Grška vlada in Ministrstvo za zunanje zadeve še vedno molčita o ameriškem napadu na Venezuelo. KKE je nemudoma organizirala ljudsko mobilizacijo s shodi v Grčiji in tujini proti imperialističnemu posredovanju ZDA v Venezueli. Politične stranke, skupine in družbene organizacije so izrazile solidarnost z venezuelskim ljudstvom in obsodile intervencijo kot kršitev mednarodnega prava. Potekal je pohod proti ameriškemu veleposlaništvu.

V soboto, 3. januarja, je v 79. letu starosti umrla Maria Eugènia Cuenca, ki se je v zgodovino zapisala kot prva ženska na položaju ministrice v katalonski regionalni vladi (Generalitat). Vest o njeni smrti je v ponedeljek potrdila trenutna ministrica za notranje zadeve Nuria Parlon. Cuenca, po poklicu pravnica in nekdanja profesorica upravnega prava na Avtonomni univerzi v Barceloni, je svojo politično pot začela v vrstah koalicije CiU. Ključni mejnik je dosegla leta 1992, ko jo je takratni predsednik Jordi Pujol imenoval za ministrico za javno upravo, to funkcijo pa je opravljala do leta 1995. Njena kariera je bila tesno povezana z razvojem katalonskih institucij, saj je bila med drugim poslanka v španskem kongresu in kasneje v katalonskem parlamentu. Poleg ministrske funkcije je vodila katalonsko policijsko akademijo ter zasedala pomembne položaje v izobraževalnem in finančnem sektorju, vključno s članstvom v svetu banke Caixa Catalunya. Njena smrt pomeni izgubo pionirke, ki je utrla pot ženskam v najvišje kroge katalonske regionalne politike.

Donald Trump je izjavil, da bodo Združene države prevzele nadzor nad Venezuelo, dokler ne bodo zagotovile varnega in zanesljivega prehoda. Izključil je Mario Corino Machado kot potencialno voditeljico Venezuele. Marco Rubio je v ZDA napovedal sojenje Nicolásu Maduru. Javier Milei je pozdravil Trumpovo potezo. JD Vance ni bil prisoten ob Trumpu med operacijo v Venezueli zaradi varnostnih razlogov.

Nizozemski minister za zunanje zadeve David van Weel je izjavil, da situacija v Caracasu ostaja nejasna. Novoizvoljeni čilski predsednik José Antonio Kast je zajetje Nicolása Madura označil za odlično novico za regijo, saj meni, da Maduro ni legitimen predsednik Venezuele. Argentinski zunanji minister Pablo Quirno je izrazil zadovoljstvo nad odločitvijo Donalda Trumpa.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v luči priprav na prihajajoče volitve v letu 2026 odločno zavrnil očitke opozicije glede nepravilnosti pri glasovanju. V javnem nagovoru je poudaril, da nikoli ni sodeloval pri nobeni obliki volilne kraje in da ga tovrstna dejanja ne zanimajo. Prav tako je zatrdil, da javnosti nikoli ni zavajal glede dejanskih izidov preteklih volitev. Izjava prihaja v obdobju povečanih političnih napetosti, ko se Srbija pripravlja na morebitne predčasne volitve. Vučić, ki se mu redni mandat sicer izteče leta 2027, je s temi besedami poskušal utrditi svojo politično integriteto pred domačo in mednarodno javnostjo. Njegove navedbe so neposreden odziv na dolgotrajne obtožbe srbske opozicije o sistemskih manipulacijah volilnih imenikov in pritiskih na volivce, ki so zaznamovali pretekla volilna obdobja v državi.

Po požaru v baru Le Constellation v Crans-Montani, ki je zahteval 40 življenj, so švicarske oblasti uvedle kazensko preiskavo proti dvema voditeljema bara. Sumijo ju nenaklepnega uboja. Potekala je maša za žrtve, medtem ko se skupnost žaluje. Identifikacija žrtev se nadaljuje.

Po požaru v baru Le Constellation v Crans-Montani, ki je zahteval 40 življenj, sta se švicarske oblasti lotile preiskave proti vodstvu bara zaradi suma malomarnega uboja. Medtem je potekala maša za žrtve, med katerimi so tudi identificirani švicarski in italijanski državljani.

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost in alarm nad vojaško akcijo Združenih držav Amerike v Venezueli. Guterres je poudaril, da ne glede na notranjepolitične razmere v tej latinskoameriški državi takšni dogodki predstavljajo nevaren precedens v mednarodnih odnosih in spodkopavajo temelje mednarodnega prava. Vodja svetovne organizacije je pozval k doslednemu spoštovanju suverenosti in diplomatskih protokolov. Ameriško posredovanje se je zgodilo v času zaostrenih odnosov, ko so ZDA svoje ukrepe opravičevale z bojem proti trgovini z drogami, kar pa je uradni Caracas že vnaprej označil za kršitev Ustanovne listine Združenih narodov. Guterres je opozoril, da uporaba vojaške sile brez ustrezne mednarodne avtorizacije povečuje tveganje za regionalno nestabilnost. Napetosti v regiji so dosegle vrhunec po poročilih o ameriški vojaški prisotnosti ob venezuelski obali, kar je neposredno privedlo do dejanskega vojaškega napada.

Ameriški predsednik Donald Trump je na izredni novinarski konferenci v Beli hiši uradno potrdil, da so sile Združenih držav Amerike v obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Trump je akcijo označil za izjemen uspeh in poudaril, da je bil napad na venezuelsko prestolnico skrbno načrtovan. Do zajetja je prišlo po dolgotrajnih napetostih med državama in neuspehu diplomatskih pogajanj. Operacija predstavlja vrhunec ameriškega vojaškega pritiska na Venezuelo, ki se je stopnjeval od konca leta 2025. Po Trumpovih besedah je bil cilj operacije odstranitev Madurovega režima, ki so ga ZDA obtoževale vpletenosti v trgovino z mamili in destabilizacije regije. Prve objavljene fotografije domnevno prikazujejo Madura v ameriškem pridržanju, kar je v mednarodni skupnosti sprožilo mešane odzive glede zakonitosti tovrstnega posredovanja.

Švicarski organi pregona so uvedli uradno kazensko preiskavo proti upravnikom in lastnikom bara Le Constellation v letovišču Crans-Montana, ki ga je na silvestrovo opustošil silovit požar. Tragedija, ki je zaznamovala prehod v novo leto, je zahtevala žrtve med mladimi obiskovalci, lokalna skupnost pa se po dogodku spopada s številnimi neodgovorjenimi vprašanji glede varnostnih protokolov in nadzora v objektu. Preiskovalci se trenutno osredotočajo na morebitno malomarnost in kršitve požarnih predpisov, medtem ko svojci žrtev in lokalni prebivalci opozarjajo na neodzivnost vodstva lokala po nesreči. Požar v priljubljenem smučarskem središču je sprožil širšo razpravo o varnosti v turističnih objektih med množičnimi prireditvami, policija pa poskuša ugotoviti natančen vzrok vžiga, ki se je razširil v nekaj minutah in ujel številne goste v notranjosti objekta.

Švicarski preiskovalci so sprožili uradno kazensko preiskavo proti upravnikom in lastnikom bara Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana, potem ko je v objektu na silvestrovo izbruhnil uničujoč požar. Tragedija je prizadela številne mlade obiskovalce, ki so tam praznovali prihod novega leta, lokalna skupnost pa se po dogodku sooča s številnimi neodgovorjenimi vprašanji glede varnostnih protokolov in odgovornosti vodstva. Policija se trenutno osredotoča na morebitno malomarnost in kršitve požarne varnosti, saj so se pojavili očitki o neodzivnosti pristojnih oseb neposredno po izbruhu ognja. Prebivalci in obiskovalci letovišča poročajo o težkih trenutkih in negotovosti, medtem ko preiskovalci zbirajo dokaze o vzrokih požara. Oblasti skušajo ugotoviti, ali bi bilo mogoče obseg škode in morebitne poškodbe preprečiti z ustreznejšim ukrepanjem zaposlenih in lastnikov objekta. Preiskava ostaja prednostna naloga lokalnih organov pregona, ki želijo zagotoviti odgovore svojcem in širši javnosti.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je v soboto, 3. januarja, sporočil, da so zračne sile Združenih držav Amerike izvedle vojaški napad na stavbo venezuelske nacionalne skupščine v Caracasu. Po Petrovih trditvah so ameriške oborožene sile neposredno ciljale sedež enodomnega parlamenta sosednje države, kar predstavlja dramatično zaostritev napetosti v regiji. Kolumbijski voditelj je ob tem objavil seznam domnevnih venezuelskih vojaških objektov, ki naj bi bili prav tako tarče ameriškega delovanja. Čeprav uradni Washington ali Caracas še nista podala podrobnejših potrditev o obsegu škode ali morebitnih žrtvah v sami stavbi parlamenta, Petrovi očitki nakazujejo na obsežno vojaško operacijo ZDA na venezuelskem ozemlju. Incident se dogaja v času izjemno nestabilnih odnosov med Venezuelo in njenimi sosedami ter Združenimi državami Amerike. Navedbe kolumbijskega predsednika, ki se spopada z regionalno politično krizo, vzbujajo resne skrbi glede suverenosti venezuelskih institucij in možnosti nadaljnjega stopnjevanja oboroženega konflikta v Latinski Ameriki.

Po požaru na kabelskem mostu v Berlinu, ki je povzročil obsežen izpad električne energije, policija preiskuje možnost požiga. Prejeli so tudi pismo, v katerem nekdo prevzema odgovornost za požar. Izpad elektrike prizadeva približno 45.000 gospodinjstev in 2.200 podjetij.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je opravil telefonski pogovor z izvršno podpredsednico Venezuele Delsy Rodríguez. Izrazil je solidarnost Rusije z venezuelskim ljudstvom in potrdil nadaljnjo podporo Rusije Venezueli pri zaščiti njenih nacionalnih interesov in suverenosti, še posebej v luči dejanj ZDA.

V Venezueli so se v luči morebitnega političnega vakuuma okrepila ugibanja o tem, kdo bi lahko nasledil dolgoletnega predsednika Nicolása Madura. Med najresnejšimi kandidatkami se omenja podpredsednica Delcy Rodríguez, ki velja za eno najvplivnejših osebnosti v državi. Vprašanje nasledstva postaja vse bolj aktualno zaradi nenehnih napetosti med režimom in opozicijo, ki jo podpirajo Združene države Amerike. Analitiki opozarjajo, da bi v primeru Madurovega odhoda ključno vlogo igrala vojska, ki bi lahko posegla v proces tranzicije oblasti, če bi presodila, da so ogroženi njeni interesi ali stabilnost države. Zgodovinski kontekst kaže na Madurovo vztrajanje pri vojaškem razvoju in krepitvi milic, kar je predsednik poudarjal v svojih nagovorih ob začetku let 2025 in 2026. Njegova strategija temelji na prepričanju o nujnosti odpornosti proti zunanjim pritiskom, kar dodatno otežuje možnosti za mirno predajo oblasti opozicijskim silam. Politična prihodnost države ostaja negotova, saj se znotraj vladajoče elite bijejo boji za vpliv, medtem ko mednarodna skupnost pozorno spremlja vsako spremembo v venezuelskem vrhu, ki bi lahko vplivala na regionalno stabilnost in svetovne energetske trge.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izrazila podporo Evropske unije narodu Venezuele in poudarila, da EU podpira mirno in demokratično tranzicijo v državi. Rešitev mora biti skladna z mednarodnim pravom.

Predsednik ZDA Donald Trump je razglasil vojaško operacijo, ki je privedla do odstavitve Nicolása Madura v Venezueli, za velik uspeh. Napovedal je načrte, da bo njegova administracija "vodila" Venezuelo. Povedal je, da je Maduro na ameriški vojni ladji in da mu bodo sodili v New Yorku.

Ameriška vojska je v obsežni operaciji v Venezueli zajela predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za televizijo Fox News potrdil, da je aretacijo, ki se je odvila v spalnici predsedniške rezidence, spremljal v živo. Po njegovih navedbah je par z območja odpeljal helikopter, trenutno pa se nahajata na ameriški vojaški ladji Iwo Jima, ki pluje proti New Yorku, kjer jima bodo sodili zaradi obtožb o narkoterorizmu in kraji ameriškega premoženja. Trump je ob tem poudaril, da bodo Združene države Amerike v prihodnje močno vpletene v venezuelsko naftno industrijo, saj razpolagajo z najboljšimi podjetji na svetu. V operaciji po uradnih podatkih ni padel noben ameriški državljan. Dogodek pomeni vrhunec večmesečnih napetosti in blokad, s katerimi so ZDA stopnjevale pritisk na Madurov režim, ki so ga v Washingtonu označili za tujo teroristično organizacijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so ameriške sile pridržale venezuelskega voditelja Nicolasa Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah Trumpa sta bila oba z helikopterjem prepeljana na ameriško letalsko ladjo USS Iwo Jima, ki pluje proti New Yorku. Predsednik je v izjavi za Fox News celotno operacijo opisal kot dogodek, ki je spominjal na televizijski prenos. Operacija predstavlja dramatičen preobrat v večletnih prizadevanjih ZDA za odstranitev Madura z oblasti, saj ga Washington že dlje časa ne priznava za zakonitega predsednika Venezuele. Pričakuje se, da se bo Maduro v New Yorku soočil s sodnim postopkom zaradi obtožb o trgovini z mamili in terorizmu, ki so bile proti njemu vložene v preteklosti. Ameriška administracija je Madurov režim večkrat označila za nelegitimen in koruptiven, kar je vodilo do stopnjevanja sankcij in diplomatskih pritiskov.

Požar na kabelskem mostu v jugozahodnem Berlinu, ki je povzročil izpad električne energije, bo po ocenah omrežnega operaterja prizadetim gospodinjstvom povzročal težave vse do četrtka. Policija preiskuje možnost požiga. Izpad je prizadel 45.400 gospodinjstev.

Kitajsko zunanje ministrstvo je v uradni izjavi ostro obsodilo vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, ki je vključevalo zajetje predsednika Nicolása Madura. Peking je dejanja Washingtona označil za grobo kršitev mednarodnega prava in suverenosti države. Predstavnik ministrstva je poudaril, da je Kitajska globoko pretresena nad uporabo sile proti suvereni državi in njenemu voditelju. Kitajske oblasti so v svojem odzivu pozvale Združene države Amerike k spoštovanju mednarodnih norm in prenehanju enostranskih vojaških akcij. Po navedbah kitajske diplomacije takšna dejanja ogrožajo regionalno stabilnost in postavljajo nevaren precedens v mednarodnih odnosih. Uradni Peking je v svojem sporočilu prek družbenih omrežij še izpostavil, da kategorično zavrača kakršno koli obliko nasilnega poseganja v notranje zadeve neodvisnih držav.

Predsednik ZDA Donald Trump je izjavil, da bodo Združene države začasno prevzele nadzor nad Venezuelo, dokler ne pride do tranzicije. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez se s tem ne strinja in vztraja, da je Maduro edini predsednik. Pojavljajo se tudi vprašanja o zakonitosti ameriškega posredovanja in ali bi moral Trump o napadu obvestiti kongres.

Po aretaciji Nicolása Madura in njegove žene je Donald Trump napovedal, da bodo ZDA upravljale Venezuelo. Reuters je poročal o podrobnostih ameriške operacije v Venezueli. Trump je tudi zagrozil z drugim napadom, če podpredsednik Venezuele ne bo upošteval ukazov Washingtona, in dejal, da bo v naftonosna območja Venezuele namestil vojake ter nafto uporabil za odškodnino.

Donald Trump je izjavil, da so ZDA začasno prevzele nadzor nad Venezuelo in potrdil zajetje Nicolása Madura in njegove žene med obsežno operacijo. Poudaril je, da bi Maduro lahko umrl, če bi se upiral. Kljub temu je Trump zanikal, da bi ZDA načrtovale vojaške operacije proti Kubi in izrazil prepričanje, da operacija v Venezueli ne bo poslabšala odnosov z Rusijo. Primerjal je rusko specialno vojaško operacijo z vojaško operacijo proti Venezueli.

Analitiki ameriške revije The National Interest so ocenili, da bi Ukrajina lahko izgubila nadzor nad strateško pomembnim pristaniškim mestom Odesa, v kolikor se oblasti v Kijevu ne bodo pripravljene vključiti v poštena mirovna pogajanja z Rusko federacijo. Avtorji prispevka poudarjajo, da so nedavni ruski napadi na vojaške in infrastrukturne cilje v mestu jasno sporočilo Moskve, da ne namerava popustiti pri izvajanju vojaškega pritiska. Izguba Odese bi za Ukrajino pomenila popolno izgubo dostopa do Črnega morja, kar bi državo naredilo v celoti odvisno od logistične in ekonomske pomoči Zahoda oziroma Evropske unije in Združenih držav Amerike. Medtem ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski konec decembra nakazal pripravljenost na določeno obliko dialoga po predhodnih posvetovanjih z zahodnimi partnerji, nekateri ameriški vojaški opazovalci, kot je nekdanji obveščevalec Scott Ritter, menijo, da so možnosti za diplomatsko rešitev vse manjše. Ritter je ob tem izpostavil nedavne ukrajinske napade na rusko ozemlje kot dejavnik, ki dodatno zaostruje stališče Moskve glede statusa ukrajinskih oblasti kot sogovornika. Rusija naj bi po navedbah v članku Odeso obravnavala kot ključno strateško točko, katere zavzetje bi lahko korenito spremenilo potek konflikta v korist Kremlja.

Ameriški predsednik Donald Trump je močno zaostril retoriko proti Teheranu in napovedal, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje, če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Trump je v seriji objav na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je ameriška vojska "pripravljena in polna" (locked and loaded), ter obljubil, da bodo ZDA priskočile na pomoč iranskemu ljudstvu, če se bo nasilje nad civilisti nadaljevalo. Izjave so sledile poročilom o prvih smrtnih žrtvah med demonstranti, ki se že več dni spopadajo z varnostnimi organi v več kot 15 mestih po državi. Iranski uradniki so se na grožnje odzvali z ostrimi opozorili in Trumpove besede označili za nesprejemljivo vmešavanje v notranje zadeve države. Ali Laridžani, sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je poudaril, da bi kakršno koli ameriško posredovanje povzročilo kaos v celotni regiji in neposredno ogrozilo varnost ameriških vojakov na Bližnjem vzhodu. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je šel še dlje in izjavil, da bodo v primeru ameriške agresije vse vojaške baze ZDA v regiji postale legitimne tarče napadov. Medtem ko se protesti, ki so jih sprožili visoki stroški življenja in padec vrednosti nacionalne valute, širijo, je vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej ukazal odločen obračun z demonstranti, ki jih je označil za upornike. Znotraj ZDA so Trumpove napovedi sprožile mešane odzive, saj so nekateri predstavniki republikanske stranke, med njimi kongresnik Thomas Massie, izrazili zaskrbljenost nad intervencionistično zunanjo politiko. Kritiki opozarjajo, da bi lahko takšna retorika namesto zaščite človekovih pravic služila predvsem interesom v energetskem sektorju, hkrati pa tvega nevaren vojaški spopad v času, ko so napetosti z Iranom že na vrhuncu po junijskem bombardiranju iranskih jedrskih objektov. Iran je zaradi Trumpovih izjav že naslovil uradno pritožbo na Združene narode.

Zohran Mamdani je uradno prevzel dolžnosti kot prvi muslimanski župan v zgodovini New Yorka. Mandat je začel s simbolično zaprisego na koran ob polnoči, ki je potekala na opuščeni postaji podzemne železnice pod mestno hišo. Mamdani, ki pripada krilu demokratičnih socialistov, je svoj prvi delovni dan zaznamoval z uporabo javnega prevoza in vzpostavitvijo novih uradov v mestni upravi. Novi župan je že v prvih dneh svojega mandata napovedal ustanovitev Urada za množično vključevanje (Office of Mass Engagement), s katerim želi omogočiti neposreden stik med meščani in mestno upravo. Kljub simboličnim začetkom se Mamdani že sooča s kritikami, predvsem zaradi svojih preteklih stališč glede Izraela, kar nakazuje na morebitne politične napetosti v prihodnje. Njegov prevzem oblasti pomeni pomemben premik v politični usmeritvi mesta, saj se osredotoča na dostopnost in neposreden dialog s prebivalstvom.

