziva k političnim spremembam, saj naj bi gospodarstvo po izteku sredstev iz sklada za okrevanje prehajalo v obdobje stagnacije.

Srbska ministrica za gradbeništvo, promet in infrastrukturo Aleksandra Sofronijević je predstavila ambiciozne načrte za širitev cestne infrastrukture v državi. Po njenih navedbah so v letu 2025 zgradili 73,4 kilometra avtocest in hitrih cest, za leto 2026 pa je napovedala dokončanje dodatnih 134 kilometrov cestnih povezav. S tem projektom namerava Srbija zaključiti dva pomembna cestna koridorja, kar bo bistveno izboljšalo prometno povezanost v regiji. Poleg infrastrukturnih projektov je ministrica izpostavila tudi področje urejanja nepremičnin. Nadaljeval se bo postopek vpisa nelegalno zgrajenih objektov, za katere je država do sedaj prejela že več kot pol milijona vlog. Sofronijević je še dodala, da bo Srbija v letu 2026 prvič prejela celovit prostorski načrt, kar bo omogočilo bolj sistematičen razvoj države v prihodnje. Te investicije so del širšega prizadevanja srbske vlade za modernizacijo gospodarstva in izboljšanje logističnih poti skozi Balkan.

Venezuelska vlada in iransko ministrstvo za zunanje zadeve sta ostro obsodila nedavne ameriške vojaške napade na cilje znotraj Venezuele. Caracas je dejanja označil za imperialistično agresijo in pozval k splošni mobilizaciji države za obrambo nacionalne suverenosti. Po navedbah venezuelskih uradnih predstavnikov gre za resno kršitev ozemeljske celovitosti, ki zahteva odločen odgovor celotnega naroda. Iranska diplomacija je napade označila za očitno kršitev Ustanovne listine Združenih narodov in temeljnih pravil mednarodnega prava. V uradni izjavi je Teheran poudaril, da gre za neposreden akt agresije, ki spodkopava suverenost Venezuele. Iran je ob tem izrazil podporo pravici Caracasa do samoobrambe in določitve lastne usode, hkrati pa opozoril na destabilizacijske učinke tovrstnih vojaških posegov v regiji. Odzivi prihajajo po stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se v preteklosti že odražale v mednarodnih obsodbah ameriških potez s strani zavezniških prestolnic.

V indijski zvezni državi Maharaštra so na prihajajočih lokalnih volitvah, ki bodo potekale 15. januarja, zabeležili pomemben uspeh vladajoče koalicije Mahayuti. Še pred uradnim začetkom glasovanja je bilo na svoje položaje brez nasprotnikov izvoljenih 68 kandidatov omenjenega zavezništva. Med njimi prevladujejo predstavniki stranke BJP (Bharatiya Janata Party), ki so si zagotovili 44 sedežev, medtem ko je stranka Shiv Sena pod vodstvom Eknatha Shindeja osvojila 22 mest, frakcija NCP pod vodstvom Ajita Pawarja pa dve. Največji uspeh je koalicija dosegla v občinski korporaciji Kalyan-Dombivli v okrožju Thane, sledijo pa mesta Pune, Pimpri Chinchwad, Panvel in Dhule. Vodstvo stranke BJP je rezultate pripisalo priljubljenosti glavnega ministra Devendre Fadnavisa in učinkoviti volilni strategiji predsednika državne enote Ravindre Chavana. Ta trend potrjuje prevladujoč položaj BJP v urbanih središčih države, kjer stranka načrtuje osvojitev skupno 125 sedežev, kar bi dodatno utrdilo njihovo politično moč pred ostalimi tekmeci.

Vrednost ameriškega dolarja v Argentini je v soboto, 3. januarja 2026, ostala na ravneh zadnjega delovnega dne, kar kaže na začasno stabilizacijo po turbulentnem zaključku leta. Poročila navajajo, da so tečaji za uradni dolar, neuradni modri dolar (dolar blue) ter finančna instrumenta MEP in CCL ostali nespremenjeni, kljub veliki razliki med uradnim in neformalnim trgom, ki še naprej obremenjuje argentinsko gospodarstvo. Trgovci in javnost pozorno spremljajo gibanje modrega dolarja, ki služi kot ključni kazalnik inflacijskih pričakovanj in gospodarske negotovosti v državi. Stabilnost na prvi konec tedna v letu sledi obdobju strme rasti v decembru, ko je valuta dosegala skoraj rekordne vrednosti. Čeprav so trgi med vikendom zaprti za uradno trgovanje, neformalni trg še naprej odraža razmerja med ponudbo in povpraševanjem, ki ostajajo pod pritiskom dolgotrajne devalvacije argentinskega pesa.

V zgodnjih jutranjih urah v soboto so venezuelsko prestolnico Caracas pretresle močne eksplozije, ki so jih spremljali zvoki nizko letečih letal. Po poročanju tujih tiskovnih agencij so prvi poki odjeknili okoli druge ure zjutraj po lokalnem času, čez približno 15 minut pa je sledil drugi val eksplozij. Lokalni viri poročajo o dimu, ki se dviga z letališča La Carlota, vendar natančen vzrok in lokacije vseh eksplozij uradno še niso potrjeni. Dogodek se je zgodil v času izrazito zaostrenih odnosov med Venezuelo in Združenimi državami Amerike. Venezuelske oblasti se na incidente še niso uradno odzvale, prav tako ni poročil o morebitnih žrtvah ali obsegu gmotne škode. Napetosti v regiji so se v zadnjih dneh stopnjevale, kar sproža ugibanja o naravi teh dogodkov, bodisi gre za vojaške vaje, sabotažo ali zračni napad.

Izraelske sile so v soboto zjutraj izvedle vrsto zračnih in artilerijskih napadov na različne dele območja Gaze, s čimer so po poročanju lokalnih virov ponovno kršile dogovor o prekinitvi ognja. Napadi so bili usmerjeni na severni, osrednji in južni del enklave, pri čemer so uporabili helikopterje in brezpilotne letalnike. V enem izmed najhujših incidentov je izraelski dron odvrgel bombo na šotor razseljenih oseb v severnem delu Gaze, zaradi česar so bili štirje ljudje huje poškodovani, med njimi ženska in dva otroka. Operacije so terjale tudi smrtne žrtve med civilisti. V soseski Šajaja na vzhodu mesta Gaza je pod streli izraelske vojske padel 27-letni moški, identificiran kot Harun Nimer Bahar, še ena oseba pa je bila ranjena v Han Junisu. Stopnjevanje nasilja predstavlja neposredno nadaljevanje vojaških dejavnosti, ki so se kljub diplomatskim prizadevanjem za stabilizacijo razmer okrepile že v preteklih dneh. Izraelska stran se na poročila o novih kršitvah še ni uradno odzvala, medtem ko razmere na terenu ostajajo izjemno napete.