Ameriški predsednik Donald Trump je vstopil v leto 2026 sredi naraščajočih kritik glede njegovega upravljanja gospodarstva in opaznega upada podpore med ključnimi demografskimi skupinami, vključno s srednjim razredom in latinskoameriškimi volivci. Čeprav Trump trdi, da je ameriško gospodarstvo v »zlati dobi«, analize borznih indeksov za leto 2025 kažejo, da je bila rast ameriškega trga (MSCI USA Index) z 16,3 odstotka znatno nižja od svetovnega povprečja brez ZDA, ki je znašalo 29,2 odstotka. Hkrati so se napovedi za gospodarsko rast v letu 2026 poslabšale na 1,7 odstotka, medtem ko so pričakovanja glede inflacije narasla na 3 odstotke. Notranjepolitično se Trump spopada z uporom znotraj skupin, ki so mu leta 2024 pomagale do zmage. Voditelji latinskoameriških poslovnih združenj so v odprtem pismu opozorili, da množične deportacije in trda priseljenska politika uničujejo panoge, kot so kmetijstvo, gradbeništvo in gostinstvo. Raziskave javnega mnenja kažejo, da kar 57 odstotkov pripadnikov srednjega razreda ne odobrava predsednikovega dela, kar povzroča nemir znotraj republikanske stranke pred vmesnimi volitvami, ki bodo potekale novembra 2026. Kljub temu Trump vztraja pri trditvah, da so podatki ponarejeni in da država pod njegovim vodstvom uspeva. Dodatno pozornost javnosti so pritegnile tudi predsednikove zasebne dejavnosti. Trump je na razkošni silvestrski zabavi v Mar-a-Lagu za 2,75 milijona dolarjev na dražbi prodal portret Jezusa Kristusa, medtem ko poročila o njegovih športnih aktivnostih razkrivajo, da je v letu 2025 golf igral kar 88-krat. Ti stroški, ki jih krijejo davkoplačevalci, so dosegli rekordnih 110,6 milijona dolarjev, kar kritiki izpostavljajo kot simbol odtujenosti od težav običajnih državljanov, ki se spopadajo z visokimi življenjskimi stroški.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social uputil ostro opozorilo iranskim oblastem, v katerem je poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje, če bo Teheran nadaljeval z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. Trump je v svoji objavi zapisal, da so ameriške sile pripravljene na akcijo (angl. 'locked and loaded') in da bodo prišle na pomoč iranskemu ljudstvu, če bo režim uporabil strelno orožje proti demonstrantom, kar je označil za njihovo običajno prakso. Protesti v Iranu, ki so se začeli zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer, visoke inflacije in kolapsa nacionalne valute rial, so se v zadnjih dneh stopnjevali in zahtevali več smrtnih žrtev. Po poročanju tujih medijev in agencij je v spopadih z vladnimi silami v mestih, kot so Lordegan, Azna in Kouhdasht, umrlo že več ljudi. Medtem ko Trumpova retorika nakazuje možnost neposredne intervencije ali zamenjave režima, so se v ZDA pojavili kritični glasovi celo znotraj njegove stranke. Kongresnik Thomas Massie in kongresnica Marjorie Taylor Greene sta opozorila, da bi se morala država osredotočiti na notranje težave, ter poudarila, da bi kakršen koli vojaški napad zahteval odobritev kongresa. Iranska vlada se je na grožnje odzvala s pozivom Združenim narodom, naj ukrepajo proti po njihovih besedah bojevitemu obnašanju Washingtona. Iranski uradniki trdijo, da gre za vmešavanje v notranje zadeve suverene države, medtem ko kritiki doma, vključno s Stevom Bannonom, Trumpove napovedi primerjajo s politiko prejšnjih administracij, ki so jo njegovi podporniki v preteklosti zavračali.

Zohran Mamdani je na silvestrovo opolnoči uradno prevzel dolžnosti kot novi župan New Yorka. 34-letni demokratični socialist, sicer indijskih korenin in rojen v Ugandi, je postal prvi musliman in hkrati prvi politik južnoazijskega porekla na čelu največjega ameriškega mesta. Mamdani je prisego opravil na več stoletij starem koranu, kar predstavlja zgodovinski mejnik v politični zgodovini mesta. V svojem uvodnem nagovoru je obljubil »drzno in širokopotezno« vodenje, ki bo osredotočeno na interese delavskega razreda in reševanje stanovanjske problematike. Novi župan, ki je bil pred izvolitvijo poslanec v državni skupščini New Yorka, se je v govoru odločno zavzel za svoja socialistična prepričanja in poudaril, da se ne bo umikal kritikam glede svoje politične usmeritve. Kljub prazničnemu vzdušju ob zaprisegi so se v javnosti pojavili tudi odklonilni odzivi, predvsem v nekaterih konservativnih krogih in delu judovske skupnosti, kjer izražajo zaskrbljenost nad prihodnjo politiko mesta pod vodstvom radikalnega socialista. Mamdani je kljub temu napovedal novo obdobje vključevanja in socialne pravičnosti za vse prebivalce New Yorka.

V prestižnem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana se je novoletno praznovanje sprevrglo v eno najhujših tragedij v zgodovini države, ko je v nabito polnem baru Le Constellation izbruhnil uničujoč požar. Po uradnih podatkih policije kantona Valais je življenje izgubilo približno 40 oseb, še 115 pa jih je bilo poškodovanih, od tega mnogi huje. Večina žrtev in poškodovanih so mladi, stari med 15 in 25 let, ki so v priljubljenem lokalu pričakali novo leto. Preiskovalci so ugotovili, da so ogenj najverjetneje povzročile t. i. bengalske ognje ali iskrice, ki so bile pritrjene na steklenice šampanjca. Te so v stiku s stropno oblogo sprožile hiter vžig in eksplozivno širjenje plamenov, zaradi česar so bili gostje ujeti v prostorih. Švicarske oblasti so zaradi dogodka razglasile petdnevno žalovanje, medtem ko se preiskava usmerja v varnostne protokole lokala. Mnoge huje poškodovane so prepeljali v specializirane enote za opekline v sosednje države, identifikacija trupel pa zaradi hudih poškodb poteka s težavo.

Republikanska stranka se pred vmesnimi volitvami za ameriški kongres leta 2026 spopada z resno politično krizo, ki jo zaznamujejo številne upokojitve vidnih članov in upad javnomnenjske podpore. Zaradi ozke večine v predstavniškem domu in zgodovinske težnje, da vladajoča stranka na vmesnih volitvah izgubi sedeže, znotraj stranke vlada pesimizem. K temu prispevajo tudi notranja nesoglasja glede zdravstvene politike in neuspešno komuniciranje dosežkov administracije predsednika Donalda Trumpa, ki se hkrati sooča z očitki o poskusih manipulacije volilne zakonodaje in neprimernem vmešavanju v lokalne kampanje. Demokrati medtem krepijo svoje vrste in po zmagah na nekaterih posebnih volitvah, kot je nedavni uspeh v Iowi, napovedujejo t. i. modri val. Dodatno težavo za republikance predstavlja iztek subvencij za zdravstveno zavarovanje, kar je povzročilo strm porast stroškov za milijone Američanov. Medtem ko se republikanci spopadajo z notranjimi trenji in odhodi ključnih akterjev, vključno z odstopom kongresnice Marjorie Taylor Greene, analitiki opozarjajo, da bi lahko rezultat letošnjih kongresnih volitev korenito spremenil razmerje moči v Washingtonu in vplival na nadaljnjo politiko Bele hiše, zlasti glede vprašanj zunanje pomoči in gospodarskih reform.

Zohran Mamdani je na novoletni dan uradno zaprisegel kot župan New Yorka in s tem postal prvi musliman, prva oseba azijskega porekla in prvi v Afriki rojeni politik na čelu največjega ameriškega mesta. Štiriintridesetletni demokratični socialist, rojen v Ugandi, je obljubil začetek novega obdobja za metropolo, pri čemer je zaprisego opravil na izvodih Korana. Njegov prevzem funkcije sledi zmagi na novembrskih volitvah, kjer je premagal uveljavljene politične tekmece. Novi župan se je v svojem prvem nagovoru osredotočil na vprašanja delavskega razreda in napovedal strukturne spremembe vodenja mesta. Kljub zgodovinskemu pomenu njegove izvolitve se Mamdani že na začetku mandata spopada s političnimi pritiski na zvezni ravni, predvsem zaradi napovedi o morebitnem krčenju financiranja s strani republikanske administracije pod vodstvom Donalda Trumpa. Mamdanijeva administracija bo v prihodnjih mesecih pod drobnogledom glede izvajanja socialnih programov in upravljanja mestnega proračuna.

Ameriški predsednik Donald Trump je vstopil v drugo leto svojega mandata z ostrimi opozorili Iranu in napovedjo uresničevanja preostalih ciljev sporne pobude Project 2025. V svoji zadnji objavi na družbenem omrežju Truth Social je Trump zagrozil z vojaškim posredovanjem, če bo iranski režim nasilno zatrl mirne protestnike v državi, pri čemer je poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene na napad. Njegove izjave sledijo poročilom o smrtnih žrtvah med demonstracijami v Iranu. Hkrati se v Washingtonu stopnjujejo prizadevanja za korenito preoblikovanje zvezne uprave. Po navedbah virov namerava Trumpova administracija v letu 2026 uresničiti ključne točke načrta Project 2025, ki vključujejo ustanovitev novega ministrstva za meje in priseljevanje, ukinitev nekaterih obveščevalnih služb ter strožje zahteve za šole, ki prejemajo zvezna sredstva. Kljub kritikam glede draginje v državi, ki jo Trump občasno označuje za politično prevaro, predsednik vztraja pri trditvi, da so njegovi gospodarski ukrepi že ustavili inflacijo in znižali cene energentov. Na lokalni ravni je Trump presenetljivo pokazal naklonjenost novemu županu New Yorka Zohranu Mamdaniju, čeprav so konservativni krogi in člani gibanja MAGA njegove govore o kolektivizmu označili za komunizem. Napetosti med Trumpovo vizijo in realnostjo ameriškega gospodarstva ostajajo osrednja točka političnih razprav, medtem ko se država pripravlja na vmesne volitve.

Zohran Mamdani je 1. januarja 2026 uradno prevzel dolžnosti 112. župana mesta New York in se s tem zapisal v zgodovino kot prvi musliman, prvi podželeznoazijskega porekla in najmlajši voditelj tega ameriškega velemesat v zadnjem stoletju. 34-letni demokratični socialist je prvo, zasebno zaprisego opravil ob polnoči na opuščeni postaji podzemne železnice pod mestno hišo, kjer je roko položil na družinski izvod Korana. Druga, javna slovesnost je potekala kasneje na stopnicah mestne hiše, kjer mu je zaprisego ob navzočnosti tisočev podpornikov podelil ameriški senator Bernie Sanders. Mamdani je v svojem prvem nagovoru napovedal novo ero za New York in poudaril, da bo vladal kot demokratični socialist z osredotočenostjo na delavski razred in reševanje stanovanjske krize. Med njegovimi prvimi ukrepi je bila preklic izvršnih ukazov predhodnika Erica Adamsa, ki so bili izdani po njegovi obtožbi zaradi korupcije. Kljub proslavljanju med progresivnimi politiki, kot je Alexandria Ocasio-Cortez, se Mamdani že sooča s kritikami desnega političnega pola in nekaterih zunanjepolitičnih akterjev zaradi svojih stališč do Izraela.

Ameriško visoko šolstvo se je v letu 2025 spoprijelo z rekordnim valom poskusov omejevanja svobode govora, kažejo podatki Fundacije za individualne pravice in izražanje (FIRE). Organizacija je v svojih zbirkah podatkov zabeležila skupno 958 poskusov cenzure, kar predstavlja skoraj tri incidente na dan. To je občutno povečanje v primerjavi s prejšnjim rekordnim letom pred dvema letoma, ko so zabeležili 477 takšnih primerov. Poročilo poudarja, da je bila večina teh poskusov uspešna, kar kaže na sistemsko šibkost pri zaščiti svobodnega izražanja v akademskem okolju. Med zabeleženimi incidenti je bilo 525 poskusov sankcioniranja profesorjev in raziskovalcev, od katerih se jih je 460 končalo s kaznijo, vključno z 29 odpustitvami. Študenti so bili tarča v 273 primerih, pri čemer je bilo 176 poskusov uspešnih. Poleg tega so zabeležili 160 poskusov preprečevanja nastopov gostujočih govorcev na kampusih. Po navedbah organizacije FIRE glavni krivec za takšno stanje ni določena ideologija, temveč splošna nestrpnost do nasprotnih mnenj, ki se je razširila po izobraževalnih ustanovah, vključno z incidenti na uglednih institucijah, kot je Pomorska akademija ZDA.

Več držav je v začetku leta 2026 uvedlo pomembne spremembe v davčni zakonodaji, ki vplivajo na dohodke prebivalstva in državne proračune. V Grčiji so zaposleni v zasebnem sektorju ta mesec prejeli višja neto izplačila zaradi prestrukturiranja dohodninske lestvice, ki znižuje obdavčitev za večino dohodkovnih razredov. Reforma, ki je začela veljati retroaktivno s prvim januarjem, znižuje davčne stopnje za dva odstotka za letne prihodke med 10.000 in 40.000 evri, kar naj bi zajezilo beg možganov in podprlo gospodinjstva. Medtem se v Združenem kraljestvu samozaposleni soočajo z visokimi obveznostmi ob koncu januarja, saj sistem predvideva plačilo dela prihodnjih davkov vnaprej, kar lahko v določenih primerih povzroči obveznost v višini 150 odstotkov lanskega davka. V Papui Novi Gvineji so oblasti poročale o rekordnem zbiranju davkov v višini 17,3 milijarde kin, kar pripisujejo posodobitvi sistemov in strožjemu nadzoru. V Združenih državah Amerike pa davčni strokovnjaki opozarjajo državljane na previdnost pri oddaji napovedi zaradi novih olajšav za avtomobilska posojila, nadurno delo in napitnine, ki so bile uvedene z novo zakonodajo.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung je v okviru svojega državniškega obiska na Kitajskem za 7. januar načrtoval obisk prostorov nekdanjega sedeža začasne vlade Republike Koreje v Šanghaju. Ta lokacija predstavlja ključen zgodovinski simbol korejskega osamosvojitvenega gibanja, ki je v preteklosti uživalo znatno finančno, materialno in vojaško podporo takratne vlade Republike Kitajske. Obisk v Šanghaju sledi uradnim pogovorom v Pekingu in poudarja zgodovinske vezi med narodoma. Predsednikov obisk sovpada z napetimi razmerami v regiji, vendar pa izbira Šanghaja kot postojanke kaže na pomen diplomatske zgodovine in tradicije. Začasna vlada v izgnanstvu je bila v Šanghaju ustanovljena leta 1919 in je služila kot središče upora proti japonski kolonialni nadvladi. Predsednik Lee bo s tem dejanjem počastil spomin na borce za neodvisnost, kar je v južnokorejski javnosti sprejeto z velikim zanimanjem, hkrati pa lokacija ostaja priljubljena točka za južnokorejske turiste na Kitajskem.

Zohran Mamdani je na prehodu v novo leto uradno prisegel kot župan mesta New York in postal prvi musliman ter oseba južnoazijskega porekla na tem položaju. Slovesnost ob zaprisegi je potekala na zgodovinski in opuščeni postaji podzemne železnice Old City Hall Station na Manhattnu, kjer je 34-letni demokratični socialist napovedal začetek novega obdobja za ameriško metropolo. Njegov prevzem funkcije so pospremili številni visoki politični predstavniki, med njimi kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez, ki je poudarila, da Mamdani prinaša drzno in levo usmerjeno politiko, ki bo služila najbolj ranljivim prebivalcem mesta. V svojem prvem nagovoru je Mamdani obljubil drzno vodenje in izpostavil, da bodo oči celotne države uprte v New York, saj bo mesto služilo kot preizkus, ali lahko socialistični pristop k upravljanju uspešno deluje v praksi. Njegova izvolitev predstavlja neposreden politični odgovor na politiko Donalda Trumpa, proti kateri se je Mamdani jasno opredelil že v času kampanje. Novi župan je svojo povezanost s kulturo mesta izkazal tudi s citiranjem hip-hop glasbenika Jadakissa, medtem ko je mestni revizor Mark D. Levine množico nagovoril v treh jezikih, kar odraža multikulturno naravo nove administracije.

V vasi Horli v zasedenem delu južne ukrajinske regije Herson je na silvestrovo prišlo do smrtonosnega napada z droni, v katerem je po zadnjih podatkih ruskih oblasti umrlo najmanj 27 ljudi, vključno z enim otrokom. Več kot 50 oseb je bilo v napadu ranjenih. Po navedbah Moskve so ukrajinski brezpilotni letalniki zadeli hotel in kavarno, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta. Rusko zunanje ministrstvo je dogodek označilo za teroristični napad in obtožilo Kijev namernega ciljanja civilnega prebivalstva. Kijev in Moskva sta si ob prehodu v leto 2026 izmenjala številne obtožbe o napadih na civilne cilje, kar je dodatno zaostrilo napetosti v času, ko naj bi potekala mirovna prizadevanja. Ameriški obveščevalni viri in agencija CIA so se medtem odzvali na ruske trditve o domnevnih ukrajinskih poskusih napada na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Po njihovi oceni takšni poskusi niso bili neposredno usmerjeni v atentat, temveč naj bi Ukrajina ciljala vojaške objekte v širši okolici, kar Moskva izkorišča za stopnjevanje retorike. Dogajanje na terenu močno otežuje nadaljevanje pogajanj med sprtima stranema.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sprožile obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki je vključevala napade na vojaške cilje v prestolnici Caracas. Po navedbah ameriške administracije so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores ter ju prepeljale v New York, kjer so ju uradi že obtožili vpletenosti v trgovino z narkotiki. V odziv na agresijo je Venezuela razglasila izredno stanje in ukazala splošno mobilizacijo vojske, medtem ko so se v Caracasu slišale močne eksplozije. Napad predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriškega pritiska na Madurov režim. Čeprav je Maduro še v začetku januarja 2026 kazal znake popuščanja in vabil ameriška podjetja, kot je Chevron, k ponovnim investicijam v venezuelski naftni sektor, se je Washington očitno odločil za nasilno zamenjavo oblasti. Grška komunistična partija (KKE) in drugi mednarodni akterji so vojaško posredovanje že obsodili kot imperialistično agresijo, katere cilj je prevzem nadzora nad venezuelskimi energetskimi viri v škodo ruskih in kitajskih interesov.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez je v izjavi za lokalne medije javno priznala, da vodstvo države nima informacij o trenutni lokaciji predsednika Nicolása Madura in njegove soproge. Izjava o izginotju predsednika prihaja v času izjemno zaostrenih razmer, ko so Združene države Amerike po navedbah uradnih virov že izvedle prve neposredne vojaške napade na kopensko infrastrukturo znotraj venezuelskega ozemlja. Zaradi neznane usode Nicolása Madura se v mednarodni javnosti krepijo ugibanja o prenosu oblasti. Rodriguez, ki velja za eno najtesnejših zaveznic predsednika, je po mnenju analitikov najverjetnejša kandidatka za prevzem vodenja države v primeru Madurove zajetja ali trajne odsotnosti. Situacija v Venezueli ostaja negotova, saj so državo v zadnjih mesecih hromile sankcije, notranji nemiri in naraščajoč pritisk ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa.

Ameriški republikanski senator Mike Lee je po pogovoru z novoimenovanim državnim sekretarom Marcom Rubiom sporočil, da so venezuelskega voditelja Nicolasa Madura aretirali z namenom, da mu bodo sodili v Združenih državah Amerike. Po Leejevih navedbah je Rubio potrdil, da ameriška stran trenutno ne načrtuje novih vojaških operacij v regiji, temveč se bo osredotočila na pravne postopke proti Maduru. Do aretacije in napovedi sojenja prihaja po dolgoletnih napetostih med Washingtonom in Caracasom, pri čemer so ZDA Madura že v preteklosti obtožile vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami in korupcijo. Novica o aretaciji in pregonu Madura pomeni pomemben premik v ameriški zunanji politiki do Latinske Amerike pod novo administracijo. Čeprav podrobnosti o sami izvedbi aretacije in trenutni lokaciji Madura ostajajo predmet razprav, Leejeve izjave nakazujejo, da Washington načrtuje uporabo ameriškega pravosodnega sistema za razrešitev politične krize v Venezueli. Izjave senatorja poudarjajo prizadevanja ZDA za vzpostavitev pravne odgovornosti venezuelskega vrha, hkrati pa poskušajo umiriti ugibanja o neposrednem vojaškem posredovanju.

Ministrstvo za javna dela Črne gore je objavilo javni razpis za dokončanje gradbenih del na cestnem odseku Vragodo–Vrioci–Žarski katun v občini Mojkovac. Projekt predstavlja ključen infrastrukturni korak, saj bo občini Mojkovac zagotovil neposredno cestno povezavo z načrtovanim smučarskim središčem Žarski. Iz ministrstva so sporočili, da dela obsegajo celovito izgradnjo ceste z vsemi pripadajočimi elementi, kar bo zagotovilo trajno, funkcionalno in varno prometnico. Ta investicija je del širšega načrta za krepitev turističnega potenciala severnega dela države in boljšo valorizacijo gorskih območij. Z izvedbo tega projekta se vzpostavljajo pogoji za nadaljnji razvoj turističnih zmogljivosti in krepitev lokalnega gospodarstva. Ministrstvo s tem nadaljuje s sistematičnim izvajanjem infrastrukturnih projektov, ki so namenjeni enakomernemu regionalnemu razvoju Črne gore. Poleg tega so v istem obdobju objavili tudi mednarodni natečaj za novo naselje Velje brdo, kar kaže na intenzivno investicijsko dejavnost na področju javnih del v državi. Gradnja ceste do bodočega smučišča Žarski ostaja eden izmed prednostnih ciljev za izboljšanje zimske turistične ponudbe.

Generalni direktor za krizno upravljanje province Isfahan je potrdil, da bodo vsi uradi in šole v nedeljo, 14. januarja, delovali po običajnem urniku. Odločitev je bila sprejeta kljub preteklim incidentom in razpravam o morebitnem zaprtju zaradi okoljskih ali varnostnih razlogov, ki so v tej regiji pogosti. Lokalne oblasti so poudarile, da trenutne razmere ne zahtevajo prekinitve dejavnosti ali prehoda na delo na daljavo. Novica prihaja v času, ko se prebivalci Isfahana pogosto spopadajo z nenadnimi spremembami v delovnih procesih zaradi onesnaženosti zraka ali drugih kriznih dogodkov. Kljub ugibanjem v javnosti, da bi lahko prišlo do prekinitve pouka, so uradniki jasno nakazali, da se izobraževalni in administrativni procesi ne bodo ustavili. Takšne objave so ključne za stabilnost javnega življenja v iranskih provincah, kjer krizno upravljanje igra vidno vlogo pri vsakodnevnem načrtovanju prebivalstva.

Češki predsednik vlade in vodja gibanja ANO Andrej Babiš je v torek, 6. januarja, odpotoval v Pariz, kjer se je udeležil pomembnega vrha voditeljev tako imenovane koalicije voljnih. Skupina združuje države, ki aktivno podpirajo Ukrajino v njenem obrambnem boju proti ruski agresiji. Babiš je svojo udeležbo na srečanju potrdil preko družbenih omrežij, pri čemer je poudaril pomen usklajenega delovanja zaveznic pri zagotavljanju pomoči napadeni državi. Ob tem se premier ni želel opredeliti do spornih izjav predsednika poslanske zbornice Tomia Okamure, sicer vodje vladnega gibanja SPD. Okamura je v svojem novoletnem nagovoru ostro kritiziral dobavo orožja Ukrajini in napadel ukrajinsko politično vodstvo. Babiševa odločitev, da se vzdrži komentarja na Okamurove besede, nakazuje na notranjepolitična trenja znotraj češke vladne koalicije glede zunanjepolitične usmeritve države in stopnje podpore Kijevu.

Venezuelska državna letalska družba Conviasa je odpovedala potniški let med Moskvo in Caracasom, ki je bil načrtovan za 5. januar ob 11. uri po lokalnem času. Podatki z letališča Vnukovo v Moskvi so potrdili, da je bil let V0771 odpovedan, čeprav je letalo istega prevoznika na povratni liniji iz Caracasa v Moskvo prispelo brez posebnosti že 3. januarja. Uradnih pojasnil o vzrokih za odpoved s strani letalske družbe ali letališkega osebja javnosti še niso posredovali. Dogodek sovpada z napetimi političnimi razmerami v Venezueli in izjavami ameriškega predsednika Donalda Trumpa o operacijah v državi, vključno z navedbami o ukrepih proti predsedniku Nicolasu Maduru. Kljub odpovedi leta za 5. januar trenutno ni informacij o sistemskih težavah v letalskem prometu med Rusijo in Venezuelo, vendar potniki in analitiki pozorno spremljajo morebitne nadaljnje odpovedi ali spremembe v voznem redu na tej strateški liniji.

Rusko ministrstvo za promet je v soboto, 3. januarja 2026, sporočilo, da vprašanje uradne prekinitve letalskega prometa med Rusijo in Venezuelo trenutno ni predmet obravnave. Predstavnik ministrstva Nikolaj Šestakov je pojasnil, da so ruski letalski prevozniki že decembra 2025 prenehali opravljati lete v Caracas, vendar je bila ta odločitev sprejeta izključno na komercialni osnovi. Po navedbah ministrstva je bila začasna zaustavitev poletov posledica pomanjkanja zadostnega števila turistov, kar je povzročilo nerentabilnost linij. Kljub dejstvu, da komercialnih poletov trenutno ni, ruske oblasti poudarjajo, da uradna prepoved letalskega prometa ni bila uvedena. Odločitev o morebitni ponovni vzpostavitvi povezav bo tako v prihodnosti odvisna od tržnih razmer in povpraševanja potnikov, ne pa od političnih sankcij ali uradnih blokad s strani države.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je 3. januarja 2026 odredil obsežne zračne napade na vojaške cilje v Venezueli, kar je privedlo do dramatičnega preobrata v večmesečnih napetostih med državama. Ameriške elitne enote Delta Force so v bliskoviti operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo ter ju prepeljale iz države. Trump je operacijo označil za uspešno in poudaril, da je bil napad usmerjen proti mreži trgovine z drogami, ki jo po trditvah Washingtona vodi Maduro. Medtem ko ameriška administracija Madura obtožuje narkoterorizma in vodenja kartela Soles, viri iz venezuelske opozicije nakazujejo, da bi lahko šlo za vnaprej dogovorjen izstop iz države. Venezuelsko obrambno ministrstvo je po drugi strani ostro obsodilo napade in zatrdilo, da so ameriške sile zadele tudi civilna območja. Maduro se bo v Združenih državah Amerike soočil s sodnim procesom zaradi obtožb o trgovini s kokainom in drugimi prepovedanimi substancami, za kar je bila razpisana nagrada v višini 50 milijonov dolarjev.

Vietnamski letalski prevozniki, vključno z Vietnam Airlines in Vietjet, so 3. januarja sporočili, da ne opravljajo neposrednih letov v Venezuelo in ne letijo skozi njen zračni prostor. Odločitev so sprejeli po tem, ko so v državi razglasili izredne razmere zaradi eksplozij, ki so se zgodile ponoči. Veleposlanik Vietnama v Venezueli Vu Trung My je hkrati potrdil, da so vsi vietnamski državljani v državi trenutno varni in niso bili neposredno prizadeti zaradi nemirov. Kljub zaostrovanju varnostnih razmer državi ohranjata tesne diplomatske stike, saj sta prav v Caracasu zaznamovali 36. obletnico vzpostavitve odnosov. Čeprav venezuelski predsednik izpostavlja Vietnam kot vzor pri varovanju nacionalne suverenosti in državi krepita sodelovanje na področju raziskav ter izobraževanja, so operativne omejitve v zračnem prometu nujne zaradi varnostnih opozoril. Vietnamska tiskovna agencija in venezuelski mediji si prizadevajo za tesnejše partnerstvo pri obveščanju javnosti v teh negotovih razmerah.

Pripadniki elitne ameriške enote za specialne operacije Delta Force so v bliskoviti operaciji v Caracasu zajeli venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Novico o zajetju je prek socialnega omrežja Truth potrdil ameriški predsednik Donald Trump, operacijo pa so kasneje za medijsko hišo CBS potrdili tudi neimenovani ameriški uradniki. Aretacija se je zgodila 3. januarja v zgodnjih jutranjih urah, potem ko so Združene države Amerike izvedle ciljno bombardiranje strateških točk v venezuelski prestolnici. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in obsežnega ameriškega vojaškega kopičenja v karibski regiji. Do vojaškega posredovanja je prišlo po tem, ko so ZDA Madurov režim večkrat obtožile vpletenosti v delovanje narkokartelov in napovedale ostre ukrepe za zaščito nacionalnih interesov. Stanje v Venezueli ostaja negotovo, saj so ameriške zračne sile pred samim zajetjem vzpostavile popolno blokado zračnega prostora nad državo. Poročil o večjem odporu venezuelske vojske med samo akcijo posebnih enot za zdaj ni.

Ameriško osebje je pridržalo venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki se bo v Združenih državah Amerike soočil s kazenskim pregonom. Informacijo o aretaciji je potrdil republikanski senator Mike Lee po pogovoru z državnim sekretarom Marcom Rubiom. Po navedbah ameriških uradnikov gre za prelomni trenutek, ki so ga označili za »novo zoro za Venezuelo«, s čimer se končuje obdobje Madurove vladavine. Podrobnosti o natančni lokaciji pridržanja Madura in njegove soproge trenutno ostajajo neznane, prav tako pa ameriška stran še ni razkrila vseh podrobnosti operacije. Senator Rubio je poudaril, da bo tiranu sojeno pred ameriškim sodiščem zaradi obtožb, ki so bile proti njemu vložene že v preteklosti. Dogodek predstavlja vrhunec dolgoletnih prizadevanj Washingtona za odstranitev Madura z oblasti, potem ko so ZDA in številne druge države večkrat poddvomile v legitimnost njegovih volilnih zmag.

Izraelske oblasti so uradno ustavile delovanje več deset mednarodnih nevladnih organizacij na zasedenih palestinskih ozemljih, vključno z območjem Gaze in Zahodnim bregom. Skupno 53 mednarodnih organizacij je opozorilo, da bo ta ukrep kritično ohromil dobavo humanitarne pomoči, zdravstvenih storitev in nujne oskrbe za civilno prebivalstvo, ki se že zdaj spopada z izjemno pomanjkanjem osnovnih življenjskih potrebščin. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost nad odločitvijo in pozval Izrael k preklicu prepovedi. Delo teh skupin je označil za nepogrešljivo pri reševanju življenj. Izraelska stran je svojo potezo utemeljila z varnostnimi razlogi in obtožbami o domnevnem izkoriščanju humanitarnih okvirov za teroristične dejavnosti, kar pa nevladne organizacije ostro zavračajo. Odločitev bo po mnenju strokovnjakov povzročila nepopravljivo humanitarno krizo na območju, kjer je od tujih akterjev odvisno preživetje večine prebivalstva.

V iranskem mestu Sarableh so organi pregona identificirali in pridržali glavne akterje nedavnega streljanja, ki je v lokalni skupnosti povzročilo nemir in negotovost. Po poročanju lokalnih oblasti je tožilec okrožja Chardavol potrdil, da so varnostne sile uspešno izvedle operacijo aretacije ključnih osumljencev, ki so neposredno vpleteni v incident. Tožilec je ob tem poudaril, da bodo preostali udeleženci dogodka predvidoma pridržani v naslednjih dneh, saj preiskava še poteka. Pravosodni organi in varnostne službe so v uradni izjavi napovedali odločno ukrepanje proti vsem posameznikom, ki kršijo javni red in mir. Poudarjeno je bilo, da pri obravnavi povzročiteljev nasilja ne bo nikakršnega popuščanja ali toleriranja dejanj, ki ogrožajo varnost državljanov. Incident v mestu Sarableh, ki leži v provinci Ilam, je v zadnjih dneh vzbudil precejšnjo pozornost zaradi potencialnega vpliva na stabilnost v regiji, vendar oblasti zagotavljajo, da je situacija zdaj pod nadzorom.

Evropska unija se je odzvala na novico o zajetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura s strani ameriških posebnih enot v Caracasu. Visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas je v uradni izjavi poudarila, da Maduro nima legitimnosti za opravljanje funkcije predsednika, hkrati pa se je izognila neposredni obsodbi ameriške vojaške operacije. Kallasova je po pogovorih z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom pozvala k zmernosti in poudarila, da morajo biti v vseh okoliščinah spoštovana načela mednarodnega prava in Listina Združenih narodov. Evropska diplomacija trenutno prednostno obravnava varnost evropskih državljanov v Venezueli, saj so razmere v državi po ameriških zračnih napadih in aretaciji Madura ter njegove soproge izjemno napete. Unija vztraja pri potrebi po mirnem prehodu oblasti, vendar opozarja na nujnost vzdržanja od dejanj, ki bi lahko dodatno destabilizirala regijo. Operacija, ki jo je ukazal predsednik ZDA Donald Trump, predstavlja kritično zaostritev odnosov, na katero Bruselj odgovarja s pozivi k diplomatski previdnosti.

Združene države Amerike so sprožile vrsto vojaških napadov na cilje v Venezueli, kar predstavlja močno zaostritev dolgotrajnih napetosti med državama. Ameriška administracija je operacije utemeljila kot nujne ukrepe za preprečevanje nezakonitih dejavnosti, vključno s trgovino z drogami, medtem ko venezuelske oblasti dejanja označujejo za agresijo in kršitev suverenosti. Napadi so bili usmerjeni predvsem na infrastrukturo in plovila, ki naj bi bila povezana s kriminalnimi mrežami pod zaščito tamkajšnjega režima. Dogajanje je povzročilo prekinitev dela v venezuelskem narodnem zboru, kjer so nameravali ustanoviti preiskovalno komisijo o posledicah ameriških vojaških posegov. Razmere v državi ostajajo izjemno negotove, saj Washington stopnjuje pritisk na Caracas, kar vpliva tudi na varnost v mednarodnem zračnem prostoru in pomorskih poteh v regiji. Odločitev za vojaško posredovanje sledi večmesečnemu diplomatskemu in gospodarskemu zaostrovanju, ki je Venezuelo že prej pahnilo v globoko izolacijo.

Podpredsednica Venezuele Delcy Rodríguez je v skladu z 233. členom venezuelske ustave začasno prevzela vodenje države. Do spremembe na vrhu oblasti je prišlo po tem, ko so Združene države Amerike izvedle vojaški poseg, ki je povzročil odsotnost predsednika Nicolása Madura. Rodríguezova, ki velja za prvo v liniji nasledstva, bo po navedbah uradnih virov funkcijo opravljala do stabilizacije političnih razmer oziroma izvedbe novih postopkov v skladu z ustavnim redom. Politična kriza v Venezueli se je močno zaostrila po večmesečnih napetostih med Caracasom in Washingtonom. Prevzem oblasti s strani Rodríguezove se dogaja v času, ko se država spopada z izrednimi razmerami in pritiski mednarodne skupnosti. Nova voditeljica bo morala nasloviti vprašanja notranje varnosti in gospodarske stabilnosti, medtem ko se sosednje države, predvsem Kolumbija, pripravljajo na morebitne nove valove beguncev in spremembe v regionalni energetski politiki.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je bil po poročanju različnih medijskih virov pridržan in prepeljan v Združene države Amerike, vendar okoliščine njegovega odstopa oziroma ujetja ostajajo nejasne. Pojavljajo se nasprotujoča si poročila o tem, ali je šlo za načrtovano vojaško operacijo ameriških sil ali pa za predhodno dogovorjen izstop iz države, ki bi Maduru omogočil varno pot v zameno za predajo oblasti. Različne interpretacije dogodkov so v javnosti povzročile precejšnjo zmedo, saj uradni viri podajajo različne verzije zgodbe o koncu njegove dolgoletne vladavine. Ameriške oblasti naj bi Madura že dlje časa obravnavale kot ključno osebo v mednarodni trgovini z drogami, kar je služilo kot pravna podlaga za njegovo aretacijo. Kljub temu nekateri analitiki namigujejo, da je bila njegova selitev v ZDA del širšega političnega dogovora, ki bi preprečil nadaljnje prelivanje krvi v Venezueli. Trenutno še ni jasno, kje točno se Maduro nahaja in kakšni bodo naslednji koraki v sodnem postopku proti njemu, medtem ko Venezuela prehaja v obdobje negotove politične tranzicije.

Venezuelsko prestolnico Caracas so pretresle eksplozije, ki so po navedbah lokalnih oblasti posledica neposredne ameriške vojaške agresije. Venezuela je zaradi napadov, ki jih označuje za kršitev nacionalne suverenosti, že zahtevala nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Administracija v Caracasu trdi, da gre za stopnjevanje sovražnosti s strani Združenih držav Amerike, kar je povzročilo precejšnjo materialno škodo in ogrozilo civilno prebivalstvo. Na dogajanje se je ostro odzval Iran, ki je obsodil ameriško posredovanje in ga označil za nesprejemljivo dejanje agresije proti suvereni državi. Teheran je v svoji izjavi poudaril, da tovrstna dejanja Washingtona destabilizirajo regijo in kršijo mednarodno pravo. Razmere v Južni Ameriki ostajajo napete, saj se zračni napadi dogajajo v kontekstu dolgotrajnih prizadevanj ZDA za zamenjavo oblasti v Venezueli in po nedavnih napovedih Washingtona o ostrejšem ukrepanju proti kriminalnim združbam v regiji.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo na ozemlju Venezuele, v kateri so napadle vojaške in civilne cilje v prestolnici Caracas ter regijah Miranda, Aragua in La Guaira. Venezuelske oblasti so napad označile za nedopustno agresijo in ga najostreje obsodile. Po poročanju ameriškega časnika New York Times je operacija neposredno vplivala na status venezuelskega vodstva, saj je državni tožilec Venezuele Washington že pozval k takojšnji izpustitvi predsednika Nicolása Madura, ki so ga ameriške sile očitno pridržale. Napetosti med državama so dosegle vrhunec po večtedenskih opozorilih iz Caracasa o domnevnih načrtih za destabilizacijo države. Venezuelska vlada trdi, da so bili napadi usmerjeni na civilno prebivalstvo in ključno infrastrukturo, medtem ko mednarodna javnost čaka na uradno potrditev lokacije in zdravstvenega stanja predsednika Madura. Dogodek pomeni drastično zaostritev odnosov v Latinski Ameriki in predstavlja enega najpomembnejših vojaških posegov ZDA v regiji v zadnjih desetletjih.

Venezuelsko prestolnico Caracas so stresle silovite eksplozije, ki so bile po poročanju lokalnih medijev posledica zračnih napadov ameriške vojske. Ameriški predsednik Donald Trump je kmalu zatem uradno potrdil, da so ameriške sile v okviru "briljantne operacije" zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga odpeljale iz države. Dogodek predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevale zaradi obtožb o vpletenosti Madurovega režima v trgovino z drogami in zatiranje demokratičnih procesov. Maduro je pred zajetjem svoje privržence pozval k splošni mobilizaciji za obrambo države pred ameriško agresijo, vendar se zdi, da so ameriške sile s hitrim in koordiniranim napadom ohromile venezuelski obrambni sistem. Operacija, ki je še vedno zavita v nekatere protislovne informacije glede natančnega poteka, je že sprožila globoke politične premike v latinskoameriški regiji. Medtem ko Washington poudarja nujnost boja proti narkoterorizmu, kritiki operacijo označujejo za kršitev mednarodnega prava in suverenosti države. Razmere v Caracasu ostajajo negotove, saj poročila o eksplozijah in spopadih še vedno prihajajo iz različnih delov mesta.

Ameriške vojaške sile so po navedbah tujih medijev v okviru triturne posebne operacije v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo ter ju prepeljale v Združene države Amerike. Operacijo so izvedli pripadniki elitne enote Delta, potem ko je predsednik Donald Trump ukazal vojaški napad na Venezuelo. Akcija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških vojaških dejavnosti v Karibih, ki so se stopnjevale od lanske jeseni. Zasedba venezuelskega voditelja se je zgodila sredi poročil o ameriškem bombardiranju strateških ciljev v državi. Čeprav podrobnosti o samem zajetju ostajajo skope, viri poročajo, da so ameriške sile vdrle v predsedniško rezidenco in Madura prisilno odstranili iz države. Dogodek je sprožil buren mednarodni odziv, saj gre za neposredno vojaško posredovanje velesile z namenom zamenjave režima v suvereni latinskoameriški državi. Venezuelska stran je že pred tem opozarjala, da bi ameriška agresija lahko regijo spremenila v območje dolgotrajnih spopadov, podobnih tistim na Bližnjem vzhodu. Trenutno stanje v Venezueli po zajetju predsednika ostaja nestabilno, vprašljivo pa je tudi, kako se bo na to potezo, ki je bila izvedena brez izrecne odobritve kongresa, odzvala ameriška notranja politika.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je razglasil izredne razmere v državi, potem ko je prestolnico Caracas streslo več močnih eksplozij, ki so povzročile obsežne izpade električne energije in preplah med prebivalstvom. Po dostopnih podatkih je odjeknilo vsaj sedem eksplozij v bližini ključnih vojaških objektov, kar Maduro označuje za neposredno imperialistično agresijo Združenih držav Amerike. Venezuelski voditelj je pozval državljane k splošni mobilizaciji za obrambo države pred domnevno tujo operacijo. Dogodki sledijo navedbam o ameriški operaciji, katere cilj naj bi bila aretacija Madura, kar pa venezuelska vlada odločno zanika in označuje za kršitev mednarodnega prava. V Združenih državah Amerike so napadi sprožili notranjepolitično razpravo o ustavnih pooblastilih predsednika za uporabo vojaške sile v tujini brez izrecne odobritve kongresa. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja stopnjevanje konflikta, ki temelji na večmesečnih napetostih in ameriških obtožbah o vpletenosti venezuelskega vrha v mednarodno trgovino z drogami.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je ukazal takojšnjo aktivacijo vseh nacionalnih obrambnih načrtov na celotnem ozemlju države. Zunanji minister Yvan Gil je pojasnil, da gre za odgovor na domnevno neposredno agresijo Združenih držav Amerike, ki naj bi bila usmerjena proti suverenosti države in njenim strateškim virom. Razmere v državi so se dodatno zapletle po presenetljivi izjavi podpredsednice Delcy Rodriguez, ki je javno naznanila, da vlada trenutno ne ve, kje se nahajata predsednik Maduro in prva dama Cilia Flores. Rodriguezova je ob tem zahtevala dokaze, da je predsednik še živ. Napetosti med Caracasom in Washingtonom so v zadnjih dneh dosegle vrelišče po potrditvi ameriških vojaških operacij na venezuelskem kopnem. Ukaz o aktivaciji obrambnih sil sledi daljšemu obdobju vojaških groženj in gospodarskih sankcij. Medtem ko Madurova lokacija ostaja neznanka, vojaške enote po državi izvajajo protokole za zaščito ključne infrastrukture, kar povečuje strah pred popolnim vojaškim spopadom v regiji.