V Tajpeju je potekala pogrebna slovesnost za Yu Jia-changom, prvo žrtev decembrskega napada na tamkajšnjo podzemno železnico, ki je življenje izgubil med poskusom zaustavitve napadalca. Yu je 19. decembra lani na postaji podzemne železnice Taipei Main Station skušal preprečiti napadalcu Zhang Wenu, da bi odvrgel molotovko, pri čemer je bil smrtno ranjen z nožem. Njegovo nesebično dejanje je preprečilo še večjo tragedijo v incidentu, ki je sicer zahteval štiri življenja, enajst ljudi pa je bilo ranjenih. Slovesnosti v dvorani Huaiai so se udeležili visoki predstavniki države, vključno s tajpeškim županom Jiang Wan-anom in županom Taoyuana Zhang Shan-zhengom. Predstavnik predsednikovega urada je družini pokojnega predal posmrtno odlikovanje, krsto pa so v znak najvišjega spoštovanja prekrili z državno zastavo. Najstarejša hči pokojnika je v čustvenem nagovoru poudarila, da bi si kljub njegovemu junaštvu želela, da bi bil oče še vedno živ, medtem ko so se številni državljani od njega poslovili z zapisi na spominski steni.

V regiji Zaporožje je septembra 2025 v roke ruskih sil padla skupina visokih ukrajinskih vojaških uradnikov. Po navedbah ruskih varnostnih organov, ki jih povzema tiskovna agencija TASS, so ruski padalci med uspešno izvedeno operacijo zajeli približno pet častnikov Glavne obveščevalne uprave (GUR) ukrajinskega ministrstva za obrambo. Incident naj bi se zgodil na zaporoški smeri, kjer so spopadi med stranema še posebej intenzivni. Ruski viri poudarjajo, da je zajetje častnikov ukrajinske vojaške obveščevalne službe redek dogodek, saj so tovrstne enote običajno podvržene strogim varnostnim protokolom in se redko znajdejo v situacijah, ki bi privedle do množične predaje. Informacija o zajetju je bila v javnosti razkrita v začetku januarja 2026, ko so predstavniki sil Ruske federacije podali podrobnejše podatke o septembrskih dogodkih. Ukrajinska stran navedb o zajetju svojih obveščevalnih častnikov za zdaj še ni uradno komentirala.

Združene države Amerike so izvedle serijo letalskih oziroma raketnih napadov na cilje v Venezueli, kar je povzročilo več močnih eksplozij v prestolnici Caracas. Napadi so sledili večmesečnemu stopnjevanju ameriške vojaške prisotnosti v Karibskem morju, kjer so ZDA pod vodstvom administracije Donalda Trumpa krepile pritisk na režim predsednika Nicolása Madura. Venezuelska vlada je dejanja ostro obsodila in jih označila za neposredno vojaško agresijo, hkrati pa napovedala odločen odpor proti tujemu posredovanju. Operacija predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti, ki so se stopnjevale od septembra 2025, ko so ameriški uradniki nakazali možnost obsežnejših vojaških prizadevanj za preprečevanje trgovine z drogami in morebitno zamenjavo oblasti v državi. Situacija v regiji ostaja izjemno nestabilna, saj je Venezuela že pred napadi razglasila izredne razmere in prejela diplomatsko podporo s strani Rusije, Kitajske in Irana. Trenutno še ni natančnih podatkov o številu žrtev ali celotnem obsegu povzročene materialne škode v Caracasu.

Nekdanji župan kitajskega mesta Guangžov, Čžang Či, je bil obsojen na smrtno kazen zaradi obsežne korupcije, poneverbe sredstev in zlorabe uradnega položaja. Preiskovalci so med hišno preiskavo v njegovi rezidenci odkrili izjemno količino neprijavljenega premoženja, ki je vključevalo približno 13 ton zlatih palic, skritih v kleti. Poleg plemenitih kovin so oblasti zasegle tudi večje vsote gotovine in dokumentacijo o lastništvu številnih luksuznih nepremičnin. Kitajske oblasti so obsodbo izrekle v okviru ostrega boja proti korupciji v državnem aparatu, ki ga vodi kitajski vrh pod vodstvom predsednika Ši Džinpinga. Primer Čžanga Čija izstopa zaradi ekstremnih količin zaseženega zlata, kar ga uvršča med najodmevnejše primere finančne kriminalitete v novejši zgodovini države. Sodba odraža ničelno toleranco Pekinga do visokih uradnikov, ki izrabljajo svoje položaje za osebno bogatenje, hkrati pa služi kot opozorilo ostalim partijskim funkcionarjem.

Na Tajvanu so v zadnjem obdobju zabeležili vrsto hudih prometnih nesreč, ki so posledica malomarnosti, vožnje pod vplivom prepovedanih substanc in neustreznega zavarovanja tovora. Okrožno sodišče v Changhui je moškega s priimkom Lü obsodilo na tri leta in pol zapora, ker je pod vplivom drog na avtocesti povzročil nesrečo, v kateri sta umrli dve osebi. Obtoženec je po trčenju svoje vozilo ustavil na zunanjem pasu, kar je sprožilo verižno trčenje treh prihajajočih vozil. Istočasno so na odseku avtoceste pri Sanchungu poročali o požaru tovornega vozila, ki ga je povzročila odvržena vzmetnica na vozišču. Voznik malega tovornega vozila je zapeljal čez oviro, ki se je zataknila pod podvozje in se vnelo, kar je povzročilo kilometer dolg zastoj. V Pingtungu pa se je zgodila nesreča na nevarnem ovinku ulice Jichang South Road, kjer je voznik zaradi utrujenosti trčil v tri parkirana vozila in nato pobegnil s kraja dogodka. Policija je opozorila, da se na tej lokaciji vsako leto zgodi več kot deset podobnih nesreč, ter napovedala strožje ukrepe zoper povzročitelja, ki se je na prizorišče vrnil šele po eni uri.