Združene države Amerike so izvedle vojaško operacijo v Venezueli, ki so jo venezuelske oblasti označile za poskus nasilnega prevzema nadzora nad državno nafto in mineralnimi surovinami. Venezuelski zunanji minister Ivan Gil Pinto je v izjavi 3. januarja poudaril, da Washington z napadi spodkopava politično suverenost države. Čeprav so ameriške letalske sile povzročile precejšnjo škodo pristanišču La Guaira na karibski obali, poročila tiskovnih agencij Reuters in TASS navajajo, da naftni objekti državne družbe Petroleos de Venezuela (PDVSA) niso bili poškodovani. Vodstvo podjetja je sporočilo, da se črpanje in predelava nafte nadaljujeta v običajnem obsegu. Analitiki opozarjajo na potencialne posledice na svetovnem trgu energentov. Alexander Frolov, glavni urednik portala InfoTEK, ocenjuje, da bi vojaška eskalacija lahko povzročila kratkotrajno zvišanje cen nafte na 70 do 80 dolarjev za sodček. Kljub temu strokovnjaki dodajajo, da bi bil tak skok cen verjetno le začasen, saj dejanska venezuelska proizvodnja zaradi dolgoletnih sankcij in gospodarske krize ne predstavlja več kritičnega deleža v svetovni ponudbi. Medtem ko so politične napetosti dosegle vrhunec z napovedmi ameriškega predsednika Donalda Trumpa o ujetju Nicolasa Madura, svetovni trgi ostajajo v stanju negotovosti glede nadaljnjega razvoja dogodkov v tej latinskoameriški državi.

Združeni arabski emirati (ZAE) so v soboto izrazili globoko zaskrbljenost in pozvali k modrosti ter zadržanosti zaradi hitrega zaostrovanja politične in vojaške krize v Jemnu. Poziv je sledil obsežnemu premiku vladnih sil, ki jih podpira Savdska Arabija, na območja, ki so jih prejšnji mesec zavzeli južni separatisti pod okriljem Abu Dabija. Do zadnjih napetosti je prišlo, ko so vladne enote vstopile v dele mesta Mukala v strateško pomembni provinci Hadramut. Dogodki so dodatno poglobili razkorak med zalivskima zaveznicama, Savdsko Arabijo in ZAE, ki imata različne interese glede prihodnosti jemenskega ozemlja. Do stopnjevanja prihaja neposredno po savdskem bombardiranju pristanišča Mukala, ki je bilo usmerjeno proti emiratskim pošiljkam orožja za separatistične sile. Razmere v regiji ostajajo nestabilne, saj razkol znotraj koalicije ogroža stabilnost južnega Jemna in potencialno koristi uporniškim Hutijem.

Združene države Amerike so v soboto izvedle serijo letalskih in raketnih napadov na tarče v Venezueli, kar je povzročilo civilne in vojaške žrtve. Po poročanju lokalnih oblasti in razpoložljivih posnetkih so eksplozije odjeknile na več lokacijah v prestolnici Caracas, od koder se vijejo gosti oblaki dima. Ameriški predsednik Donald Trump je ob tem potrdil, da so ameriške sile v okviru operacij zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura, kar predstavlja dramatičen zasuk v dolgoletnih napetostih med državama. V odziv na napade je venezuelska vlada v Caracasu razglasila izredno stanje na celotnem ozemlju države. Poročila navajajo, da so bili v napadih ubiti vojaki in civilisti, čeprav natančno število žrtev še ni potrjeno. Napadi so se zgodili v času močno zaostrene retorike Washingtona, ki je že pred tem nakazoval možnost kopenske invazije in vojaškega posredovanja proti Madurovemu režimu, ki ga ZDA označujejo za narkoterorističnega.

Donald Trump je izjavil, da so ameriške sile aretirale venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo ženo ter ju prevažajo v New York. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je ocenil, da ameriški napad na Venezuelo predstavlja nevaren precedens. Varnostni svet ZN bo o Venezueli razpravljal v ponedeljek.

Donald Trump je po operaciji v Venezueli zagrozil Mehiki in njeni predsednici Claudii Steinbaum, češ da državo upravljajo karteli. Razkrito je bilo, da je ameriški specialci posneli zajetje Madura na natančni kopiji njegove hiše. Maduro naj bi bil po poročanju ABC News že na poti v New York, kjer mu bodo sodili.

Rusko zunanje ministrstvo je obsodilo vojaško agresijo ZDA nad Venezuelo in ocenilo, da so izgovori ZDA za agresijo neutemeljeni. Poudarili so, da so ruski diplomati v stiku z venezuelskim vodstvom in ruskimi državljani v Venezueli. Rusko zunanje ministrstvo je prav tako pozvalo ZDA, da nemudoma pojasnijo situacijo v zvezi z domnevnim zajetjem predsednika Nicolasa Madura in njegove žene.

Rusija je podprla zahtevo Venezuele za nujno zasedanje Varnostnega sveta ZN zaradi dejanj ZDA. Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je pozval ZDA k zadržanosti in spoštovanju Ustanovne listine ZN. Nujno zasedanje Varnostnega sveta ZN o Venezueli bo potekalo v ponedeljek.

Sindikat IG Metall je predlagal vključitev tovarne proizvajalca Alstom v Hennigsdorfu v izvedbo obsežnega naročila za berljinsko mestno železnico (S-Bahn). Predlog prihaja po tem, ko je konzorcij konkurenčnih podjetij Stadler in Siemens prejel pogodbo za proizvodnjo novih vlakov, Alstom pa se je na to odločitev pritožil. Sindikat želi s tem predlogom zavarovati delovna mesta v regiji in zagotoviti dolgoročno stabilnost tovarne. Spor se je razvnel zaradi mega-naročila, ki ga je oddal berlinski prometni ponudnik, pri čemer Alstom kot neuspešen ponudnik izpodbija postopek izbire. IG Metall predlaga sodelovanje, ki bi Alstomu omogočilo delno udeležbo pri projektu, s čimer bi se izognili dolgotrajnim pravnim postopkom, ki bi lahko upočasnili posodobitev javnega prevoza v nemški prestolnici. Trenutna situacija povzroča negotovost med zaposlenimi, saj je tovarna v Hennigsdorfu ključna za lokalno gospodarstvo.

Venezuelci po svetu so različno reagirali na zajetje Nicolása Madura. V Madridu in Barranquilli so številni izrazili veselje in upanje, medtem ko so drugi zaskrbljeni zaradi prihodnosti države. Kljub zajetju Madura pa negotovost glede politične prihodnosti Venezuele ostaja, obstaja možnost preživetja chavizma, pojavljajo pa se tudi vprašanja glede vloge ministra za obrambo.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so ameriške sile izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so pridržale predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Silvio Flores. Po besedah ameriškega predsednika so Madura že odstranili iz države, kar predstavlja dramatičen vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom. V venezuelski prestolnici Karakas so poročali o številnih eksplozijah, Maduro pa je tik pred zajetjem v državi razglasil izredno stanje. Operacija se je odvila po tem, ko so Združene države Amerike venezuelsko vlado označile za teroristično organizacijo in stopnjevale vojaško prisotnost v regiji. Poročila iz Venezuele potrjujejo kaos na ulicah glavnega mesta, medtem ko ameriška stran operacijo utemeljuje kot nujno za stabilnost regije. Trenutna lokacija pridržanega Madura uradno še ni potrjena, vendar ameriški viri navajajo, da se nahaja na varni lokaciji izven meja Venezuele.

Združene države Amerike so izvedle vojaški napad na Venezuelo, kar predstavlja dramatično zaostritev več kot četrt stoletja trajajočih napetosti med Washingtonom in Caracasom. Dogodek ogroža stabilnost latinskoameriške regije, kjer je čavista režim pod vodstvom Nicolása Madura kljub mednarodnim pritiskom in gospodarskim sankcijam ohranjal oblast s pomočjo naftnega bogastva in tesnih zavezništev z rivali Zahoda. Napad se je zgodil v času izjemne politične polarizacije in globoke humanitarne krize v državi, ki jo že vrsto let pestijo hiperinflacija in množične migracije prebivalstva. Analitiki opozarjajo, da bi neposredno vojaško posredovanje lahko korenito spremenilo geopolitično sliko Južne Amerike, kjer so se v zadnjih desetletjih vlade pogosto menjale, venezuelski režim pa je ostajal stalnica. Odzivi mednarodne skupnosti so deljeni, saj imata obe strani močne zaveznike, vključno z Rusijo in Kitajsko na strani Venezuele ter večino zahodnih demokracij na strani ZDA. Trenutno stanje ostaja negotovo, saj se pričakujejo povračilni ukrepi ali nadaljnja diplomatska izolacija Caracasovih oblasti, medtem ko svetovna javnost svari pred morebitno dolgotrajno destabilizacijo celotne celine.

Predsednik Nicolás Maduro je razglasil izredno stanje na nacionalni ravni zaradi napada na Caracas. Venezuelska vlada je aktivirala razporeditev milice in policije v zveznih državah Miranda, Aragua, La Guaira in v prestolnici Caracas. Republikanski senator Marco Rubio je izjavil, da ZDA ne bodo izvajale nadaljnjih vojaških akcij v Venezueli, medtem ko venezuelska vlada zahteva pojasnila.

V prestolnici Venezuele, Caracasu, so v noči na soboto odjeknile močne eksplozije, ki so pretresle celotno mesto. Lokalni prebivalci in medijski poročevalci so poleg detonacij zaznali tudi hrup, ki ustreza preletom vojaških letal. Po navedbah več medijskih virov naj bi ameriški predsednik Donald Trump ukazal vojaški napad na cilje v Venezueli, kar je sprožilo ugibanja o začetku neposrednega vojaškega posredovanja Združenih držav Amerike v tej južnoameriški državi. Napetosti so se stopnjevale, ko so opazovalci letalskih poletov opazili vojaško letalo ameriških zračnih sil (US Air Force), ki je letelo po nenavadni in vpadljivi poti v bližini venezuelskega zračnega prostora. Vlada v Caracasu je že podala ostre obtožbe na račun Washingtona, vendar uradne potrditve o obsegu škode ali morebitnih žrtvah še ni. Razmere ostajajo nejasne, saj obe strani podajata različne informacije o naravi eksplozij in vpletenosti tujih sil.

V Iranu so se v zadnjih dneh razširili množični protesti, ki so jih sprožili drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial, visoka inflacija in hudo pomanjkanje osnovnih dobrin. Demonstracije so se iz Teherana razširile v več kot dva ducata mest, pri čemer so poročali o več smrtnih žrtvah med protestniki in pripadniki varnostnih sil. Iranski rial je dosegel rekordno nizko raven, kar je povzročilo zaprtje trgovin na teheranskem Velikem bazarju in odstop guvernerja centralne banke Mohamada Reze Farzina. Iranski predsednik Masud Pezeškian je priznal upravičenost gospodarskih zahtev prebivalstva in za krizo okrivil slabo upravljanje države, medtem ko je vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei posvaril pred delovanjem t.i. izgrednikov. Kljub temu da nekateri tuji opazovalci dogajanje interpretirajo kot začetek politične revolucije, strokovnjaki opozarjajo, da gre predvsem za posledico uničenega srednjega razreda zaradi mednarodne izolacije in ameriških sankcij. Varnostne sile so aretirale številne udeležence, napetosti pa se stopnjujejo tudi zaradi groženj z vojno in rasti cen hrane, ki so v zadnjem letu narasle za več kot 70 odstotkov.

V Teheranu in drugih iranskih mestih so izbruhnili množični protesti, ki so neposreden odziv na drastično slabšanje gospodarskih razmer v državi. Protestno gibanje se je okrepilo po junijskem dvanajstdnevnem oboroženem spopadu z Izraelom, med katerim so Združene države Amerike izvedle zračne napade na ključna iranska jedrska najdišča. Teokratski režim v Teheranu se trenutno spopada z dvojnim pritiskom: notranjim nezadovoljstvom prebivalstva in zunanjim pritiskom mednarodne skupnosti. Gospodarski položaj Irana se je septembra še dodatno poslabšal s ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov, kar je povzročilo strmo padanje vrednosti iranskega riala in visoko inflacijo. Medtem ko oblasti poskušajo zadušiti proteste z represivnimi ukrepi, se v mednarodnih krogih pojavljajo ugibanja o morebitni tuji vlogi pri spodbujanju nemirov. Združene države Amerike in Izrael namreč v luči iranskega jedrskega programa opozarjajo na možnost novih vojaških posredovanj, kar še dodatno destabilizira regijo.

Tajvanski predsednik Lai Čing-te je med obiskom templjev v okrožju Bejtov v Tajpeju nagovoril državljane in poudaril nujnost sprejetja osrednjega državnega proračuna, ki ostaja blokiran v parlamentu. V svojem nagovoru je izpostavil, da brez resnega opravljanja političnega dela država ne more napredovati, ter pozval državljane, naj na poslance pritisnejo za čimprejšnjo obravnavo proračunskih dokumentov. Predsednik je poudaril, da so sredstva ključna za izvajanje socialnih programov, kot je dolgotrajna oskrba 3.0, ter za podporo konkurenčnosti malih in srednjih podjetij. Lai je v svojem govoru izpostavil tudi izjemne gospodarske dosežke države, saj je Tajvan v preteklem letu zabeležil 7,37-odstotno gospodarsko rast, s čimer se je uvrstil na vrh med azijskimi tigri. Pri tem je uporabil oster retorični ton, ko je tajvanski gospodarski uspeh primerjal z razmerami pri "slabem sosedu", kar se neposredno nanaša na Ljudsko republiko Kitajsko. Po njegovih besedah so ti rezultati plod trdega dela vseh državljanov, ki pa bi ga lahko ogrozila trenutna politična blokada v parlamentu, kjer opozicija pod vodstvom stranke Kuomintang še vedno zadržuje ključne finančne načrte.

V glavnem mestu Venezuele, Caracas, so odjeknile silovite eksplozije, ko so sile Združenih držav Amerike izvedle napad na osrednji vojaški kompleks Fuerte Tiuna. Gre za najpomembnejšo vojaško lokacijo v državi, ki služi kot ključno središče moči in poveljevanja venezuelskih oboroženih sil. Po poročilih je serija eksplozij močno pretresla območje oporišča, ki velja za strateško jedro režima v Caracasu. Napad predstavlja neposredno stopnjevanje napetosti med Washingtonom in Caracasom, saj Fuerte Tiuna ni le vojaška baza, temveč tudi simbol politične in obrambne stabilnosti države. Prizorišče, ki je bilo v preteklosti večkrat središče notranjepolitičnih bojev za oblast, je bilo tokrat tarča zunanjega vojaškega delovanja. Podrobnosti o žrtvah in natančnem obsegu materialne škode za zdaj še niso v celoti potrjene, vendar dogodek močno odmeva v celotni regiji.

Predsednik Trump je podpisal izvršni ukaz, ki blokira 2,9 milijona dolarjev vreden posel s polprevodniki med podjetjema HieFo Corp. in Emcore Corp. Ukaz je bil izdan zaradi skrbi glede nacionalne varnosti, povezane s Kitajsko, in zahteva, da HieFo Corp. proda omenjeno poslovanje.

Čilski Partido Comunista je ostro obsodil vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli in aretacijo Nicolása Madura in njegove žene, pri čemer je zahteval zaščito Madurovega življenja. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je prav tako obsodil "agresijo na suverenost Venezuele in Latinske Amerike" in napovedal načrte na meji z Venezuelo po aretaciji Madura. Portugalski Partido Comunista (PCP) je prav tako obsodil napad ZDA in aretacijo Madura in njegove žene.

V nemški zvezni deželi Brandenburg se je poglobila koalicijska kriza, potem ko je deželni odbor stranke Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW) zavrnil zahtevo socialdemokratov (SPD) po izrecnem bivanju in zvestobi koaliciji. SPD je to zahtevo postavila kot pogoj pred načrtovanim srečanjem koalicijskega odbora, ki bi se moralo odviti v ponedeljek. Napetosti so se stopnjevale zaradi nedavnega izstopa več poslancev iz vrst BSW, kar je povzročilo negotovost glede stabilnosti edine tovrstne koalicije v Nemčiji. Izvršni direktor deželne veje BSW Stefan Roth je potrdil, da stranka ne namerava podati zahtevane izjave o zvestobi, kar postavlja prihodnost sodelovanja s SPD pod velik vprašaj. Razkol znotraj BSW, ki se je začel že v začetku leta, zdaj neposredno ogroža parlamentarno večino v deželnem zboru v Potsdamu. Politični opazovalci poudarjajo, da bi neuspeh te koalicije lahko imel širše posledice za nemško zvezno politiko, saj gre za prvi preizkus sodelovanja med tradicionalno levo sredino in novo populistično levico pod vodstvom Wagenknechtove.

Hrvaška davčna uprava je v soboto uradno demantirala informacije, ki so se pojavile v javnosti glede domnevne nestabilnosti sistema za fiskalizacijo in odloga pošiljanja e-računov. Organ je poudaril, da sistem deluje stabilno in da niso izdali nobenega obvestila, ki bi zavezance pozivalo k preložitvi pošiljanja računov na kasnejši termin. Po navedbah davčne uprave ne obstaja nobena podlaga za odlog procesov do 7. januarja, kot je bilo napačno poročano v nekaterih medijih. Odziv institucije je sledil po tem, ko so se v javnosti in medijih razširila sporočila, namenjena davčnim zavezancem, ki so vsebovala trditve o nezanesljivem delovanju sistema. Sporna obvestila so uporabnike pozivala, naj s pošiljanjem e-računov počakajo do 7. januarja, češ da del računov v sistemu ne prehaja pravilno. Davčna uprava je te navedbe označila za neresnične in zavezance pozvala, naj nadaljujejo z običajnim pošiljanjem e-računov, s čimer so želeli preprečiti morebitne zastoje v poslovnih procesih in zagotoviti nemoteno izvajanje davčnega nadzora.

V švicarskem smučarskem letovišču Crans-Montana je med silvestrsko nočjo izbruhnil katastrofalen požar, ki je zahteval najmanj 40 smrtnih žrtev. Po podatkih tiskovne predstavnice češkega ministrstva za zunanje zadeve Mariane Wernerove je bil v ognju poškodovan tudi državljan Češke republike. Številne osebe so utrpele hude poškodbe in so bile prepeljane v bolnišnice. Češko veleposlaništvo je že v stiku s švicarsko zvezno policijo in je pripravljeno nuditi vso potrebno konzularno pomoč svojemu državljanu. Švicarske oblasti so sprožile obsežno preiskavo, da bi ugotovile vzrok požara, ki se je razširil v času praznovanja novega leta. Prizorišče tragedije ostaja zaprto za javnost, medtem ko reševalne ekipe nadaljujejo z delom. Gre za eno najhujših nesreč v tem turističnem središču, ki je povzročila pretres po celotni državi in v mednarodni javnosti, saj so med žrtvami in poškodovanimi verjetno tuji turisti.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se začeli zaradi visoke inflacije in ekonomskih razmer, razširili po celotni državi in postali vse bolj nasilni, kar je terjalo nove smrtne žrtve. Iranska policija je v soboto sporočila, da ne bo dovolila, da bi se mirne demonstracije sprevrgle v nerede ali oborožen upor. Tiskovni predstavnik policije je za tiskovno agencijo Fars izjavil, da bodo varnostne sile varovale državo in prebivalce do zadnjega diha ter preprečile sovražnikom države izkoriščanje razmer. Incidenti so se stopnjevali v več provincah, pri čemer policija stopnjuje svojo retoriko proti protestnikom, ki jih obtožujejo načrtovanja oboroženih vstaj. Razmere ostajajo napete, saj se število mrtvih po neuradnih podatkih še naprej povečuje, oblasti pa napovedujejo neizprosen odgovor na kakršno koli obliko nasilnega upora.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle vojaški napad na venezuelsko prestolnico Caracas in ujele predsednika Nicolása Madura, kar je sprožilo val mednarodnih obsodb. Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je operacijo označilo za kršitev mednarodnega prava in hegemonistično dejanje, ki ogroža mir v Latinski Ameriki in na Karibih. Peking je ob tem pozval Washington, naj preneha s kršenjem suverenosti drugih držav. V Italiji je vojaško posredovanje povzročilo oster odziv opozicijske Demokratske stranke (PD). Nekdanji pravosodni minister Andrea Orlando je poudaril, da gre za dejanje brez mandata mednarodne skupnosti ali odobritve ameriškega kongresa, kar uničuje temelje mednarodne legitimnosti. Voditeljica stranke Elly Schlein je izrazila globoko zaskrbljenost nad razvojem dogodkov, zlasti v povezavi z varnostjo številčne italijanske skupnosti v Venezueli, medtem ko je Giuseppe Provenzano izpostavil nujnost diplomatskih rešitev namesto vojaškega izvoza demokracije. Napad predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških groženj s silo v regiji.

Mehika je obsodila vojaški napad ZDA na Venezuelo in opozorila, da takšno dejanje resno ogroža stabilnost v regiji. Brazilski predsednik Lula je prav tako obsodil napad in dejal, da so ZDA presegle vse sprejemljive meje. Evropa medtem ostaja tiho, medtem ko je napad povzročil šok na naftnih trgih.

Venezuelci, ki so pobegnili pred chavističnim režimom in živijo v Córdobi, so z zadržanim veseljem sprejeli novice o zajetju Madura. Isabel Díaz Ayuso je izjavila, da je padec Madurovega režima izjemnega pomena, saj je Maduro po njenih besedah diktator, ki je ugrabil volitve in svoj narod.

Brazilski predsednik Lula da Silva je obsodil ameriški vojaški napad na Venezuelo in zajetje Nicolása Madura ter pozval Združene narode k odzivu na ameriško operacijo v Venezueli. Brazilska vlada je izrazila odločno obsodbo vojaških akcij proti Venezueli.

V Iranu so se razširili nasilni protesti, ki jih poganjajo hudo gospodarsko pomanjkanje in visoka inflacija, pri čemer je po uradnih podatkih umrlo najmanj deset ljudi, več kot 130 oseb pa je bilo pridržanih. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je za spodbujanje nemirov obtožil zahodne države in poudaril, da morajo varnostne sile vzpostaviti red ter se spopasti z izgredniki. Kljub ostrim opozorilom oblasti se demonstracije nadaljujejo, varnostne sile pa so nad protestnike poslale enote za zatiranje nemirov. Hamenej je ob obeleževanju obletnice smrti generala Solejmanija sicer izrazil sočutje s trgovci, ki jih pesti kriza, vendar je hkrati pozval k brezkompromisnemu obračunu s tistimi, ki naj bi po njegovem mnenju delovali po navodilih tujih sil. Gospodarsko stanje v državi se je v zadnjem obdobju drastično poslabšalo, kar je sprožilo val nezadovoljstva med prebivalstvom. Protesti, ki so se začeli kot odraz nezadovoljstva nad visokimi cenami osnovnih dobrin, so hitro prerasli v širše politično gibanje proti vladajočemu režimu. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, medtem ko Teheran vztraja pri retoriki o zunanjem vmešavanju v notranje zadeve države.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je uradno predlagal imenovanje Denisa Šmihala na položaj podpredsednika vlade in ministra za energetiko. Šmihal, ki je pred tem opravljal dolžnosti obrambnega ministra in bil v preteklosti tudi predsednik vlade, bo po novem vodil strateško pomemben energetski resor. Predlog za njegovo imenovanje prihaja v času obsežne rekonstrukcije ukrajinske vlade, ki jo je predsednik napovedal za okrepitev ključnih državnih sektorjev. Prestrukturiranje v Kijevu vključuje premik Šmihala z obrambnega položaja, ki ga bo po predhodnih napovedih zasedel Mihajlo Fedorov. Ta kadrovska poteza je neposredna posledica širših prizadevanj Zelenskega za reorganizacijo obrambne in energetske politike države. Pričakuje se, da bo ukrajinski parlament o predlaganem imenovanju glasoval v kratkem, s čimer bi Šmihal uradno prevzel nove pristojnosti v vladi.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je v uradni izjavi ostro obsodil vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli, ki se je končala z zajetjem predsednika Nicolása Madura. Lula je dejanje označil za nesprejemljivo kršitev mednarodnega prava in suverenosti, ki regijo vrača v najtemnejše čase tujega vmešavanja v latinskoameriško politiko. Poudaril je, da takšne poteze ogrožajo mir v regiji in presegajo meje dopustnega v mednarodnih odnosih. Dogodek je sprožil burne odzive tudi na brazilskem notranjepolitičnem prizorišču. Sinovi nekdanjega predsednika Jaira Bolsonara so prek družbenih omrežij proslavili padec Madura in dogajanje izkoristili za napad na aktualnega predsednika Lulo. Carlos, Eduardo in Flávio Bolsonaro so operacijo interpretirali kot konec vpliva levice v Latinski Ameriki, pri čemer so vlekli vzporednice z domnevnim političnim preganjanjem svojega očeta v Braziliji. Flávio Bolsonaro je ob tem namigoval na nepravilnosti pri brazilskih volitvah in napovedal propad političnega povezovanja levih strank v okviru Foruma v São Paulu.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je ostro obsodil ameriški vojaški poseg v Venezueli in dejanje označil za prestopanje "nesprejemljive meje". Po njegovih besedah napad predstavlja resno kršitev venezuelske suverenosti in nevarno precedenčno dejanje za mednarodno skupnost. Lula je v uradni izjavi poudaril, da takšne oblike vojaškega posredovanja neposredno kršijo mednarodno pravo in ogrožajo stabilnost v celotni regiji. Odziv Brazilije prihaja po tem, ko so sile Združenih držav Amerike izvedle vojaške operacije proti sosednji državi, kar je sprožilo val diplomatskih odzivov v Latinski Ameriki. Brazilski voditelj, ki je predhodno ponujal posredovanje med Washingtonom in Caracasom, zdaj opozarja na nesprejemljivost ogrožanja državne integritete s strani tujih velesil. Pozivi k diplomatski rešitvi spora so bili po poročanju lokalnih medijev prezrti, kar je privedlo do stopnjevanja napetosti, ki bi lahko trajno spremenilo geopolitično sliko v Južni Ameriki.

ZDA so izvedle obsežen napad na vojaške in civilne cilje po Venezueli ter zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo. Organizacija CODEPINK je dejanje označila za nezakonito vojno dejanje. Pred tem je Abascal pozval Madura, naj se preda ZDA. Poročajo tudi, da se Portugalci v Venezueli bojijo nasilja in poslabšanja humanitarne krize. Maduro je bil pred predsedniško funkcijo voznik avtobusa in sindikalist.

Po nedavnih dogodkih v Venezueli, ki so vključevali pridržanje dosedanjega predsednika Nicolása Madura, je vodenje države prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez. Belorusko ministrstvo za zunanje zadeve je po telefonskem pogovoru z benezuelskim zunanjim ministrom Ivánom Gilom potrdilo, da prenos oblasti poteka v skladu z določili nacionalne ustave. Ta predvideva, da v primeru odsotnosti predsednika dolžnosti vodje države začasno prevzame podpredsednik. Situacija v državi ostaja napeta, saj gre za neposredno posledico stopnjevanja politične krize in posegov v vrh oblasti. Mednarodna javnost, vključno z zavezniki sedanjega režima, pozorno spremlja prenos pooblastil na Rodríguezovo, ki velja za tesno sodelavko Madura. Uradni Minsk je med prvimi potrdil legitimnost tega prehoda, sklicujoč se na ustavni red Venezuele, medtem ko podrobnosti o usodi Madura in trajanju mandata začasne predsednice ostajajo nejasne.

Venezuelsko prestolnico Caracas so v noči s petka na soboto pretresle silovite eksplozije, ki so sledile ukazu ameriškega predsednika Donalda Trumpa za izvedbo napada na veliki ravni. Trump je potrdil, da je ameriška vojska dobila zeleno luč za operacijo, ki vključuje tudi kopenske napade, kar predstavlja kritično stopnjevanje sovražnosti med državama. Po navedbah ameriških uradnikov so vojaški načrti za to misijo stekli že okoli božiča, čeprav so bile nekatere zračne operacije sprva usmerjene na druge regije. Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je dogajanje označil za zelo hudo vojaško agresijo in v državi razglasil izredno stanje. Maduro je državljane pozval k mobilizaciji za obrambo domovine, medtem ko ameriška stran trdi, da so cilji povezani z uničevanjem infrastrukture narkokartelov. Gre za prvo neposredno vojaško posredovanje ZDA na venezuelskih tleh, saj so se prejšnji incidenti omejevali na operacije v mednarodnih vodah ali tajne dejavnosti obveščevalnih služb.

Tajvanska policija je okrepila varnost poslanca Shena Pumu-yanga, potem ko so kitajski državni mediji objavili njegove fotografije, satelitske posnetke njegovega doma in delovnega mesta ter pozvali javnost k posredovanju informacij. Policija je napovedala stroge ukrepe proti lokalnim sodelavcem, ki so pomagali pri zbiranju in posredovanju teh informacij. Tiskovni predstavnik DPP Wu Cheng je dejanje označil za ustrahovanje v stilu mafije, sekretar Sveta za nacionalno varnost Wu Zhao-xie pa je kitajski režim označil za "bolan in ogaben". Zunanje ministrstvo je dodalo, da je Kitajska izgubila civilizacijsko dno.

Po ameriških napadih in zajetju Nicolása Madura v Venezueli so uničena vojaška oporišča. Venezuelska vlada je napovedala obsežen vojaški odziv, medtem ko se pojavljajo vprašanja o tem, kdo bi lahko nasledil Madura: podpredsednica Rodríguez, opozicija s podporo ZDA ali vojska. Madura so odpeljali iz države in ga obtožili.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je od Združenih držav Amerike zahtevala takojšnje dokaze o stanju in lokaciji predsednika Nicolása Madura ter prve dame Celie Flores, potem ko so ameriške sile izvedle operacijo njunega zajetja. Rodríguezova je dogodek označila za ugrabitev in opozorila na nepredvidljive posledice tovrstnega ravnanja Washingtona. Po njenih besedah gre za napačen korak ZDA, ki ga je Maduro predvidel kot posledico ameriškega interesa po venezuelskih energetskih virih. Trenutno bivališče in zdravstveno stanje predsednika Madura ostajata neznana, kar v Caracasu sproža ostre odzive proti administraciji Donalda Trumpa. Podpredsednica je poudarila, da je bila agresija vnaprej načrtovana, ter obtožila ZDA kršenja mednarodnega prava in suverenosti Venezuele. Razmere v državi so izjemno napete, saj vladni predstavniki pozivajo k mednarodni solidarnosti in takojšnji objavi informacij o usodi pridržanega predsedniškega para.

Nicolás Maduro je verjel, da se mu je njegov predhodnik Hugo Chávez prikazoval v obliki ptiča in metulja.

Nicolása Madura so po zajetju ameriških sil skupaj z ženo Cilio Flores prepeljali na ladjo USS Iwo Jima, ki pluje proti New Yorku. Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA med prehodnim obdobjem "vodile" Venezuelo. Spomnili so tudi na napad z dronom na Madura leta 2018, po katerem je Maduro obtožil ZDA in Kolumbijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil izvedbo obsežne vojaške operacije v Venezueli, v kateri so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura. Trump je v pogovoru za časnik The New York Times operacijo označil za »briljantno« in »odlično načrtovano«, pri čemer je izpostavil usklajeno delovanje vojske in obveščevalnih služb. Po uradnih navedbah ameriške strani med operacijo ni bilo smrtnih žrtev ali poškodb med pripadniki ameriških sil, podrobnosti o morebitnih žrtvah na venezuelski strani pa niso bile razkrite. Zajetje Madura predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in tajnih operacij, ki so se stopnjevale od konca leta 2025. Predsednik Trump je pred tem že odobril tajne dejavnosti obveščevalne agencije Cia v regiji in razglasil zaprtje venezuelskega zračnega prostora. Venezuelska vlada se je na dogajanje odzvala z uvedbo izrednega stanja in mobilizacijo vojske, vendar režimu očitno ni uspelo preprečiti ameriškega vdora. Trump je napovedal posebno novinarsko konferenco, na kateri bo podal več informacij o prihodnjih korakih Washingtona v Južni Ameriki.

Ameriški javni dolg je januarja 2026 dosegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar predstavlja kritično točko v fiskalni politiki Združenih držav Amerike. Do strme rasti prihaja v času, ko letni stroški za obresti na dolg dosegajo bilijon dolarjev, kar resno omejuje zvezni proračun. Trenutna raven dolga je močno presegla prejšnje napovedi Odbora za odgovoren zvezni proračun, ki je takšne številke pričakoval šele okoli leta 2030. Glavni razlogi za tolikšno zadolženost so dolgotrajne posledice proračunske porabe iz časa pandemije in fiskalne politike administracije predsednika Donalda Trumpa. Gospodarstvo ZDA pod Trumpovo administracijo v prvem letu beleži mešane rezultate. Čeprav je rast v tretjem četrtletju leta 2025 znašala 4,3 odstotka, kar je preseglo pričakovanja skupine G7, se vlagatelji in prebivalstvo spopadajo z visoko negotovostjo. Uvedba obsežnih carin, ki so se z povprečnih 2,4 odstotka povzpele na 16,8 odstotka, je sicer prinesla okoli 200 milijard dolarjev dodatnih proračunskih prihodkov, a hkrati povzročila zgodovinska nihanja na borzah. Indeks S&P 500 je aprila 2025 doživel največji enodnevni padec po letu 2020, inflacijska pričakovanja za leto 2026 pa so se zvišala na 3 odstotke. Kritične analize opozarjajo, da so se obljube o "zlati dobi" izkazale za manj bleščeče, saj ameriški borzni trg kljub rasti zaostaja za svetovnim povprečjem. OECD napoveduje upočasnitev rasti na 1,7 odstotka v letu 2026, medtem ko se javna zaskrbljenost glede prihodnosti povečuje. Poleg trgovinskih sporov s Kitajsko in drugimi zaveznicami se Trumpova administracija spopada tudi z napetostmi v odnosu do Federal Reserve, kar dodatno vpliva na stabilnost dolarja in obvezniških trgov.

Zohran Mamdani je uradno zaprisegel kot 112. župan mesta New York, s čimer je postal prvi musliman, prvi politik azijskega porekla in prvi v Afriki rojeni državljan na tem položaju. Štiriintridesetletni demokratični socialist iz Queensa je prisego opravil na dveh izvodih Korana, kar simbolizira zgodovinski mejnik za ameriško metropolo. Na slovesnosti, ki sta jo vodila državna tožilka Letitia James in senator Bernie Sanders, je Mamdani napovedal drzno in ekspanzivno preobrazbo mestne uprave. Novi župan je v svojem nagovoru poudaril zavezo k dokazovanju uspešnosti levičarskih politik v praksi. Kot predstavnik progresivnega krila Demokratske stranke se namerava spopadati z izzivi, ki jih prinaša zvezna politika pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. Mamdani je obljubil, da bo njegovo delovanje usmerjeno v korist vseh prebivalcev mesta, pri čemer bo prioriteta preoblikovanje vlade v bolj odziven in socialno naravnan aparat.

Zohran Mamdani je uradno začel svoj mandat kot prvi muslimanski župan New Yorka. Zaprisežni obred, ki se je odvil ob polnoči na opuščeni postaji podzemne železnice pod mestno hišo, je bil simbolno močan, saj je Mamdani prisegel na Koran. Kot demokratični socialist pakistansko-ameriškega porekla je že prvi dan mandata poudaril svojo zavezanost delavskemu razredu, ko se je v službo odpravil z uporabo javnega prevoza. Mamdani je v prvih dneh svojega mandata že napovedal ustanovitev novega urada za množično sodelovanje (Office of Mass Engagement), s katerim želi vzpostaviti neposreden dialog z meščani in povečati vključenost javnosti v politične procese. Kljub ambicioznemu začetku pa se njegov mandat že sooča z odzivi in kritikami, predvsem v povezavi z njegovimi stališči do Izraela, kar nakazuje na morebitne prihodnje politične napetosti v enem najbolj multikulturnih mest na svetu. Njegova administracija se osredotoča na reformo mestnih storitev in dostopnost oblasti za vse prebivalce.

Zohran Kwame Mamdani je na novoletno jutro uradno prevzel dolžnost župana mesta New York, s čimer je postal prvi musliman, prvi politik južnoazijskega porekla in prvi v Afriki rojeni posameznik na čelu največjega ameriškega mesta. 34-letni demokratični socialist, ki je pred nastopom funkcije služil kot poslanec v državni skupščini, je prisegel na zgodovinskem Koranu. V svojem inavguracijskem govoru je napovedal ambiciozen program preobrazbe mestne uprave, ki bo temeljil na socialni pravičnosti, dostopnosti in vključenosti delavskega razreda. Mamdani je poudaril, da se kljub oznakam radikalnosti ne bo odrekel svojim socialističnim načelom, temveč namerava vladati "pogumno in obsežno". Zaprisega, ki je potekala ob polnoči, simbolizira novo obdobje za New York, hkrati pa je sprožila mešane odzive v javnosti. Medtem ko podporniki pozdravljajo zgodovinsko raznolikost in obljube o pomoči revnejšim slojem prebivalstva, so določeni deli javnosti, vključno z nekaterimi judovskimi skupnostmi, izrazili zaskrbljenost glede prihodnje smeri mesta pod vodstvom radikalnega krila demokratske stranke. Inavguracije se je udeležil tudi senator Bernie Sanders, kar dodatno potrjuje politično usmeritev novega župana.

Ruske oblasti so sporočile, da se je število smrtnih žrtev po ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letalniki na območju regije Herson, ki je pod ruskim nadzorom, povečalo. Napad, ki se je zgodil med novoletnim praznovanjem v vasi Horli, je po zadnjih podatkih zahteval najmanj 24 življenj, več kot 50 oseb pa je bilo ranjenih. Ruski preiskovalni komite je dogodek opredelil kot teroristično dejanje, medtem ko Kremelj napad izkorišča za utrjevanje narativa o ukrajinskih napadih na civilne cilje. Ukrajinska stran je pred tem obtožila Rusijo napadov na Harkov, kar pa je rusko obrambno ministrstvo uradno zanikalo in obtožbe označilo za poskus preusmerjanja pozornosti z dogodkov v Hersonu. Napadi so se zgodili v času, ko so bila mirovna prizadevanja ponovno v ospredju, vendar so zadnja zaostrovanja in medsebojne obtožbe možnosti za pogajanja ponovno potisnila v ozadje. Rusija je zaradi napada že zagrozila s povračilnimi ukrepi, kar dodatno stopnjuje napetosti v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je vstopil v leto 2026 sredi stopnjevanih ugibanj o svojem fizičnem in kognitivnem zdravju, potem ko so v javnost prišla poročila o njegovem dremežu med uradnimi dogodki v Beli hiši. 79-letni predsednik je navedbe o pešanju zdravja označil za »lažne novice« in na svojem družbenem omrežju Truth Social zatrdil, da je v »popolnem zdravju« ter da je že tretjič zapored brez napake opravil kognitivni test. Kljub temu so nasprotujoče si izjave o tem, ali je opravil pregled z magnetno resonanco (MRI) ali CT slikanje, ter vidne modrice na njegovih rokah, sprožile nove dvome pri strokovnjakih in političnih analitikih. Notranjepolitično se Trump sooča z naraščajočim uporom znotraj Republikanske stranke. Več vidnih članov, vključno z odhajajočim kongresnikom Donom Baconom, je predsednika pozvalo, naj preneha ravnati s kongresom kot z »skupino lakajev« in naj ponovno vzpostavi ustavno ravnovesje moči. Kritike letijo tudi na Trumpovo zunajpolitiko, kjer mu nekdanji zaveznik Steve Bannon očita, da so njegove grožnje Iranu neposreden povzetek politike Hillary Clinton. Hkrati se krepijo obtožbe o »plenjenju« kulturnih ustanov, kot je Kennedyjev center v Washingtonu, ki naj bi ga predsednikovi zavezniki spreminjali v zasebni klub za lojaliste, medtem ko administracija sistematično spodkopava etična pravila, uvedena po aferi Watergate.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal možnost vložitve tožbe zaradi »hude nesposobnosti« proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu. Trump Powella obtožuje negospodarnega ravnanja pri prenovi zgradb centralne banke, ki naj bi stala več kot štiri milijarde dolarjev, kar predsednik označuje za najdražjo gradnjo v zgodovini. Ob tem je Trump ponovno izpostavil svoje gradbene dosežke v Beli hiši in kritiziral Powella kot »popolnega bedaka«, ki ga je ponovno imenoval Joe Biden. Na novoletni zabavi v Mar-a-Lagu je Trump za 2,75 milijona dolarjev na dražbi prodal portret Jezusa Kristusa, pri čemer je obljubil, da ga bo osebno podpisal. Dogodek so zaznamovali tudi njegovi komentarji o vrnitvi k plastičnim slamicam in ponovni napadi na zvezdnika Georgea Clooneyja, ki je nedavno pridobil francosko državljanstvo. Kljub predsednikovemu hvalisanju o »vročem« gospodarstvu, finančni kazalniki MSCI USA kažejo na zaostajanje ameriškega trga za svetovnim povprečjem, javnomnenjske ankete pa potrjujejo strm padec podpore med srednjim razredom in hispanskimi volivci pred prihajajočimi vmesnimi volitvami.

Zohran Mamdani je 1. januarja 2026 uradno prisegel kot novi župan New Yorka. Slovesnost, ki se je odvila v opuščeni postaji podzemne železnice na Manhattnu, je zaznamovala zgodovinski trenutek, saj je 34-letni Mamdani postal prvi muslimanski župan v zgodovini tega ameriškega velemesta. V svojem prvem nagovoru je Mamdani napovedal drzno vodenje in obljubil zaščito najranljivejših prebivalcev mesta. Poudaril je, da bodo Združene države Amerike pozorno spremljale, ali lahko socialistična politika uspešno upravlja eno največjih svetovnih prestolnic. Inavguracija je pritegnila več deset tisoč ljudi, med govorci pa je bila tudi kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez, ki je Mamdanijev prihod na čelo mesta označila za začetek nove dobe. Finančni nadzornik mesta Mark D. Levine je zbrane pozdravil v treh jezikih, s čimer je poudaril raznolikost New Yorka. Mamdani, ki se je v preteklosti spopadal z nizko javnomnenjsko podporo, velja za ključno figuro opozicije politiki Donalda Trumpa, v svojem govoru pa je uporabil tudi reference iz hip-hop kulture, s čimer se je približal mlajšim generacijam volivcev.