Podpredsednica Venezuele Delcy Rodríguez je v soboto javno izjavila, da vlada v Caracasu ne razpolaga z informacijami o trenutnem bivališču predsednika Nicolása Madura in prve dame Cilie Flores. Po navedbah tiskovne agencije Reuters so venezuelske oblasti od vlade Združenih držav Amerike uradno zahtevale takojšnjo predložitev dokazov, da sta zakonca Maduro sploh še živa. Do teh napetosti prihaja po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump na družbenem omrežju Truth Social objavil vsebino, ki je sprožila ugibanja o usodi venezuelskega voditelja. Situacija v državi je napeta, saj odsotnost informacij o predsedniku povzroča politično negotovost in destabilizacijo državnih institucij. Delcy Rodríguez je poudarila, da je odgovornost za razjasnitev usode predsednika na strani Washingtona, vendar podrobnosti o tem, zakaj bi ameriška vlada imela te podatke, niso bile v celoti pojasnjene. Venezuelska opozicija in mednarodna javnost pozorno spremljata razvoj dogodkov, medtem ko prestolnica ostaja v negotovosti glede prihodnosti vodenja države.

Po ameriških zračnih napadih na Venezuelo je kolumbijski predsednik Gustavo Petro ukazal namestitev vojske na meji z Venezuelo. Turčija je pozvala vse strani k zadržanosti po ameriškem napadu, ki je pripeljal do zajetja predsednika Nicolasa Madura in njegove žene. Bolgarsko zunanje ministrstvo je odprlo krizno telefonsko linijo za pomoč bolgarskim državljanom v Venezueli.

Podpredsednica Venezuele, Delcy Rodríguez, je v nacionalnem nagovoru zahtevala od ameriškega predsednika Donalda Trumpa dokaz o življenju predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores. Rodríguezova je izjavila, da ne ve, kje se Maduro nahaja, potem ko je Washington napovedal njegovo zajetje v vojaški ofenzivi.

Iranska revolucionarna garda (IRGC) je v uradni izjavi zavrnila nedavne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa in jih označila za posledico njegovega obupa. Vojaška organizacija je sporočilo objavila ob obletnici smrti generala Kasema Solejmanija, pri čemer je poudarila, da so Trumpove izjave vmešavanje v notranje zadeve države, ki nima realne podlage v moči. Predstavniki garde so poudarili svojo zvestobo vrhovnemu voditelju in pripravljenost na žrtvovanje za zaščito iranske neodvisnosti. V izjavi so napovedali, da bodo porazili vse kompleksne zarote sovražnikov, s čimer so se odzvali na zaostreno retoriko Washingtona, ki vključuje napovedi novih vojaških posegov in zahtev po razorožitvi zavezniških skupin v regiji. IRGC trdi, da bo Iran kljub pritiskom ostal močan in neodvisen subjekt na Bližnjem vzhodu.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v soboto, 3. januarja 2026, razglasil izredne razmere po vsej državi, potem ko so prestolnico Caracas in več drugih zveznih držav pretresle številne eksplozije. Po poročanju lokalnih virov je bilo v zgodnjih jutranjih urah v Caracasu slišati vsaj sedem močnih eksplozij, ki so jih spremljali zvoki nizko letečih letal. Poleg prestolnice so bili napadi po navedbah venezuelske vlade zabeleženi tudi v zveznih državah Miranda, Aragua in La Guaira. Madurova vlada je dogodke označila za neposredno vojaško agresijo Združenih držav Amerike. Predsednik je v svojem nagovoru trdil, da so incidenti del širšega načrta Washingtona za prevzem nadzora nad venezuelskimi naravnimi bogastvi, predvsem nafto in minerali. Razglasitev stanja zunanje nestabilnosti oziroma nacionalnih izrednih razmer sledi mesecem stopnjevanja napetosti med državama. Čeprav podrobnosti o žrtvah ali natančni naravi eksplozij še niso popolnoma jasne, vlada dogajanje obravnava kot resen napad na suverenost države. Razmere v državi ostajajo napete, saj vojaške sile izvajajo dodatne varnostne ukrepe na strateških točkah.

Zaveznice Venezuele, med njimi Kolumbija, Kuba, Iran in Rusija, so ostro obsodile vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, ki se je odvilo po poročilih o eksplozijah v Caracasu in drugih delih države. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je izrazil globoko zaskrbljenost nad dogodki, ki jih je Nicolás Maduro pred svojim zajetjem označil za hudo ameriško agresijo. Napad je neposredna eskalacija napetosti, ki so se stopnjevale že od leta 2025, ko so ZDA izvajale vojaške operacije proti domnevnim narkokartelom v regiji. Medtem ko so zaveznice Caracasovih oblasti napad označile za kršitev mednarodnega prava, so se v Argentini na novice o zajetju Madura odzvali z odobravanjem. Predsednik Javier Milei je proslavil aretacijo venezuelskega voditelja, kar kaže na globoko ideološko razpoko v latinskoameriški regiji. Izrael je prek vodje opozicije Yairja Lapida poslal opozorilo iranskemu režimu, naj pozorno spremlja usodo svojih zaveznikov v Južni Ameriki, Španija pa je pozvala k pogajalskemu izhodu iz nastale krize.

Rusija je podprla zahtevo za nujno zasedanje Varnostnega sveta ZN po napadu na Venezuelo. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izrazil solidarnost z venezuelskim narodom. Švica je pozvala ZDA k deeskalaciji razmer v Venezueli. Vodja Münchenske varnostne konference pa je dejal, da dejanja ZDA v Venezueli spodkopavajo argumente proti Rusiji.