V prestižnem švicarskem smučarskem letovišču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah 1. januarja 2026 prišlo do katastrofalne nesreče v baru Le Constellation. Po podatkih švicarske policije je v požaru in predhodni eksploziji med novoletnim praznovanjem umrlo približno 40 ljudi, še 115 oseb pa je bilo poškodovanih, mnoge med njimi huje. Ogenj je v polnem baru izbruhnil okoli 1.30 zjutraj, ko je bilo prizorišče polno obiskovalcev. Po prvih ugotovitvah preiskovalcev so tragedijo povzročile iskre s kresničk ali pirotehnike na steklenicah šampanjca, ki so vnele stropne dekoracije. Reševalne službe v kantonu Valais so še vedno pod velikim pritiskom, medtem ko preiskovalci nadaljujejo z identifikacijo žrtev. Letovišče, ki leži v bližini Matterhorna, bi moralo konec januarja gostiti svetovni pokal v smučanju, vendar je po dogodku dostop do območja omejen. Švicarske oblasti so zaradi razsežnosti nesreče zaprosile za pomoč prek Mehanizma civilne zaščite Evropske unije, na kar se je med prvimi odzvala Grčija. Policija je območje zaprla za javnost, medtem ko forenziki preučujejo ostanke bara, da bi potrdili natančen vzrok hitrega širjenja ognjenih zubljev.

Portugalski predsednik Marcelo Rebelo de Sousa je vladi v dopolnitev vrnil tri ključne zakonske predloge, ki urejajo delovanje regionalnih urgenc za porodništvo, nova pravila za delo zdravnikov po pogodbi ter sistem upravljanja čakalnih seznamov. Predsednik je zahteval izboljšave besedil, preden jih ponovno obravnava. Po mnenju opozicijskih socialistov (PS) ta odločitev predstavlja dobro novico in priložnost za vlado, da vzpostavi širši dialog s predstavniki zdravstvenega sektorja ter drugimi političnimi strankami. Vlada je potrdila prejem zahteve po izboljšavi odlokov, ki se nanašajo na zaposlovanje zdravnikov pogodbenikov in centralizacijo nujne pomoči. Socialisti poudarjajo, da je ta korak nujen za zagotovitev stabilnosti v zdravstvenem sistemu, saj trenutni predlogi ne uživajo zadostne podpore stroke. Dogajanje kaže na določeno mero napetosti med predsednikom države in vlado pri implementaciji zdravstvene reforme.

Venezuelska vlada je v soboto uradno zaprosila za nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov, potem ko so Združene države Amerike izvedle vojaški napad na prestolnico Caracas in po lastnih navedbah zajele predsednika Nicolása Madura. Venezuelski zunanji minister Yván Gil je preko platforme Telegram sporočil, da gre za kriminalno agresijo ameriške vlade, ki krši mednarodno pravo. Zahtevo za srečanje so naslovili na somalijskega veleposlanika Abukarja Dahirja Osmana, ki trenutno predseduje Varnostnemu svetu. Dogajanje predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med državama, ki so se stopnjevale že konec leta 2025. Medtem ko Caracas poziva k mednarodni zaščiti suverenosti, je visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve Kaja Kallas pozvala k previdnosti in zmernosti pri odzivanju na nastale razmere, dokler se ne oblikuje skupno stališče mednarodne skupnosti. Razmere v državi ostajajo izjemno negotove, saj usoda zajetega predsednika in nadaljnji vojaški koraki ZDA niso v celoti pojasnjeni.

Ameriške vojaške sile so v noči s petka na soboto izvedle obsežno operacijo v Venezueli, v kateri so zajele predsednika Nicolasa Madura. V operaciji so sodelovale elitne enote Delta Force, ki so ob podpori vojaških helikopterjev Chinook vdrle v državo in 63-letnega voditelja po zajetju z letali evakuirale iz Venezuele. Akcija se je odvila po več kot desetletju Madurove avtoritarne vladavine, ki so jo zaznamovale huda gospodarska kriza in nenehne napetosti z mednarodno skupnostjo. Operacija predstavlja vrhunec stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Caracasom. Potem ko je Maduro konec novembra ukazal polno bojno pripravljenost letalstva zaradi ameriških groženj o zaprtju zračnega prostora, so Združene države Amerike s hitrim vojaškim posredovanjem končale njegovo vladavino. Venezuelske oborožene sile na nenaden vdor elitnih enot niso uspele odgovoriti dovolj hitro, da bi preprečile zajetje predsednika.

Združene države Amerike so izvedle vojaški napad na Venezuelo, ki je po poročanju tiskovne agencije Associated Press trajal manj kot pol ure. Operacija je bila izjemno kratka, vendar podrobnosti o tarčah ali uporabljenih sredstvih za zdaj ostajajo neznane. Po poročanju tujih medijev trenutno še ni jasno, ali Washington v prihodnje načrtuje dodatne vojaške dejavnosti proti tej južnoameriški državi. Incident predstavlja zaostritev odnosov med državama, čeprav uradni viri še niso podali izčrpnih pojasnil o motivih za tako hiter poseg. Mednarodni opazovalci pozorno spremljajo dogajanje, saj bi morebitno nadaljevanje sovražnosti lahko vplivalo na stabilnost v celotni regiji. Agencija AP navaja, da je bila akcija zaključena v manj kot 30 minutah, kar kaže na omejen obseg operacije.

V grški regiji Etolija-Akarnanija se je v petek, 2. januarja 2026, odvil nasilen incident, ko sta moška, stara 18 in 43 let, z osebnim vozilom zasledovala 38-letnega voznika. Napadalca sta med pregonom na lokalni cesti med krajema Hrizovica in Prodromos večkrat streljala na žrtvino vozilo ter vanj namerno trčila, da bi ga ustavila. Po navedbah lokalnih virov in policijskega poročila je žrtvi uspelo pobegniti brez poškodb, čeprav je bilo njegovo vozilo močno poškodovano. Grška policija (ELAS) je nemudoma sprožila obsežno iskalno akcijo, saj je žrtev napadalca prepoznala in ju prijavila organom pregona. Incident, ki so ga očividci opisali kot prizor iz akcijskega filma, se je končal brez smrtnih žrtev le po naključju. Preiskovalci dogodek obravnavajo kot poskus uboja, medtem ko motiva za napad javnosti še niso razkrili. Policija nadaljuje z aktivnim iskanjem osumljencev, ki sta s prizorišča pobegnila s terenskim vozilom.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je uradno potrdil, da je bil dosedanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro aretiran in bo prepeljan v Združene države Amerike, kjer mu bodo sodili zaradi obtožb o narkoterorizmu in vodenju kriminalne združbe Cartel de los Soles. Rubio je v svoji izjavi poudaril, da Washington ne načrtuje novih vojaških napadov na venezuelsko ozemlje, saj je bil primarni cilj operacije dosežen z odvzemom prostosti ključnim akterjem režima. Aretacija sledi večmesečnemu stopnjevanju napetosti in vojaškim operacijam, ki so jih Združene države Amerike izvajale proti strateški infrastrukturi v Venezueli. Po navedbah ameriške administracije bo proces proti Maduru potekal pred ameriškim sodiščem, s čimer želijo končati obdobje politične nestabilnosti in kriminalnih dejavnosti, ki so vplivale na celotno regijo. Mednarodna javnost z zanimanjem pričakuje podrobnosti o samem poteku aretacije in odzivu preostalih struktur venezuelske oblasti.

Portugalski predsednik Marcelo Rebelo de Sousa je v luči zaostrenih razmer v Venezueli vzpostavil stalni stik s ključnimi vladnimi predstavniki, vključno z ministrom za obrambo in ministrom za zunanje zadeve. Zaradi številčne portugalske skupnosti v Venezueli, ki večinoma izvira z otoka Madeira, se je predsednik o stanju v državi posebej posvetoval tudi s predsednikom regionalne vlade Madeire. Urad predsednika republike pozorno spremlja varnostno in politično situacijo v južnoameriški državi, saj tam živeči portugalski izseljenci predstavljajo eno najpomembnejših izseljenskih skupnosti za Portugalsko. Prizadevanja so usmerjena v zagotavljanje varnosti portugalskih državljanov in usklajevanje morebitnih humanitarnih ali diplomatskih ukrepov v primeru nadaljnje destabilizacije Venezuele.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja, izvedle zračni napad na Venezuelo, med katerim so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških obtožb o nezakonitosti Madurovega režima. Medtem ko Washington trdi, da je bila akcija nujna za vzpostavitev demokracije in pregon »narko-terorizma«, so se na dogodke že odzvale mednarodne institucije in tuje države. Evropska unija je v uradni izjavi pozvala k zadržanosti in spoštovanju mednarodnega prava. Čeprav Bruselj poudarja pomanjkanje legitimnosti Madurove oblasti, opozarja na pomen mirnega reševanja sporov. Belgijski zunanji minister Maxime Prévot je izpostavil, da je prioriteta belgijske vlade zagotavljanje varnosti približno 230 belgijskih državljanov, ki se trenutno nahajajo v Venezueli. Venezuela se je na vojaško agresijo odzvala z zahtevo po nujni seji Varnostnega sveta Združenih narodov. Caracas napad označuje za grobo kršitev suverenosti in imperialistično agresijo, ki sledi dolgotrajni gospodarski blokadi in vojaškim pritiskom v Karibskem morju. Situacija v regiji ostaja izjemno napeta, saj svetovna javnost pričakuje nadaljnje poteze ameriške administracije in odziv zaveznic Venezuele, predvsem Kitajske.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je sporočil, da so venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Cilio Flores pridržali ter ju odpeljali iz države. Po navedbah Trumpa je bila operacija izvedena hitro, podrobnosti o tem, kdo natančno je izvedel zajetje in kje se par trenutno nahaja, pa sprva niso bile razkrite. Dogodek pomeni dramatičen zasuk v dolgoletnih napetostih med Washingtonom in Caracasom, saj so ZDA Madura že dlje časa označevale za nelegitimnega voditelja. Novica o Madurovem zajetju je sprožila val ugibanj o prihodnosti Venezuele in stabilnosti regije. Čeprav so informacije o sami operaciji še skope, Trumpove izjave nakazujejo, da gre za usklajeno akcijo, ki naj bi končala Madurovo vladavino. Venezuelski uradni viri se na te navedbe še niso odzvali, prav tako pa ostaja nejasno, ali so pri operaciji sodelovale tuje obveščevalne službe ali lokalne opozicijske sile.

Venezuelsko prestolnico Caracas in njeno širšo okolico so v noči na petek pretresle silovite eksplozije, ki so posledica obsežnega vojaškega napada Združenih držav Amerike. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanih pritiskov Washingtona na administracijo v Caracasu. Ameriške sile so po navedbah nekaterih virov ciljale strateške točke v glavnem mestu in regiji, pri čemer naj bi se napadi osredotočili na ohromitev tamkajšnjih obrambnih in vladnih struktur. Po poročanju tujih medijev naj bi ameriška stran med operacijo domnevno "ujela" venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, čeprav uradne potrditve o njegovem statusu ali lokaciji še ni. Napadi so povzročili precejšen preplah med prebivalstvom, saj so se eksplozije vrstile skozi celotno noč. Razmere v državi ostajajo izjemno napete, mednarodna skupnost pa z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, ki bi lahko pomenilo popolno destabilizacijo regije in korenito spremembo političnega vrha v Venezueli.

Po katastrofalnem požaru v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je prišlo do spremembe načrtov glede oskrbe poškodovancev v tujini. Čeprav je Avstrija po tragediji nemudoma ponudila pomoč pri medicinski oskrbi številnih hudo opečenih žrtev, so načrtovano premestitev šestih bolnikov na klinike v Dunaj in Gradec, ki bi se morala odviti v soboto, zaenkrat odpovedali. Avstrijsko notranje ministrstvo je za tiskovno agencijo APA pojasnilo, da je bila odpoved dogovorjena v sodelovanju s švicarskimi organi. Zdravljenje preživelih po silovitem požaru predstavlja velik izziv za evropske zdravstvene sisteme, saj zahtevajo poškodbe visoko specializirano oskrbo na oddelkih za opekline. Kljub trenutni odpovedi transporta avstrijska vlada poudarja, da njihova ponudba za medicinsko pomoč ostaja veljavna. Švicarski zdravniki bodo v prihodnjih dneh ponovno ocenili stabilnost bolnikov in odločili, ali bo prevoz v avstrijske specializirane centre varno izvedljiv v kasnejšem terminu.

Srbski minister za notranje zadeve Ivica Dačić je izjavil, da je srbska policija v preteklem obdobju uspešno opravila svoje naloge ter ohranila javni red in mir, kljub temu da se je država soočala z rekordnim številom neprijavljenih javnih shodov in blokad. Po Dačićevih besedah so od tragedije v Novem Sadu zabeležili kar 29.000 takšnih dogodkov, kar predstavlja izziv brez primere v zgodovini države. Minister je poudaril, da policija kljub pritiskom in nezakonitosti shodov ni ogrozila stabilnosti države. Poleg ocene varnostnih razmer se je Dačić dotaknil tudi prihajajočih volitev in sodelovanja s predsednikom Aleksandrom Vučićem. Čeprav o točnem datumu ali obliki skupnega nastopa na volitvah še niso razpravljali, je Dačić zagotovil, da koalicija med njegovo Socialistično partijo Srbije (SPS) in Vučićevo Srbsko napredno stranko (SNS) ostaja trdna. Poudaril je, da sta stranki v desetih letih sodelovanja premostili vse morebitne spore in da bo SPS ohranila svojo identiteto tudi v prihodnje. Ob tem je sarkastično pripomnil, da volitve niso nekaj, kar bi si ljudje želeli vsak dan, in napovedal pripravljenost stranke na volilno tekmo, ki naj bi se po Vučićevih napovedih odvila konec leta 2026.

Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah izvedle serijo vojaških napadov na vojaške in civilne objekte v Venezueli, kar so potrdili uradniki v Washingtonu in predstavniki venezuelske vlade. Okoli 2. ure zjutraj po lokalnem času so glavno mesto Caracas stresle močne eksplozije, nad mestom pa so bili opaženi nizko leteči zrakoplovi. Po poročilih lokalnih prebivalcev je prišlo do izpada električne energije v bližini strateških vojaških objektov, iz nekaterih baz pa se je vil gost črn dim. Pentagon in Bela hiša sprva nista podala podrobnejših komentarjev, so pa ZDA naknadno potrdile, da so cilje izbrale zaradi domnevnih povezav s trgovino z drogami in nezakonitimi migracijami. Vlada predsednika Nicolása Madura je ameriška dejanja označila za agresijo in pozvala svoje privržence k uličnim protestom. Ameriška Zvezna uprava za letalstvo (FAA) je medtem že prepovedala vsem komercialnim letalom ZDA vstop v venezuelski zračni prostor zaradi trajajočih vojaških aktivnosti. Napadi predstavljajo dramatično zaostritev strategije administracije Donalda Trumpa, ki si prizadeva za odstranitev Madura z oblasti in uničenje logističnih poti za tihotapljenje prepovedanih substanc.

V tajvanskem mestu Taichung so se stanovalci večstanovanjskih stavb spopadli z drastičnim povišanjem stroškov za odvoz kuhinjskih odpadkov, ki so se v nekaterih primerih povečali tudi za 7,2-krat. Težave so nastale po uvedbi popolne prepovedi krmljenja prašičev z domačimi kuhinjskimi odpadki, kar je del ukrepov za preprečevanje širjenja afriške prašičje kuge. Ker odpadki ne smejo več v krmo, jih morajo predelati v sežigalnicah, kar je povzročilo ozko grlo v logistični verigi in omogočilo nekaterim izvajalcem odvoza znatno zvišanje cen. Mestni svetnik Yang Dahong je opozoril, da so se številne skupnosti pritožile zaradi izsiljevanja zasebnih podjetij za ravnanje z odpadki, ki izkoriščajo nove predpise za doseganje visokih dobičkov. Od približno 4300 stanovanjskih kompleksov v mestu jih je le manjši del uspel skleniti pogodbe po znosnih cenah prek posredovanja okoljskega urada, medtem ko se večina spopada s cenovnim šokom ali celo prekinitvijo odvoza. Dnevno v Taichungu nastane približno 280 ton kuhanih odpadkov, ki zdaj končajo v sežigalnici Wenshan, kar dodatno obremenjuje lokalno infrastrukturo.

Zimsko vreme in močno deževje sta v Gazi znatno poslabšala že tako kritične humanitarne razmere, ki so posledica trajajočega oboroženega spopada med Izraelom in gibanjem Hamas. Najhujše posledice vremenskih razmer čutijo ranjeni, otroci in tisoči razseljenih oseb, ki bivajo v improviziranih zatočiščih. Nizke temperature in poplave so povzročile dodatno trpljenje prebivalstva, ki se že spopada s pomanjkanjem osnovnih življenjskih dobrin, zdravil in primerne infrastrukture. Zdravstvene ustanove poročajo, da mraz in vlaga otežujeta okrevanje ranjenih v vojni, saj so higienske razmere v prenapolnjenih taboriščih nezadostne. Humanitarne organizacije opozarjajo na povečano tveganje za širjenje nalezljivih bolezni, medtem ko prebivalci poskušajo zaščititi svoje premoženje pred vdorom vode v šotore. Razmere v palestinski enklavi ostajajo kritične, saj oskrba s pomočjo zaradi uničenih cest in nenehnih vojaških operacij poteka oteženo.

Izvršni direktor ganskega odbora za zlato (GoldBod) Sammy Gyamfi je ostro zavrnil navedbe o domnevnih izgubah institucije in pojasnil, da je program Zlato za rezerve (G4R) v izključni domeni centralne banke Gane. Gyamfi je v nastopu na televiziji JoyNews poudaril, da so trditve o finančnih težavah neutemeljene, saj računovodski podatki za leto 2025 kažejo na izjemen poslovni uspeh. Institucija je po njegovih besedah ustvarila približno 960 milijonov ganskih cedijev prihodkov, medtem ko so bili odhodki omejeni na manj kot 120 milijonov. Na podlagi teh podatkov GoldBod pričakuje presežek v višini med 700 in 800 milijoni cedijev, kar bo potrdila tudi prihajajoča revizija. Gyamfi je z javnim zagotovilom skušal pomiriti gansko javnost in vlagatelje, saj so se v zadnjem obdobju pojavila ugibanja o stabilnosti sektorja. Poudaril je, da GoldBod ostaja finančno trdna institucija, ki uspešno upravlja z državnimi viri, ločeno od operacij, ki jih izvaja centralna banka v okviru strategije kopičenja zlatih rezerv.

Oborožene sile Združenih držav Amerike so v soboto izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so pripadniki elitne enote Delta Force prijeli venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Operacija, ki jo je po navedbah ameriških uradnikov ukazal predsednik Donald Trump, je vključevala vrsto zračnih napadov na ključno vojaško in prometno infrastrukturo v državi. Tarče napadov so bila strateško pomembna mesta, vključno z največjim pristaniščem La Guaira ter letalskima oporiščema Higuerote v zvezni državi Miranda in La Carlota v prestolnici Caracas. Akcija predstavlja vrhunec večmesečnih priprav in stopnjevanja napetosti med državama. Po navedbah Pentagona in ameriških medijev, kot sta CBS News in Fox News, je bila operacija usmerjena v odstranitev Madura z oblasti po dolgotrajnem obdobju političnih in gospodarskih trenj. Zračni napadi so bili usmerjeni v nevtralizacijo venezuelskih obrambnih zmogljivosti, kar je omogočilo helikopterski vdor specialnih sil v prestolnico. Trenutno stanje v Venezueli po prijetju Madura ostaja nestabilno, saj so bili v operaciji zadeti številni vojaški objekti po vsej državi.

Združene države Amerike so v noči na 3. januar sprožile obsežno vojaško operacijo proti Venezueli, ki so jo venezuelske oblasti označile za neizprosen akt vojaške agresije. Ameriške letalske sile so izvedle serijo zračnih napadov na glavno mesto Caracas ter več drugih strateško pomembnih mest, vključno s provincami Miranda, Aragua in La Guaira. Po poročanju vseh lokalnih virov so bili tarča napadov tako vojaški kot civilni objekti, vlada pa je v odziv na nastale razmere razglasila izredno stanje. Predsednik Nicolás Maduro naj bi bil po nekaterih navedbah ujet, medtem ko prestolnico pretresajo eksplozije in kaos. Operacija predstavlja dramatično zaostritev napetosti med državama, ki so se stopnjevale v zadnjih mesecih. Venezuelska vlada trdi, da gre za neupravičen napad na njihovo suverenost, medtem ko ameriška stran operacijo utemeljuje kot nujno obrambo pred domnevnimi grožnjami nacionalni varnosti. Napadi so povzročili znatno materialno škodo in civilne žrtve, vendar natančno število slednjih še ni potrjeno. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj bi lahko ta konflikt resno destabiliziral celotno južnoameriško regijo in povzročil nov val beguncev ter motnje na naftnih trgih.