Venezuelsko prestolnico Caracas so v zgodnjih jutranjih urah stresle močne eksplozije, ki so povzročile prekinitev dobave električne energije v južnem delu mesta. Po navedbah prič in videoposnetkov tiskovne agencije Reuters se je nad mestom v bližini pomembnega vojaškega oporišča dvigal gost dim, slišati pa je bilo mogoče tudi prelete letal. Venezuelska vlada je dogodke nemudoma označila za neposreden zračni napad Združenih držav Amerike in dejanje izjemno resne vojaške agresije na to južnoameriško državo. Incident predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med Caracasom in Washingtonom. Medtem ko venezuelske oblasti trdijo, da gre za poskus destabilizacije režima z vojaško silo, neodvisni viri še preverjajo obseg škode in natančen izvor eksplozij. Napad se je zgodil le nekaj mesecev po tem, ko je Venezuela v Varnostnem svetu Združenih narodov opozarjala na povečano ameriško vojaško prisotnost v Karibskem morju. Zaradi incidenta so v mestu zavladali preplah in negotovost, uradni Washington pa se na obtožbe o domnevnih letalskih napadih še ni uradno odzval.

Pakistanska zvezna ministrica za informacijsko tehnologijo in telekomunikacije Shaza Fatima Khawaja je napovedala, da bo država prihodnji mesec izvedla dražbo 600-megaherčnega (MHz) frekvenčnega spektra. Namen te poteze je izboljšanje hitrosti internetnih povezav in priprava terena za prvi zagon mobilnega omrežja 5G v državi. Po besedah ministrice se Pakistan spopada s kritičnim pomanjkanjem razpoložljivega spektra, saj celotna telekomunikacijska panoga trenutno uporablja le 274 MHz, kar je bistveno manj kot v sosednjih državah z manjšim številom prebivalcev, kot je Bangladeš. Odločitev sledi prejšnjotedenski potrditvi ekonomskega koordinacijskega odbora (ECC), ki je odobril postopek dražbe v roku dveh mesecev. Ministrica je v izjavi za medije v Islamabadu poudarila, da je Pakistan trenutno podhranjen na področju frekvenc, kar neposredno vpliva na kakovost storitev za 240 milijonov prebivalcev. Medtem ko so druge južnoazijske države, vključno z Indijo, Butanom, Maldivi in Šrilanko, že vzpostavile omrežja 5G na nacionalni ravni, Pakistan poleg Nepala in Afganistana ostaja med tistimi, ki te tehnologije še niso uvedli. Nova politika naj bi tako odpravila dolgotrajne težave s hitrostjo interneta in pospešila digitalizacijo države.

Analiza Instituta za javne finance je pokazala, da so hrvaška mesta, občine in županije med letoma 2022 in 2024 prvič po dolgem obdobju primanjkljajev zabeležili proračunski presežek. Kljub splošnemu izboljšanju finančnega stanja na lokalni ravni strokovnjaki opozarjajo na precejšnja nesorazmerja med posameznimi enotami. Največje razlike so opazne med obalnimi in celinskimi območji, kjer obmorska mesta beležijo bistveno višjo kakovost življenja in polnejše blagajne. Poročilo izpostavlja mesto Novalja kot absolutno rekorderko po finančni uspešnosti, kar potrjuje trend, da turistično razvite regije lažje akumulirajo sredstva. Čeprav so skupni prihodki lokalne samouprave presegli odhodke, avtorji analize poudarjajo, da sistemske razlike v gospodarski moči med razvitim jugom in manj razvitimi deli notranjosti države ostajajo izziv za hrvaško fiskalno politiko. Stabilizacija lokalnih financ v zadnjih dveh letih predstavlja pomemben odmik od pretekle prakse zadolževanja za pokrivanje tekočih stroškov.

Rusko zunanje ministrstvo je uradno obsodilo začetek oborožene agresije Združenih držav Amerike proti Bolivarski republiki Venezueli. Ministrstvo je izdalo izjavo, v kateri obsoja ameriške napade na Venezuelo.

Savdska Arabija je prek svojega ministrstva za zunanje zadeve uradno povabila različne jemenske frakcije, vključno s predstavniki južnih sil, na politično-diplomatski dialog v svojo prestolnico. Poziv k dialogu je sledil poostrenim spopadom na jugu Jemna, ki so terjali številne žrtve in povzročili nestabilnost v regiji. Savdska diplomacija je s tem odzivom podprla pobudo Rashada al Alimija, predsednika mednarodno priznanega jemenskega vodstva, ki si prizadeva za celovito konferenco o iskanju pravičnih rešitev za dolgotrajen konflikt. Nova pobuda za mir prihaja v času, ko se Kraljevina Savdska Arabija trudi stabilizirati svojo južno mejo in uveljaviti svojo vlogo regionalnega posrednika. Diplomatski proces je ključen za preprečevanje nadaljnje eskalacije nasilja, ki bi lahko dodatno ogrozila varnostno arhitekturo na Arabskem polotoku. Savdski uradniki so poudarili, da je dialog edina pot do trajnega miru, s čimer skušajo v pogajanja vključiti tudi skupine, ki so se v preteklosti spopadale z vladnimi silami. Regionalne sile upajo, da bo srečanje v Rijadu prineslo vsaj začasno premirje in odprlo vrata za dolgoročno politično stabilizacijo države.

Po potrditvi ameriškega napada na Venezuelo so se pojavile informacije, da so Nicolása Madura aretirali. Kubanski predsednik Miguel Diaz-Canel je obsodil ZDA in pozval k mednarodnemu odzivu. Portugalska vlada spremlja situacijo.

Po ameriški vojaški operaciji za zajetje Nicolása Madura naj bi umrlo približno 40 ljudi, vključno s civilisti in vojaki. Donald Trump je razkril podrobnosti operacije in dejal, da je Maduru rekel, naj se preda, a je ta zavrnil. Napovedal je prehodno vlado v Venezueli. Padec Madura je sprožil praznovanja med Venezuelci na Floridi. Grški premier Kyriakos Mitsotakis je izjavil, da konec Madurovega režima ponuja novo upanje za Venezuelo.