Iransko ministrstvo za zunanje zadeve je ostro obsodilo nedavni vojaški napad Združenih držav Amerike na Venezuelo, ki ga je označilo za grobo kršitev nacionalne suverenosti in ozemeljske celovitosti te južnoameriške države. V uradni izjavi je Teheran poudaril, da morajo načrtovalci in izvajalci te agresije prevzeti polno odgovornost za svoja dejanja. Iran s tem stopnjuje diplomatsko podporo venezuelskemu režimu, medtem ko so se napetosti v regiji po vojaškem posredovanju znatno povečale. Iranske oblasti so ob tem pozvale mednarodno skupnost k odločnemu ukrepanju proti enostranskim vojaškim posegom, ki destabilizirajo mednarodni red. Odnosi med Iranom in Venezuelo ostajajo tesni, saj se obe državi že dlje časa spopadata z ekonomskimi pritiski in sankcijami s strani zahodnih sil.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je pozval k nujnemu zasedanju Združenih narodov in Organizacije ameriških držav (OAS) zaradi ameriških raketnih napadov na Venezuelo. Petro je napade označil za resno opozorilo celotnemu svetu in ostro obsodil vojaško posredovanje Združenih držav Amerike na ozemlju sosednje države. Predsednik Petro je poudaril, da je takojšnja intervencija mednarodne skupnosti nujna za ustavitev sovražnosti in preprečitev nadaljnjega stopnjevanja nasilja v regiji. Po njegovih besedah ti dogodki ne ogrožajo le suverenosti Venezuele, temveč predstavljajo širšo grožnjo stabilnosti v Latinski Ameriki. Kolumbija, ki si deli dolgo mejo z Venezuelo, se na destabilizacijo odziva z diplomatsko ofenzivo, s katero želi aktivirati večstranske mehanizme za zaščito miru.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social sporočil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v prestolnici Venezuele, Caracas. Po navedbah Trumpa so ameriški specialci v napadu zajeli venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo ter ju prepeljali iz države. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in vojaških dejavnosti, ki so se stopnjevale od konca leta 2025. Akcija se je začela v zgodnjih jutranjih urah s siloviti napadi na ključne točke v prestolnici. Gre za neposredno vojaško posredovanje, ki sledi Trumpovim predhodnim grožnjam o spremembi režima v tej južnoameriški državi. Ameriška administracija je Madurov režim že dlje časa obtoževala sodelovanja s kriminalnimi karteli in trgovine z drogami, kar je služilo kot podlaga za stopnjevanje vojaškega pritiska, ki se je sedaj prevesil v neposredno aretacijo tujega voditelja.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa v noči s petka na soboto izvedle obsežne vojaške letalske napade v Venezueli, katerih osrednji cilj je bil režim predsednika Nicolasa Madura. Po navedbah ameriških uradnikov so sile ciljale ključne vojaške objekte v prestolnici Caracas in obalnih območjih, pri čemer je bilo slišati najmanj sedem močnih eksplozij. Trump je potrdil, da so ameriške sile pridržale Nicolasa Madura in njegovo soprogo ter ju nato izgnale iz države. V prestolnici so se po zračnih napadih oglasile sirene za nevarnost, deli mesta pa so ostali brez električne energije, vključno z glavno vojaško bazo. Očividci so poročali o preletih težkih transportnih helikopterjev in bojnih letal, medtem ko so se pred predsedniško palačo razporedila venezuelska oklepna vozila. Venezuelska vlada je dejanje ostro obsodila kot vojaško agresijo in kršitev mednarodnega prava, pri čemer trdi, da je pravi namen napada prevzem nadzora nad državnimi naravnimi viri, zlasti nafto. Ameriška vojska sprva ni želela podrobneje komentirati svoje neposredne vloge, vendar so potrditve o Trumpovem ukazu prišle iz krogov blizu Bele hiše. V Venezueli je bilo razglašeno izredno stanje, Maduro pa je pred svojim izgnanstvom ukazal popolno mobilizacijo vseh obrambnih sil za zaščito države.

Ameriški predsednik Donald Trump je z odlokom blokiral prodajo polprevodniških sredstev ameriškega podjetja Emcore družbi HieFo Corp, ki jo upravlja kitajski državljan. Transakcija, ki je bila ocenjena na približno tri milijone ameriških dolarjev, je po mnenju Bele hiše predstavljala tveganje za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Trump je v obrazložitvi poudaril, da obstajajo prepričljivi dokazi o možnosti ukrepanja družbe HieFo na način, ki bi ogrozil ameriške interese, zlasti na področju kritične tehnologije polprevodnikov. Odločitev sledi priporočilu medresorskega Odbora za tuje naložbe v ZDA (CFIUS), ki je izrazil zaskrbljenost zaradi dostopa kitajskega podjetja do patentiranih tehnologij in možnosti izvoza specializiranih čipov iz indijevega fosfida v tujino. Družba HieFo ima sedaj na voljo 180 dni, da pod nadzorom ameriških oblasti odsvoji že pridobljena sredstva. Ta poteza potrjuje zaostrovanje ameriške politike do kitajskih naložb v visokotehnološki sektor, kar se sklada s preteklimi Trumpovimi opozorili o varnostnih tveganjih, ki jih predstavljajo kitajske tehnologije.

Župan Sofije Vasil Terziev je odredil izredne preglede vseh tveganih območij v bolgarski prestolnici, potem ko je v naravnem parku Vitoša padlo drevo usodno poškodovalo 31-letno žensko. Tragedija se je zgodila na cesti Belovodski pat, ko je zaradi močnega vetra drevo padlo na premikajoče se vozilo, v katerem je bila žrtve s svojo družino. Ostali potniki v avtomobilu niso bili poškodovani. Župan je družini pokojne izrazil globoko sožalje in poudaril, da občinske službe polno sodelujejo s policijo pri preiskavi dogodka. Zaradi izredno močnega vetra so v Sofiji zabeležili povečano število incidentov. Do popoldneva so pristojne službe prejele 45 poročil o podrtih drevesih in vejah ter 15 prijav o poškodovanih gradbenih ograjah. Ekipe za nujno pomoč in preprečevanje nesreč ter gasilske enote so na terenu, kjer čistijo in zavarujejo prizadete odseke. Terziev je javnost pozval k potrpežljivosti do konca uradne preiskave, ki bo podala odgovore o odgovornosti za nesrečo na območju naravnega parka.

Namestnik predsednika Varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev se je kritično in sarkastično odzval na nedavne ameriške zračne napade v Venezueli. Medvedjev je vojaško operacijo Združenih držav Amerike označil za "še en sijajen korak k Nobelovi nagradi za mir", s čimer je namigoval na neskladje med vojaškim posredovanjem in mirovnimi prizadevanji. Po njegovih besedah so ZDA izvedle operacijo v državi, ki za njihovo varnost ni predstavljala nobene neposredne grožnje. Ruski politik je ob tem izkoristil priložnost za primerjavo z vojno v Ukrajini. Pozval je ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj pokaže podobno stopnjo aktivnosti tudi v ukrajinskem konfliktu. Medvedjev je v svojih izjavah poudaril, da gre pri ameriških dejanjih v Južni Ameriki za vprašljiv primer mirovništva, ki po njegovem mnenju kaže na dvojne standarde v mednarodni politiki. Njegovi komentarji odražajo nadaljnje zaostrovanje retorike med Moskvo in Washingtonom glede vprašanj globalne varnosti in suverenosti držav.

V Srbiji se je začelo izplačilo decembrskih pokojnin, ki so bile povišane za 12,2 odstotka. Kot prvi so denar prejeli upokojenci, ki prejemajo pokojnine na dom. Izplačilo je potrdil finančni minister Siniša Mali.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po srečanju z Denisom Šmihalom sporočil, da mu je predlagal položaj prvega podpredsednika vlade in ministra za energetiko. Razlog za to potezo naj bi bila okrepitev stabilnosti in obnove energetskega sistema po ruskih napadih. Predlog sledi posvetovanju s premierko Julijo Sviridenko.

Črnogorski policisti so v Nikšiću v okviru nacionalne akcije Petarda odvzeli prostost 26-letnemu moškemu, pri katerem so odkrili obsežno količino nedovoljenih pirotehničkih sredstev. Med nadzorom vozila, ki ga je vozil osumljeni S. F., so uslužbenci uprave policije našli in zasegli 7115 petard ter 30 kosov ognjemetnih izdelkov. Akcija je bila izvedena na podlagi predhodnih operativnih informacij o ilegalni prodaji pirotehnike. Nacionalna akcija Petarda je usmerjena v preprečevanje nezakonite trgovine in zlorabe pirotehničnih sredstev po celotni državi. Policija v Nikšiću je z zadnjim zasegom ponovno opozorila na nevarnosti uporabe tovrstnih sredstev. Proti osumljencu bodo sproženi ustrezni pravni postopki, pirotehnika pa je bila varno odstranjena s trga, s čimer so preprečili morebitne poškodbe pri končnih uporabnikih.

Združene države Amerike so izvedle napade v Venezueli, medtem ko je venezuelski notranji minister Diosdado Cabello izjavil, da bo njegova država premagala ameriške vojaške napade. Washington je sporočil, da so napadi vključevali tudi zajetje predsednika Nicolasa Madura.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi zahtevalo takojšnjo pojasnitev lokacije in stanja venezuelskega predsednika Nicolása Madura ter njegove soproge. Moskva trdi, da sta bila predsednik in prva dama države s prisilnimi ukrepi odstranjena iz Venezuele, kar pripisujejo neposredni agresiji Združenih držav Amerike. Ruski uradniki so izrazili globoko zaskrbljenost nad dogajanjem in poudarili, da je bila odstranitev izvedena s silo. Rusija je v diplomatskem sporočilu ponovila svojo solidarnost z venezuelskim zaveznikom in obsodila dejanja, ki jih interpretira kot kršitev suverenosti latinskoameriške države. Situacija ostaja nejasna, saj Washington še ni podal uradnega odgovora na ruske obtožbe o nasilni odstranitvi predsednika. Dogodek pomeni vrhunec dolgotrajnih napetosti med Moskvo in Washingtonom glede vprašanja politične stabilnosti v Venezueli, kjer je Rusija v preteklosti že večkrat vojaško in diplomatsko podprla Madurov režim pred pritiski Zahoda.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je odredil napotitev dodatnih vojaških enot na mejo z Venezuelo, s čimer se je odzval na domnevne ameriške letalske napade na sosednjo državo in aretacijo predsednika Nicolása Madura. Petro je dejanja Washingtona označil za napad na suverenost Latinske Amerike in opozoril, da bodo tovrstne vojaške operacije sprožile obsežno humanitarno krizo v regiji. Odločitev za militarizacijo meje sledi poročilom o ameriških napadih na civilne in vojaške cilje znotraj Venezuele. Kuba in Kolumbija sta skupaj obsodili ameriško posredovanje, medtem ko je Maduro v Venezueli razglasil izredno stanje. Napetosti so se stopnjevale po dolgotrajnem povečevanju ameriške vojaške prisotnosti v Karibskem morju, ki so jo Združene države Amerike uradno opravičevale z bojem proti narkokartelom. Kolumbijska vlada, ki je predhodno z Venezuelo sodelovala pri nadzoru meje zaradi kriminalnih združb, zdaj v ameriškem delovanju vidi neposredno grožnjo stabilnosti celotne celine.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je na uradnem dogodku ob objavi izvoznih podatkov naznanil, da je država v letu 2025 dosegla najvišjo vrednost izvoza blaga v zgodovini republike. Skupna vrednost izvoza je znašala 273,4 milijarde ameriških dolarjev, kar predstavlja 4,5-odstotno povečanje v primerjavi s predhodnim letom. Izjemne rezultate je Turčija beležila predvsem v decembru, ko je mesečni izvoz prvič v zgodovini presegel prag 26 milijard in dosegel 26,4 milijarde dolarjev. Predsednik Erdoğan je poudaril, da decembrski rezultat pomeni povečanje za tri milijarde dolarjev v primerjavi z enakim obdobjem lani, kar potrjuje stabilno rast turškega gospodarstva kljub globalnim izzivom. Rekordni podatki so bili predstavljeni kot ključni mejnik za turško gospodarstvo, saj država krepi svojo vlogo v globalnih dobavnih verigah. Vlada načrtuje nadaljnjo spodbudo izvoznemu sektorju, da bi ohranila pozitiven trend rasti tudi v prihodnje.

Ameriški generalni državni tožilec je napovedal, da bodo venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga deležni najstrožje kazni, kar dodatno stopnjuje napetosti med državama. Združene države Amerike že dlje časa obravnavajo Madura v okviru obtožb o trgovini z mormotiki in korupciji. Napoved o strogi kazni odraža odločnost ameriške administracije pri pregonu venezuelskega vodstva, ki ga Washington ne priznava kot legitimnega. V odzivu na ameriške grožnje je venezuelski generalni državni tožilec izjavil, da za varnost predsednika Madura in njegove žene neposredno odgovarja vlada Združenih držav Amerike. Venezuelska stran te napovedi interpretira kot neposreden napad na suverenost države in varnost njenih najvišjih predstavnikov. Diplomatski odnosi med Caracasom in Washingtonom ostajajo na najnižji točki, saj se obe strani spopadata z vprašanji legitimnosti in mednarodnega prava.

Evropski nacionalni varnostni svetovalci so prispeli v Kijev, da bi razpravljali o najnovejših mirovnih predlogih, medtem ko ZDA vodijo diplomatska prizadevanja za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne v Ukrajini. Predsednik Zelenski je imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova za novega vodjo svojega kabineta, kar sledi odstopu Andrija Jermaka.

V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih zavezniških držav, da bi razpravljali o varnostnih jamstvih in gospodarski podpori Ukrajini, v sklopu diplomatskih prizadevanj ZDA za končanje vojne. Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil upanje na skorajšnje srečanje voditeljev.

V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih zavezniških držav, da bi razpravljali o varnostnih jamstvih in gospodarski podpori Ukrajini, v sklopu diplomatskih prizadevanj pod vodstvom ZDA za končanje vojne. Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil upanje na skorajšnji vrh voditeljev.

Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je izjavila, da bi moral venezuelski predsednik Nicolas Maduro odgovarjati v ZDA zaradi obtožb, povezanih s trgovino z drogami in terorizmom. Objavila je tudi uradno obtožnico proti Maduru in njegovi ženi Cilii Flores.

Indijski odbor za kriket (BCCI) je svetoval ekipi Kolkata Knight Riders (KKR), da odstrani bangladeškega metalca Mustafizurja Rahmana. Bangladeš bo zahteval, da se njihove tekme na prihajajočem svetovnem pokalu T20 preselijo iz Indije na Šrilanko. Vodja stranke BJP je pozdravil odločitev BCCI.

V svetovnih družbenih omrežjih in nekaterih tujih medijih se je v soboto, 4. januarja 2025, razširila fotografija, ki domnevno prikazuje venezuelskega predsednika Nicolása Madura med pridržanjem s strani ameriških posebnih enot. Posnetek prikazuje moškega, ki je vizualno podoben Maduru, v spremstvu oboroženih vojakov, vendar uradni viri verodostojnosti gradiva do zdaj niso potrdili. Poročila o fotografiji so se pojavila v času zaostrenih razmer med Caracasom in Washingtonom. Čeprav so nekateri kanali na platformah X in Telegram objavo delili kot dokaz o ameriškem posredovanju, številni strokovnjaki in uporabniki opozarjajo na možnost manipulacije s sliko ali uporabo umetne inteligence. Do tega trenutka nobena uradna institucija v Venezueli ali Združenih državah Amerike ni izdala potrdila o aretaciji ali vojaški operaciji s takšnim izidom.

Analitiki ocenjujejo, da je zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriškega predsednika Donalda Trumpa jasen izraz neomejene globalne moči. Poudarjajo, da je ugrabitev predsednika v njegovi prestolnici sredi noči dejanje brez primere, ki kaže na pripravljenost ZDA za neposredno intervencijo.

V jugozahodnem delu Berlina je v soboto prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je prizadel približno 45.000 gospodinjstev in 2.200 podjetij. Po navedbah nemške policije in upravljavca omrežja Stromnetz Berlin je izpad povzročil požar na kabelskem mostu čez kanal Teltow, pri čemer preiskovalci sumijo, da je šlo za namerno požigalsko dejanje oziroma sabotažo. Zaradi incidenta so številni prebivalci ostali brez ogrevanja in telekomunikacijskih povezav, zaprte so ostale trgovine, izpadlo pa je tudi delovanje semaforjev, kar je ob sočasnem sneženju dodatno otežilo razmere v mestu. Upravljavec omrežja opozarja, da bo popolna vzpostavitev oskrbe z energijo trajala dlje časa, predvidoma do četrtka, saj so poškodbe na infrastrukturi obsežne. Incident močno spominja na podobne pretekle napade v nemški prestolnici, kjer so odgovornost za sabotaže na energetski infrastrukturi v preteklosti že prevzele anarhistične skupine. Policija nadaljuje s preiskavo in ugotavljanjem motiva za domnevni napad, medtem ko se mesto sooča z logističnimi izzivi zaradi dolgotrajne prekinitve oskrbe.

Bela hiša je potrdila začetek neposredne vojaške operacije v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike izvedle napade na cilje v državi. Po poročanju ameriške televizijske mreže CBS so pripadniki elitne enote Delta v sobotnih jutranjih urah izvedli specialno operacijo, v kateri so zajeli venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Informacijo o ujetju predsednika so potrdili uradni viri v Washingtonu, medtem ko podrobnosti o samem poteku aretacije ostajajo zaupne. Časnik New York Times poroča, da ameriška stran v operaciji ni utrpela nobenih izgub. Predstavniki ameriških oblasti pa za zdaj zavračajo komentarje o morebitnih žrtvah na venezuelski strani. Operacija predstavlja drastično zaostritev ameriške zunanje politike in neposreden poseg v suverenost južnoameriške države, kar sledi obdobju povečanih geopolitičnih napetosti in ameriških prizadevanj za stabilnost v regiji pod vodstvom sedanje administracije.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta se znašla v središču mednarodnega dogajanja po navedbah o njunem pridržanju s strani ameriških sil. Generalna tožilka Združenih držav Amerike Pam Bondi je sporočila, da so proti Maduru in Floresovi vložili uradne obtožnice, ki ju bremenijo mednarodne trgovine z drogami. Po poročanju nekaterih virov naj bi ju po raketnih napadih na Caracas zajeli in odpeljali iz države, vendar natančna lokacija njunega zadrževanja ostaja neznana. Kljub uradnim izjavam o zajetju se v javnosti pojavljajo dvomi o resničnosti ameriških navedb. Nekateri strokovnjaki in varnostni analitiki opozarjajo na neskladja v izjavah predsednika Donalda Trumpa, saj ameriška stran še ni predložila vizualnih dokazov o pridržanju. Ugiba se, da bi se Maduro še vedno lahko nahajal na varnem znotraj Venezuele, medtem ko ameriško pravosodje pripravlja postopke za sojenje na svojem ozemlju. Razmere ostajajo izjemno napete, saj gre za neposreden poseg v suverenost južnoameriške države.

Venezuelska podpredsednica je priznala, da ne ve, kje je predsednik Maduro, in zahtevala dokaz, da je živ. Medtem so se pojavile podrobnosti o ameriškem vojaškem napadu, v katerem naj bi bil Maduro s soprogo odpeljan iz države. Ameriška vlada je napovedala obtožnico proti Maduro, venezuelska vlada pa je ZDA obtožila napada na civilne in vojaške objekte.

Ameriške oborožene sile so v nočni vojaški operaciji v Venezueli zajele predsednika Nicolása Madura. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za izjemen uspeh, medtem ko točna lokacija Madurovega pridržanja ostaja neznana. Podpredsednica Venezuele Delcy Rodríguez je zahtevala dokaz o življenju zajetega voditelja in izrazila globoko zaskrbljenost nad njegovim stanjem po ameriškem napadu. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in neposrednih vojaških dejavnosti ZDA na venezuelskem ozemlju. Do zajetja je prišlo po tem, ko so ZDA predhodno že izvedle več letalskih in kopenskih napadov na strateško infrastrukturo države, ki so jih utemeljevale z bojem proti trgovini z drogami. Trenutne razmere v Venezueli so izjemno negotove, saj je režim ostal brez svojega ključnega voditelja, Washington pa stopnjuje retoriko o nujnosti zamenjave oblasti v Caracasu.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle vojaško operacijo nad Venezuelo, v kateri so bombardirale prestolnico Caracas in ključna pristaniška mesta. Po navedbah ameriških uradnikov so bili cilji napadov vojaški objekti in strateška infrastruktura, s čimer so ZDA uresničile večmesečne grožnje o ukrepanju proti režimu Nicolása Madura. Priče v Caracasu so poročale o močnih eksplozijah na nočnem nebu in nizko letečih letalih, medtem ko so venezuelski uradniki napade označili za imperialistično agresijo, katere cilj je prisvojitev naravnih bogastev države. Venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je na napade odzval z razglasitvijo izrednega stanja na ravni celotne države in pozval k splošni mobilizaciji prebivalstva za obrambo domovine. Podporo Maduru je izrazil tudi kolumbijski predsednik Gustavo Petro, ki je potrdil informacije o napadih. Bela hiša in Pentagon uradnih izjav še nista podala, so pa predstavniki ameriške vlade potrdili, da so seznanjeni z dogajanjem na terenu. Dogodek pomeni drastično zaostritev dolgoletnega spora med Washingtonom in Caracasom, ki se je v zadnjem letu stopnjeval z vojaškimi provokacijami v Karibskem morju in gospodarskimi sankcijami.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je podpisal odlok o uvedbi izrednih razmer na celotnem ozemlju države, potem ko so Združene države Amerike izvedle raketne napade na prestolnico Karakas. Po poročanju venezuelskega ministrstva za zunanje zadeve so ukrepi namenjeni zaščiti prebivalstva in zagotavljanju delovanja državnih institucij v času vojaške agresije. Poleg izrednih razmer je Maduro odredil tudi splošno mobilizacijo v odgovor na, kot je dejal, obsežno vojaško eskalacijo s strani Washingtona. Razmere v prestolnici ostajajo napete, nekateri tuji mediji pa poročajo o negotovosti glede trenutnega položaja in usode predsednika Madura po samem napadu. Dogodek pomeni drastično zaostritev odnosov med državama, saj so Združene države Amerike prešle od diplomatskih in gospodarskih pritiskov k neposredni vojaški sili. Venezuelske oblasti so napad označile za hudo kršitev mednarodnega prava in suverenosti države, medtem ko se svetovna javnost odziva na nenadno zaostritev razmer v Latinski Ameriki.