Obilno sneženje je v soboto zjutraj ohromilo avtobusni promet v nekaterih delih Nizozemske, zlasti v provincah Severni Brabant in Gelderland. Regionalni prevoznik Arriva je zaradi nevarnih razmer na cestah dopoldne popolnoma ustavil vožnje svojih avtobusov v celotnem Brabantu, medtem ko je podjetje Breng umaknilo vozila z ulic v Gelderlandu. Potniki so bili o prekinitvah obveščeni prek uradnih spletnih strani prevoznikov, ki so napovedali mirovanje prometa vsaj do poldneva. Razmere so se v popoldanskih urah začele postopoma izboljševati, kar je omogočilo delno ponovno vzpostavitev storitev. Arriva je sporočila, da so avtobusi v zahodnem delu Severnega Brabanta ponovno zapeljali na ceste, medtem ko so na vzhodu province zaradi snežnih nanosov ostali v garažah. Zanimivo je, da je prevoznik Hermes v regiji Eindhoven kljub sneženju ves čas vzdrževal promet brez večjih motenj ali zamud. Do večera se je stanje na večini prizadetih območij stabiliziralo, vendar so prevozniki voznike in potnike pozvali k nadaljnji previdnosti.

Kitajski predsednik Xi Jinping se je sestal z južnokorejskim predsednikom Leejem Jae-myungom. Po mnenju varnostnih strokovnjakov naj bi Kitajska zahtevala, da Južna Koreja ponovno potrdi spoštovanje načela "ene Kitajske" in nasprotuje širitvi misije ameriških sil v Južni Koreji. V zameno naj bi Kitajska odpravila prepoved potovanj v Južno Korejo in obljubila podvojitev števila kitajskih turistov, kar naj bi bil del strategije za oslabitev zavezništva med ZDA, Japonsko in Južno Korejo ter indo-pacifiškega demokratičnega zavezništva.

Po poročilih o eksplozijah v različnih delih Venezuele je država uradno obtožila Združene države "hude vojaške agresije" in sprožila obrambni načrt. Donald Trump je potrdil, da so Nicolása Madura in njegovo ženo zajeli med operacijo v noči na soboto, 3. januarja. Trump je v intervjuju za Fox News razkril, da so Madura ujeli v "trdnjavi" med vojaško operacijo ZDA. Trump je že v preteklosti poskušal odstaviti Madura z oblasti, tokrat pa mu je očitno uspelo, razlogi za napad pa so politične in gospodarske narave.

Število smrtnih žrtev protestov v Iranu zaradi visoke inflacije se je povečalo na najmanj 16. Prav tako je bil ubit pripadnik iranskih paravojaških sil. Skupine za človekove pravice poročajo, da so pripadniki revolucionarne garde streljali na protestnike.

Donald Trump je v nedavnem intervjuju razkril, da je povečal odmerek aspirina, da bi si zagotovil "lepo, tanko kri", kljub nasvetom zdravnikov. Prav tako so se pojavila vprašanja glede njegovega zdravja po razkritju CT pregledov in spalnih navad. CNN je poročal, da so se pojavili dvomi glede njegovega zdravja, medtem ko je CNN poskušal najti nove negativne informacije o Trumpovem zdravju iz intervjuja za Wall Street Journal, vendar ni bil uspešen. Trumpov zdravnik, dr. Sean Barbarella, je za Journal povedal, da je predsednikovo zdravje dobro.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe proti predsedniku Federalnih rezerv Jeromu Powellu zaradi domnevne »velike nestrokovnosti«. Trump je Powella kritiziral zaradi visokih stroškov prenove stavb centralne banke, ki naj bi po njegovih besedah dosegli štiri milijarde dolarjev, kar je označil za najdražjo gradnjo v zgodovini. Ob tem je ponovil svoje nezadovoljstvo s Powellovim vodenjem institucije in poudaril gospodarske uspehe svoje administracije. Hkrati je 79-letni predsednik v nizu intervjujev in objav odločno branil svojo telesno in kognitivno pripravljenost. Razkril je, da je oktobra opravil računalniško tomografijo (CT), in ne magnetne resonance (MRI), kot se je sprva ugibalo. Trump je prav tako priznal, da jemlje povečan odmerek aspirina za redčenje krvi, kar je storil na lastno pobudo, ter potrdil, da je ponovno opravil kognitivni test MOCA. Medtem ko sam trdi, da je v »popolnem zdravju«, zdravstveni strokovnjaki opozarjajo, da pogosto opravljanje tovrstnih testov lahko nakazuje na zaskrbljenost zdravnikov glede morebitnega upada kognitivnih sposobnosti. Napetosti so se razširile tudi na področje kulture in zabave, saj je Trump na družbenih omrežjih napadel igralca Georgea Clooneyja. Razlog za spor je Clooneyjeva odločitev, da pridobi francosko državljanstvo, kar je Trump označil za posledico napačnih političnih napovedi. Clooney mu je v izjavi za javnost odgovoril, s čimer se nadaljujejo odkriti spori med Belo hišo in vidnimi predstavniki Hollywooda.

Donald Trump je razkril, da je povečal odmerek aspirina, da bi imel "lepo, redko kri", kar je storil na lastno pobudo. Njegov zdravnik Sean Barbarella je v intervjuju za Wall Street Journal potrdil dobro zdravje predsednika. CNN je poročal o vprašanjih, ki so se pojavila ob Trumpovih razkritjih o aspirinu, CT-preiskavah in spanju, pri čemer so nasprotniki poskušali najti negativne informacije o njegovem zdravju.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal agresiven načrt kampanje za vmesne volitve leta 2026, s katerim želi Republikanski stranki zagotoviti nadzor nad kongresom. Njegova strategija se osredotoča na ključne zvezne države, kjer načrtuje povečanje števila zborovanj in mobilizacijo volilnega telesa. Napovedi prihajajo v času, ko se njegova administracija spopada z zaostrenimi vojaškimi napetostmi v tujini in znatnim upadom priljubljenosti doma. Poleg volilnih načrtov je Trump razkril tudi infrastrukturne projekte, med katerimi izstopa gradnja slavoloka v Washingtonu, D.C., ki naj bi se začela v začetku leta 2026. Kljub predsednikovemu optimizmu analitiki opozarjajo, da bodo prihajajoče vmesne volitve med najbolj kaotičnimi in destabilizirajočimi v zgodovini Združenih držav Amerike. Razlogi za to so predvsem sporno spreminjanje meja volilnih okrožij, notranji razkoli v stranki ter naraščajoče nezaupanje v demokratične procese zaradi tehnoloških manipulacij. Politični pritisk na Belo hišo se stopnjuje, saj javnomnenjske raziskave kažejo na rekordno nizko podporo predsedniku. Trumpova ekipa poskuša s poudarkom na velikih projektih in nenehno prisotnostjo na terenu preusmeriti pozornost z notranjih sporov in neizpolnjenih obljub, ki so zaznamovale prvo leto njegovega drugega mandata. Uspeh te strategije bo ključen za ohranitev politične moči v preostanku mandata.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je neuradno začel svojo kampanjo za vmesne volitve v kongres, ki bodo potekale leta 2026. Strategija republikancev se bo osredotočala na tri ključne zvezne države, s katerimi želijo preprečiti demokratom ponoven prevzem nadzora nad kongresom. Trump načrtuje, da bo z novim letom znatno povečal število svojih zborovanj, medtem ko se njegova administracija v ozadju spopada z naraščajočimi vojaškimi tenzijami v tujini. Ob napovedi kampanje je Trump razkril tudi načrte za začetek gradnje novega slavoloka zmage v Washingtonu, ki naj bi se začela v začetku leta 2026. Projekt, ki ga Trump opisuje kot izjemno priljubljenega med javnostjo, prihaja v času, ko politični analitiki opozarjajo na morebitno nestabilnost prihajajočih volitev. K temu prispevajo procesi prerazporejanja volilnih okrožij, zlasti po odločitvi vrhovnega sodišča glede Teksasa, kar odpira vrata za močno strankarsko pogojevanje meja okrožij. Vmesne volitve 2026 so že zdaj označene za ene najbolj kaotičnih v zgodovini države. Poleg notranjih razkolov v Republikanski stranki in upada podpore predsedniku, se pojavljajo tudi opozorila o tehnoloških manipulacijah z volivci ter negotovi geopolitični situaciji. Kritiki poudarjajo, da bi lahko ti dejavniki, skupaj s Trumpovo destabilizirajočo prisotnostjo, resno spodkopali zaupanje v demokratični proces.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so po navedbah predsednika Donalda Trumpa zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo. Operacijo, ki je vključevala letalske napade in kopensko posredovanje, je izvedla elitna enota Delta Force, ki je Madura že odpeljala iz države. Napadi so se začeli v zgodnjih jutranjih urah, ko so prestolnico Caracas in druga strateška mesta, kot sta La Guaira in Aragua, pretresle močne eksplozije, nad mestom pa so opazili številna vojaška letala. Ameriški obrambni sekretar Pete Hegseth je potrdil resničnost Trumpovih navedb o zajetju in ekstrakciji Madura, medtem ko podpredsednica Venezuele Delcy Rodríguez trdi, da je lokacija predsednika neznana. Mednarodni odzivi na vojaško posredovanje so deljeni; španska vlada je pozvala k deeskalaciji in zmernosti, medtem ko opozicijski voditelji v regiji, med njimi Santiago Abascal iz stranke Vox, zahtevajo takojšnjo predajo venezuelskega režima, ki ga označujejo za narkoterorističnega. Donald Trump je za kasnejše ure že napovedal uradno izjavo v svojem letovišču Mar-a-Lago, kjer bo podrobneje predstavil rezultate operacije, ki predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom.

Ameriški predsednik Donald Trump je s svojo politiko preimenovanja kulturnih ustanov sprožil nov val neodobravanja v umetniških krogih. Priznani broadwayski skladatelj Stephen Schwartz, trikratni dobitnik oskarja in avtor uspešnic, kot je Wicked, je uradno odpovedal vodenje prihajajočega gala dogodka v Centru za uprizoritvene umetnosti Johna F. Kennedyja. Schwartz je svojo odločitev utemeljil s protestom proti Trumpovi odločitvi, da v ime te prestižne ustanove vključi svoj priimek. Po skladateljevih besedah je center, ki je bil zasnovan kot apolitično zatočišče za svobodno umetniško izražanje vseh narodnosti in ideologij, s tem dejanjem postal simbol določene politične ideologije, v kateri ne želi sodelovati. Poleg bojkota uglednih umetnikov se preimenovana institucija spopada tudi z digitalnim uporom. Komik in satirik je namreč zakupil spletno domeno TrumpKennedyCenter.org, ki bi bila po naravi stvari prva izbira za uradno stran centra, in jo spremenil v parodični portal. Ta poteza dodatno otežuje poskuse administracije, da bi preimenovanje uveljavila kot legitimno in prestižno spremembo. Schwartzov izstop iz projekta velja za velik udarec ugledu centra, saj skladatelj poudarja, da pod trenutnimi pogoji ne namerava več stopiti v to stavbo. Njegov odziv odraža širše nezadovoljstvo v ameriški kulturni sferi, kjer se številni ustvarjalci spopadajo z vse večjo politizacijo umetniških prostorov pod Trumpovo upravo.

Ameriški predsednik Donald Trump je v javnosti razkril, da dnevno zaužije bistveno večji odmerek aspirina, kot mu ga svetujejo osebni zdravniki. Namesto priporočenih nizkih odmerkov Trump za preventivo pred srčno-žilnimi boleznimi uživa 325 miligramov zdravila dnevno, kar je štirikrat več od običajne preventivne doze. Svojo odločitev je utemeljil s prepričanjem, da visoki odmerki preprečujejo strjevanje krvi, čeprav so zdravstveni strokovnjaki opozorili na resna tveganja, povezana s takšnim ravnanjem. Predsednik je hkrati zavrnil ugibanja o svojem zdravstvenem stanju in pojasnil, da so modrice na njegovih rokah neposredna posledica rednega jemanja večjih količin aspirina. Zdravniki poudarjajo, da redno uživanje aspirina za osebe nad 60. letom starosti, ki nimajo diagnosticirane bolezni srca, ni več priporočljivo zaradi povečanega tveganja za notranje krvavitve. Trumpova izjava je sprožila nove razprave o njegovem zdravju in vplivu osebnega prepričanja na upoštevanje medicinskih nasvetov.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so Združene države izvedle obsežen napad na Venezuelo in zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo, ki so ju prepeljali iz države. Po poročanju CBS News naj bi Madura aretirala elitna ameriška vojaška enota za boj proti terorizmu, Delta Force. Venezuleski minister za zunanje zadeve Ivan Gil je izjavil, da Maduro ostaja predsednik države, sklicujoč se na ustavo.

Venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino López je potrdil raketne napade na civilna območja v Caracasu in drugih delih države, ki naj bi jih izvedli ameriški helikopterji. Zaradi napadov je napovedal militarizacijo države. Minister je poudaril, da napadi ne bodo zlomili Venezuele.

Rusko politično vodstvo je sprejelo uradni načrt, ki predvideva nadaljnje usklajevanje starostnih pokojninskih zavarovanj z ravnjo inflacije. V skladu z odobreno vladno strategijo se bodo pokojnine v prihodnjih letih, vključno z letom 2026, zviševale vsaj toliko, kolikor bo znašala stopnja rasti cen življenjskih potrebščin. Namen tega ukrepa je po navedbah ruskih oblasti zagotavljanje finančne varnosti in izboljšanje kakovosti življenja starejše generacije. Načrt, o katerem je poročala tiskovna agencija TASS, določa zaščito realne vrednosti prejemkov upokojencev pred padcem kupne moči. Ukrep predstavlja ključen steber ruske socialne politike, s katerim želi vlada ustvariti finančno blazino za najranljivejši del prebivalstva. Čeprav so napovedi usmerjene v prihodnost, so zaveze o indeksaciji že vključene v proračunske dokumente države.

Iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej se je srečal z družinami ubitega generala Kasema Sulejmanija in njegovih spremljevalcev ter s skupino družin 'mučencev moči'. Srečanje je potekalo v mošeji Imam Homeini v Teheranu ob obletnici rojstva Alija ibn Abi Taliba.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej se je prvič javno odzval na nedavne proteste v državi in pri tem potegnil jasno ločnico med mirnim izražanjem nezadovoljstva ter nasilnimi nemiri. Med srečanjem z družinami padlih borcev in generala Kasema Solejmanija je poudaril, da so protesti sami po sebi upravičeni in da so državni uradniki dolžni prisluhniti zahtevam državljanov. Po njegovih besedah je dialog z mirnimi protestniki nujna oblika komunikacije oblasti z ljudstvom. Kljub pozivom k dialogu pa je Hamenej zavzel ostro stališče do tistih, ki jih je označil za povzročitelje nemirov. Poudaril je, da z osebami, ki izvajajo nasilje ali destabilizirajo državo, pogovori niso mogoči in da jih je treba ustrezno sankcionirati oziroma »postaviti na njihovo mesto«. Njegove izjave prihajajo v času povečanih napetosti v državi, kjer oblasti poskušajo vzpostaviti nadzor nad varnostnimi razmerami po valu ljudskega nezadovoljstva.

Ministrstvo za zunanje zadeve Ruske federacije je v soboto sporočilo, da bo v kratkem izdalo uradno izjavo glede trenutnih razmer v Venezueli. Tiskovna predstavnica ministrstva Marija Zaharova je operacijo Združenih držav Amerike proti južnoameriški državi označila za neposredno agresijo. Po njenih besedah se Moskva pripravlja na diplomatski odziv, ki bo naslovil dejanja Washingtona. Napetosti med državama so se stopnjevale po nedavnih dogodkih v Venezueli, ki jih ruska stran interpretira kot kršitev suverenosti in mednarodnega prava s strani ameriških sil. Zaharova je za tiskovno agencijo Interfax poudarila, da ruska diplomacija razmere pozorno spremlja in da bo njihovo stališče jasno opredeljeno v prihajajočem dokumentu. Dogajanje predstavlja nadaljevanje dolgotrajnih geopolitičnih trenj med velesilama glede vpliva v Latinski Ameriki.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v prvem javnem odzivu na nemire v državi sporočil, da se islamska republika ne bo vdala sovražniku, in ukazal odločno zatrtje protestov. Demonstracije, ki so jih sprva sprožili rekordno nizka vrednost iranskega riala, naraščajoča inflacija in visoki življenjski stroški, so se hitro razširile v več kot 30 mest po vsej državi. Protestniki so svoje zahteve razširili in zdaj neposredno pozivajo k padcu režima ter vzklikajo gesla proti diktaturi. Vasilje se je v zadnjih dneh stopnjevalo, saj so po poročilih aktivistov za človekove pravice varnostne sile ubile najmanj 15 ljudi, število aretacij pa se strmo povečuje. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij podprl protestnike in zagrozil s posredovanjem, kar je dodatno zaostrilo odnose med Teheranom in Washingtonom. Medtem ko nekateri mediji dogajanje še vedno opisujejo predvsem kot gospodarske nemire, poročila s terena kažejo na obsežnejši civilni upor proti političnemu vodstvu države.

Med protesti v Iranu zaradi gospodarske krize sta bila ubita še dva človeka, s čimer je število smrtnih žrtev naraslo na najmanj deset. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je obljubil, da ne bo popustil, medtem ko je ameriški predsednik Donald Trump zagrozil s pomočjo protestnikom. Khamenei je dejal, da je treba 'izgrednike postaviti na svoje mesto', medtem ko se protesti nadaljujejo že teden dni.

Iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Khamenei, je obljubil, da se ne bo uklonil, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump zagrozil s pomočjo protestnikom. Khamenei je dejal, da je treba protestnike, ki jih je označil za izgrednike, postaviti na svoje mesto. Poročajo o aretacijah in najmanj 15 smrtnih žrtvah protestov, ki jih je sprožila gospodarska kriza. Trump je pred tem opozoril, da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če jih bo Teheran pobijal. Protesti so se začeli zaradi slabega gospodarskega stanja Irana, rekordne inflacije in padca vrednosti nacionalne valute rial.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo ter ju odpeljale iz države. Operacija, ki se je odvila v prestolnici Caracas, predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških groženj z vojaškim posredovanjem proti venezuelskemu režimu. Namestnik ameriškega državnega sekretarja Christopher Landau je prek družbenega omrežja X potrdil izvedbo napadov in poudaril, da se bo Maduro moral zagovarjati pred sodiščem zaradi očitanih mu zločinov. Po navedbah ameriške administracije je bila operacija usmerjena v končanje Madurove vladavine, ki so jo ZDA že dlje časa označevale za nezakonito in povezano z narkoterorizmom. Informacije o natančni lokaciji pridržanega Madura in stanju v državi po napadih ostajajo omejene, vendar Trumpove izjave na platformi Truth Social nakazujejo na popoln uspeh operacije.

Predsednik ZDA Donald Trump je ob koncu leta preložil zvišanje carin na oblazinjeno pohištvo, kuhinjske omarice in toaletne mizice za eno leto. Medtem pa nemška družinska podjetja opozarjajo, da davki, stroški energije in birokracija uničujejo konkurenčnost.

Po poročilih več virov, vključno s potrditvijo venezuelske vlade, naj bi ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo ter ju prepeljale iz države. Predsednik ZDA Donald Trump naj bi v telefonskem pogovoru za New York Times operacijo označil za »briljantno«. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je dejala, da ne ve, kje se nahajata predsednik Maduro in njegova žena, ter pozvala ZDA, da predložijo »dokazilo o življenju«.

Venezuelsko prestolnico Caracas je v nočnih urah streslo več močnih eksplozij, ki so povzročile obsežne požare v različnih delih mesta. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle letalske napade na strateške cilje v mestu. Po poročanju ameriških medijev je Trump osebno ukazal vojaško operacijo, kar predstavlja neposredno stopnjevanje napetosti med državama. Venezuelske oblasti so dogajanje označile za težak vojaški napad na suverenost države, čeprav natančne podrobnosti o žrtvah in obsegu gmotne škode še niso znane. Napadi sledijo predhodnim grožnjam Washingtona o vojaškem posredovanju zaradi domnevne vpletenosti venezuelskega režima v nezakonite dejavnosti. Razmere v Caracasu ostajajo napete, saj se prebivalci spopadajo s posledicami eksplozij, medtem ko mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja nadaljnjo eskalacijo v regiji.

Po poročilih so Združene države izvedle več bombnih napadov na venezuelsko prestolnico Caracas, nakar je Donald Trump zatrdil, da so ZDA izvedle napade. Svet se je odzval na ameriško bombardiranje Venezuele in zajetje Nicolása Madura. Poročila nakazujejo, da je sprememba režima visoko na agendi Bele hiše, ko gre za Venezuelo, vendar končni cilj morda ni zgolj ponovna vzpostavitev demokracije.

Južnokorejsko politično prizorišče pretresajo nove podrobnosti o korupcijskem škandalu v glavni opozicijski Demokratski stranki (DP), povezanem s prodajo strankarskih nominacij za lokalne volitve leta 2022. Predsednik stranke Jung Chung-rae se je javno opravičil državljanom in članom stranke zaradi "nesrečnih dogodkov", ki so povzročili globoko razočaranje in jezo. Napovedal je ničelno toleranco do vpletenih, vključno z disciplinskimi ukrepi in popolnim sodelovanjem s policijo pri preiskavi. Škandal se osredotoča na poslanca Kim Byung-kija, ki naj bi prejel podkupnine v zameno za nominacije, pri čemer se pojavljajo obtožbe, da je bila o vsem obveščena tudi ožja ekipa takratnega predsednika stranke Lee Jae-myunga. Han Dong-hoon, nekdanji predsednik vladajoče stranke Moč ljudstva (PPP), je ostro kritiziral delo policije in zahteval uvedbo posebnega tožilca. Trdi, da so preiskovalni organi kljub ključnim dokazom, kot so peticije darovalcev podkupnin, namerno zavlačevali s postopki. Po njegovih besedah bi bil primer brez medijske izpostavljenosti pometen pod preprogo. Demokratska stranka je te zahteve zavrnila kot dvolične in Hanu očitala, da sam v preteklosti ni sodeloval pri drugih preiskavah s posebnimi tožilci. Politična napetost se stopnjuje, medtem ko opozicija napoveduje ustanovitev posebne enote za boj proti korupciji znotraj stranke, da bi preprečila podobne incidente v prihodnje.

Po poročanju ameriških medijev naj bi ZDA izvedle vojaške napade na Venezuelo. Javier Milei je pozdravil agresijo ZDA. Poročali so tudi, da naj bi bil Maduro ujet, vendar te informacije niso uradno potrjene. V Caracasu so razglasili izredno stanje zaradi bombnih napadov na vojaško infrastrukturo.

Po eksplozijah v Caracasu in drugih venezuelskih mestih je venezuelska vlada obtožila Združene države Amerike napadov na civilne in vojaške cilje ter razglasila izredne razmere. Ameriški mediji so poročali, da je ameriška vojska izvedla vrsto udarov na Caracas. Incident se je zgodil v času, ko je ameriška vojska že ciljala domnevne tihotapske čolne z drogami, Venezuela pa je izrazila pripravljenost na pogajanja z ZDA o sporazumu za boj proti trgovini z drogami.

Donald Trump je bil kritičen zaradi svojega govora v Severni Karolini, kjer je poudarjal zniževanje stroškov in izboljšanje gospodarstva s svojimi taktikami pogajanja. Hkrati se sooča z vmesnimi volitvami leta 2026, na katere bodo vplivale politične in gospodarske razmere, ki bi lahko vplivale na naslednji dve leti ali celo dlje. Poleg tega se pojavljajo kritike glede poskusov uničenja Zvezne stavbe Wilburja J. Cohena.

Izraelska bojna letala in kopenske sile so v zadnjih dneh izvedle niz obsežnih napadov na območju Gaze, pri čemer so kljub veljavnemu dogovoru o prekinitvi ognja zahtevale nove smrtne žrtve med Palestinci. Najhuje je bilo v okolici mesta Han Junis na jugu enklave, kjer so letalske sile obstreljevale vzhodne predele mesta, medtem ko so poročila o nasilju prihajala tudi iz severnega dela Gaze. V soseski Šudžaja v mestu Gaza so izraelski vojaki ustrelili 27-letnega Haruna Baharja, ki je umrl v bližini uničene avtobusne postaje. Medicinski viri poročajo o več incidentih kršitev premirja, v katerih sta bila ubita še dva Palestinca na severu območja. Razmere v enklavi dodatno otežujejo izjemno nizke temperature, ki v kombinaciji z uničeno infrastrukturo in pomanjkanjem osnovnih življenjskih potrebščin ogrožajo preživetje civilnega prebivalstva. Izraelska stran se na obtožbe o kršitvah premirja za zdaj ni uradno odzvala, medtem ko palestinski viri opozarjajo na sistematično stopnjevanje agresije.