Portugalska vlada je sporočila, da zaenkrat nima informacij, da bi bili portugalski državljani prizadeti v ameriških zračnih napadih na Venezuelo. Portugalska ambasada v Caracasu in konzulati v Caracasu in Valenciji so pozvali portugalsko skupnost v Venezueli, naj ostane mirna in se zadržuje doma.

Ameriška Republikanska stranka se sooča z globoko notranjo krizo, ki jo dodatno zaostrujejo napovedana razkritja posebnega tožilca Jacka Smitha in presenetljiv politični odmik nekaterih ključnih zaveznikov Donalda Trumpa. Nekdanji tiskovni predstavnik republikancev Tim Miller je opozoril, da so poskusi stranke, da bi sredi praznikov prikrili Smithovo pričevanje, obsojeni na neuspeh, saj vsebina neposredno naslavlja dogodke v zvezi z vdorom v kapitol 6. januarja. Po navedbah Millerja bodo podrobnosti primera neizogibno dosegle javnost, kar bi lahko močno vplivalo na politično stabilnost države. Hkrati so se pojavila poročila o domnevnem razkolu med Donaldom Trumpom in kongresnico Marjorie Taylor Greene, ki je nekoč veljala za eno njegovih najbolj gorečih zagovornic. Greenova je v nedavnih intervjujih izrazila razočaranje nad predsednikovim domnevnim ščitenjem posameznikov, vpletenih v afero Epstein, in se kritično odzvala na verodostojnost določenih konservativnih medijev. Analitiki ocenjujejo, da ti dogodki nakazujejo na širši proces preobrazbe znotraj stranke, kjer se del članstva poskuša distancirati od avtoritarnih teženj in se vrniti k ustavnim demokratičnim procesom, medtem ko se strateški načrti republikancev za vmesne volitve leta 2026 že spopadajo z upadom javnomnenjske podpore.

Po predlogu spremembe Zakona o odnosih med Tajvanom in Kitajsko s strani poslanke Lin I-chin, ki predvideva preimenovanje zakona in črtanje omembe združitve, se je oglasil Svet za celinsko Kitajsko in poudaril, da mora imeti sprememba zakona široko družbeno podporo, saj je zakon temelji na ustavnih dopolnilih in je politično občutljiv. Opozicija (KMT) je kritizirala predlagane spremembe in jih označila za "igranje z ognjem" ter uporabo "zdravila za strah pred Kitajsko". Poslanka Xu Yuzhen je dejala, da se s spremembo ustave ni za šaliti.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil je državni sekretar ZDA Marco Rubio izjavil, da bo Maduroju sojeno v ZDA. Generalna državna tožilka ZDA Pamela Bondi je sporočila, da je bil Maduro obtožen narkoterorizma in da bo skupaj s svojo ženo Cilio Flores odgovarjal pred ameriškim pravosodjem. Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je izjavila, da bi moral Edmundo González prevzeti funkcijo "legitimnega predsednika" Venezuele. Podpredsednica Venezuele, Delcy Rodríguez, je priznala, da vlada ne ve, kje se nahaja Maduro, in prevzela vidnejšo vlogo v državi.

Britanski premier Kir Starmer je zanikal vpletenost Velike Britanije v ameriško operacijo v Venezueli. Po poročanju Washington Posta so ameriški napadi povzročili požare in eksplozije na več vojaških objektih, vključno z letalsko bazo generalisimusa Francisca de Mirande. Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA upravljale Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen "varen in razumen" prenos oblasti. Ameriški upokojeni polkovnik Gregory Daddis je dejal, da je zajetje Madura dejanje vojne.

Kubanska univerza in kubansko ljudstvo sta na protimperialistični tribuni v Havani ostro obsodila domnevno vojaško agresijo ZDA proti Venezueli in izrazila podporo predsedniku Nicolásu Maduru ter vojaško-policijski enotnosti. Miguel Díaz-Canel je vodil shod v solidarnosti z Venezuelo in odločno zavrnil agresijo.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je razglasil izredno stanje v državi, potem ko so Združene države Amerike v začetku januarja 2026 izvedle vrsto zračnih in kopenskih napadov na prestolnico Caracas ter druge strateške regije. Po ukazu ameriškega predsednika Donalda Trumpa so ameriške sile napadle venezuelsko vojaško infrastrukturo in pristaniške objekte, kar je povzročilo obsežne eksplozije in požare, ki so jih opazili tudi prebivalci prestolnice. Venezuelsko zunanje ministrstvo je napade označilo za agresijo na civilne in vojaške objekte v več zveznih državah. Dogajanje predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med državama, ki so se stopnjevale že v preteklem letu. Zaradi napadov so številni prebivalci Caracasa v strahu zapustili svoje domove in se zatekli na ulice. Madurova vlada je napade ostro obsodila in zavrnila dejanja Washingtona kot kršitev suverenosti, medtem ko razglasitev izrednega stanja varnostnim silam podeljuje razširjena pooblastila za delovanje v kriznih razmerah. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja razmere, saj neposreden vojaški poseg ZDA v latinskoameriški državi pomeni drastično zaostritev geopolitične situacije v regiji.

Po navedbah poročil so Združene države Amerike izvedle zračne napade na Caracas in druge regije Venezuele, kar je privedlo do zajetja Nicolása Madura. Venezuelska vlada je razglasila "stanje zunanje pretrešenosti". Mehika je ostro obsodila ameriški napad in pozvala ZN k ukrepanju, medtem ko je brazilski predsednik Lula da Silva obsodil bombardiranje in zajetje Madura kot "nesprejemljivo prestopanje meje".

Pakistanski podpredsednik vlade in zunanji minister Ishaq Dar je v soboto prispel v Peking na uradni obisk, kjer bo s kitajskim kolegom Wang Yijem sopredsedoval sedmemu krogu strateškega dialoga med Kitajsko in Pakistanom. Gre za najvišji posvetovalni mehanizem med državama, ki omogoča celovit pregled dvostranskega sodelovanja in določanje novih področij partnerstva v okviru njunega dolgotrajnega strateškega sodelovanja. Obisk ima poseben simbolni pomen, saj je Dar prvi tuji visoki gost, ki je obiskal Kitajsko v letu 2026. Poleg strateških pogovorov se bo minister udeležil tudi dogodkov ob začetku 75. obletnice vzpostavitve diplomatskih odnosov med Pakistanom in Kitajsko. Državi načrtujeta številne pobude in spominske dejavnosti, ki se bodo zvrstile čez celotno leto. Na letališču so pakistansko delegacijo sprejeli kitajski posebni predstavnik za Afganistan Yue Xiaoyong ter predstavniki pakistanskega veleposlaništva v Pekingu.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je izrazilo globoko zaskrbljenost in obsodbo zaradi, kot so dejali, ameriškega oboroženega napada na Venezuelo. Poudarili so, da so ameriški izgovori za agresijo neutemeljeni.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil v soboto, 3. januarja, prijet v posebni operaciji, v katero so bile vključene tudi Združene države Amerike. Novica o njegovem zajetju je sprožila številne odzive v latinskoameriški regiji, med drugim sta se odzvala izvoljeni čileanski predsednik José Antonio Kast in kandidat Álvaro Ramos, ki sta poudarila pomen padca diktatorskega režima za stabilnost regije. Kljub aretaciji pa prihodnost Venezuele ostaja negotova, saj politični analitiki opozarjajo na možnost preživetja čavizma in nejasno vlogo obrambnega ministra Vladimirja Padrina Lópeza. Aretacija sledi večmesečnim stopnjevanim napetostim in ameriškim sankcijam, ki so bile uperjene proti Madurovi družini in naftnemu sektorju. Maduro je pred aretacijo trdil, da se država nahaja na odločilni prelomnici za svoj obstoj, medtem ko ga je opozicija pod vodstvom Maríe Corine Machado obtoževala vodenja kriminalnega središča Amerike. Trenutno še ni jasno, kje se Maduro nahaja, vendar dogodek predstavlja konec njegove večletne sporne vladavine, ki so jo zaznamovale obtožbe o nedemokratičnosti in vpletenosti v mednarodni kriminal.

Ameriški borzni trgi so novo leto začeli z nihanji, saj so začetni dobički tehnoloških podjetij do konca trgovalnega dne izpuhteli. Indeks S&P 500 je v petek izgubil 0,1 odstotka vrednosti, čeprav je ob odprtju borz kazalo na 0,7-odstotno rast. Negotovost na trgih se pojavlja v času pričakovanj zgodovinske prve javne ponudbe delnic (IPO) podjetja SpaceX, ki bi lahko doseglo tržno vrednost 1,5 bilijona dolarjev, s čimer bi preseglo dosedanji rekord savdske družbe Saudi Aramco. Investitorji, med katerimi sta vidna Ron Baron in Cathie Wood, že povečujejo svoje deleže v pričakovanju rekordnega vstopa na borzo. Istočasno se podjetje Tesla sooča s padcem prodaje, ki se je v letu 2025 znižala za več kot 8 odstotkov. Ameriški proizvajalec je s tem izgubil naziv največjega svetovnega proizvajalca električnih vozil, ki ga je prevzel kitajski gigant BYD. Tesla je v zadnjem lanskem četrtletju zabeležila dobavo 418.227 vozil, medtem ko je BYD v celem letu prodal 2,26 milijona električnih avtomobilov. Analitiki padec prodaje pripisujejo ukinitvi davčnih olajšav v ZDA, vse močnejši kitajski in evropski konkurenci ter politični drži izvršnega direktorja Elona Muska, ki je vplivala na povpraševanje na ključnih trgih.

Zohran Mamdani je uradno prevzel dolžnosti kot prvi muslimanski župan New Yorka, potem ko je ob polnoči zaprisegel na Koranu na opuščeni postaji podzemne železnice pod mestno hišo. Njegov prevzem funkcije označuje zgodovinski premik v politiki mesta, saj Mamdani, ki pripada krilu demokratičnih socialistov, v svojo administracijo prinaša izrazito progresivno agendo. Prvi dnevi njegovega mandata so minili v znamenju simbolnih dejanj, vključno z uporabo javnega prevoza za prihod na delo in napovedjo ustanovitve novega urada za množično vključevanje javnosti (Office of Mass Engagement). Kljub proslavljanju med njegovimi podporniki je začetek mandata naletel na prve politične ovire in kritike. Mamdani se je že v prvih dneh spopadal z odzivi Izraela, kar kaže na to, da bodo vprašanja zunanje politike in identitete igrala pomembno vlogo v njegovem županovanju. Njegov poudarek na neposrednem stiku z volivci prek novega urada nakazuje strategijo mobilizacije lokalnega prebivalstva, s katero želi utrditi svojo politično moč v enem najpomembnejših mest na svetu.

Ruski predsednik Vladimir Putin in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta ob začetku leta 2026 podala novoletna nagovora z močno nasprotujočimi si sporočili glede vojne v Ukrajini, ki se približuje četrtemu letu trajanja. Putin je v svojem kratkem nastopu poudaril enotnost ruskega ljudstva in vojno omenil le ob koncu, kar nekateri analitiki interpretirajo kot poskus zmanjševanja pomena konflikta v domači javnosti, medtem ko vztraja pri strategiji izčrpavanja. Na drugi strani je Zelenski v svojem nagovoru ponovno pozval k miru, hkrati pa opozoril na ukrajinsko neomajnost in potrebo po diplomatski rešitvi, ki bi spoštovala suverenost države. Kljub Putinovemu prepričanju v zmago in trditvam o uspehih na bojišču kritiki opozarjajo na dolgoročne posledice njegove strategije. Rusko gospodarstvo se sooča z naraščajočo izolacijo in vedno večjo odvisnostjo od Kitajske, vojaški cilji pa kljub začetnim pričakovanjem o hitri zmagi ostajajo neizpolnjeni. Medtem ko Rusija stavi na utrujenost Zahoda, ukrajinska stran ob podpori zaveznikov išče načine za končanje spopadov, ki so v zadnjih letih povzročili ogromno človeško in materialno škodo na obeh straneh.

Zohran Mamdani je 1. januarja 2026 uradno prisegel kot 112. župan mesta New York. 34-letni demokrat, ki se deklarira kot demokratični socialist, se je s tem vpisal v zgodovino kot prvi musliman, prvi politik južnoazijskega porekla in prva v Afriki rojena oseba na čelu največjega ameriškega mesta. Mamdani je zaprisego opravil na Koranu, s čimer je simbolično poudaril svojo versko in kulturno identiteto. Novi župan je v svojem inavguracijskem nagovoru napovedal začetek novega obdobja za metropolo. Poudaril je, da se kljub morebitnim kritikam ne bo odrekel svojim socialističnim načelom, temveč bo aktivno naslovil problematike dostopnih stanovanj in javnega prevoza. Njegov prevzem funkcije po zmagi na volitvah pomeni pomemben premik v politični usmeritvi mesta, saj Mamdani obljublja nekonvencionalen pristop k vodenju in osredotočenost na delavski razred. Prve dni mandata so zaznamovale napovedi o korenitih reformah mestne uprave in poudarjanje vključujoče politike.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal možnost vložitve tožbe zaradi »hude nesposobnosti« proti predsedniku Federalnih rezerv Jeromu Powellu, pri čemer mu očita previsoke stroške prenove stavb centralne banke. Trump trdi, da prenova dveh manjših objektov stane več kot štiri milijarde dolarjev, kar je označil za najdražjo gradnjo v zgodovini. Ob tem je izpostavil lastne gradbene projekte v Beli hiši, ki naj bi bili bistveno cenejši. Napetosti med Belo hišo in centralno banko se stopnjujejo v času, ko Trumpova administracija trdi, da vodi najuspešnejše gospodarstvo na svetu. Hkrati se predsednik ob začetku leta 2026 sooča z resnim upadom priljubljenosti med ključnimi volilnimi skupinami. Po podatkih zadnjih javnomnenjskih raziskav njegova podpora med srednjim razredom in latinskoameriškimi volivci vztrajno pada, kar povzroča nemir znotraj Republikanske stranke pred vmesnimi volitvami. Gospodarski analitiki opozarjajo, da ameriški delniški trg kljub rasti zaostaja za svetovnim povprečjem, inflacijski pritiski in stroški bivanja pa ostajajo glavna skrb volivcev. Trump te navedbe zavrača kot prirejene in vztraja pri uspešnosti svojih politik, medtem ko kritiki opozarjajo na njegovo pogosto odsotnost zaradi igranja golfa in vprašanja glede njegovega zdravstvenega stanja.

Zohran Mamdani, 34-letni demokratični socialist, je ob začetku leta 2026 uradno prevzel vodenje New Yorka in se v zgodovino zapisal kot prvi muslimanski, prvi južnoazijski in prvi v Afriki rojeni župan tega ameriškega velemesat. Mamdani je zaprisegel v dveh delih; najprej ob polnoči na zasebni slovesnosti na opuščeni postaji podzemne železnice City Hall, nato pa še na javni prireditvi pred mestno hišo, kjer je prisego vodil senator Bernie Sanders. Pri obeh obredih je Mamdani roko položil na koran, kar je še en zgodovinski mejnik za mesto. Novi župan je v svojem prvem nagovoru napovedal odločen premik v levo in obljubil konec obdobja, ki ga je zaznamoval »ostri individualizem«, ter napovedal »toplino kolektivizma«. Med njegovimi prednostnimi nalogami so reševanje stanovanjske krize, uvedba univerzalnega otroškega varstva, brezplačni avtobusni prevozi in povečanje cenovne dostopnosti mesta za delavski razred. Njegov nastop funkcije je podprlo več tisoč ljudi, ki so se kljub nizkim temperaturam zbrali na Manhattnu, medtem ko so republikanski nasprotniki in privrženci gibanja MAGA izrazili močne pomisleke glede njegove socialistične agende.

Zohran Mamdani je v četrtek ob polnoči uradno prevzel položaj 112. župana New Yorka in s tem postal prvi musliman, prvi politik južnoazijskega porekla in prvi v Afriki rojeni posameznik na čelu največjega ameriškega mesta. 34-letni demokratični socialist je zaprisegel na stoletja star izvod Korana, kar simbolizira novo obdobje v mestni politiki. Slovesnost je potekala na opuščeni postaji podzemne železnice Old City Hall, kar dodatno poudarja njegovo usmerjenost k delavskemu razredu in mestni infrastrukturi. V svojem inavguracijskem nagovoru je Mamdani napovedal ambiciozno in drzno vodenje mesta, pri čemer se ne namerava odreči svojim socialističnim načelom. Obljubil je korenito preobrazbo mestne uprave v korist delavstva in prizadevanja za večjo cenovno dostopnost bivanja ter vključenost vseh prebivalcev. Kljub zgodovinskemu trenutku inavguracija sproža različne odzive, od navdušenja nad inkluzivnostjo do zaskrbljenosti v določenih delih skupnosti glede prihodnje politične usmeritve mesta. Pri formalnem prevzemu poslov mu je ob stran stopil tudi vplivni senator Bernie Sanders, kar potrjuje Mamdanijevo trdno umeščenost v progresivno krilo Demokratske stranke.

Združene države Amerike so v začetku leta 2026 zabeležile zgodovinski mejnik, ko je javni dolg presegel 38,5 bilijona dolarjev, kar je znatno prej, kot so predvidevale strokovne institucije. K rasti dolga so prispevali visoki stroški obresti, ki zdaj dosegajo skoraj bilijon dolarjev letno, ter posledice obsežne proračunske porabe iz obdobja pandemije. Gospodarska slika pod upravo predsednika Donalda Trumpa ostaja mešana; kljub 4,3-odstotni rasti v tretjem četrtletju leta 2025 se država sooča z inflacijskimi pritiski, ki so se povzpeli na 2,7 odstotka, z napovedjo nadaljnje rasti na 3 odstotke v letu 2026. Trumpova politika carin, ki so se v povprečju dvignile z 2,4 na 16,8 odstotka, je povzročila precejšnja nihanja na finančnih trgih. Čeprav so ti ukrepi v letu 2025 v proračun prinesli dodatnih 200 milijard dolarjev prihodkov, so hkrati povzročili negotovost pri vlagateljih in začasne padce borznih indeksov. Medtem ko so ameriški delniški trgi v letu 2025 zabeležili 18-odstotno rast, analitiki opozarjajo na zaostajanje za svetovnim povprečjem in upadanje gospodarskega premija ZDA. Razpoloženje javnosti postaja vse bolj pesimistično, saj se pričakuje upočasnitev rasti na 1,7 odstotka v prihodnjem letu, k čemur prispevajo tudi napetosti med Belo hišo in Federal Reserve glede denarne politike.

V prestižnem švicarskem smučarskem letovišču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah 1. januarja 2026 prišlo do katastrofalne nesreče v baru Le Constellation. Po navedbah švicarske policije je med novoletnim praznovanjem izbruhnil silovit požar, ki mu je sledila eksplozija, pri čemer je življenje izgubilo približno 40 oseb, več kot 115 pa jih je bilo poškodovanih, mnogi med njimi huje. Ogenj je v polnem baru izbruhnil okoli 1.30 zjutraj, ko so bili prostori polni gostov, ki so praznovali vstop v novo leto. Prve ugotovitve preiskovalcev kažejo, da so tragedijo povzročile iskre s šampanjskih steklenic (t. i. prskalke ali ognjemetne iskre), ki so bile preblizu stropnih oblog in so zanetile ogenj. Reševalne ekipe, gasilci in policija so se nemudoma odzvali na klic na pomoč, vendar je bila intenzivnost ognja v gneči usodna za številne obiskovalce. Prizorišče nesreče je zaprto, saj identifikacija žrtev še poteka, švicarske oblasti pa so zaradi razsežnosti dogodka zaprosile za pomoč prek Mehanizma civilne zaščite Evropske unije. Letovišče, ki bi konec meseca moralo gostiti tekme svetovnega pokala v smučanju, ostaja v stanju žalovanja, diplomatska predstavništva pa že nudijo pomoč tujim državljanom, ki so bili udeleženi v nesreči.

Ameriški predsednik Donald Trump je leto 2026 začel sredi intenzivnih javnih razprav o svojem kognitivnem in fizičnem zdravju, ki so jih sprožila poročila o njegovem dremežu med uradnimi dogodki in vidnih modricah na rokah. Trump je navedbe o pešanju zdravja zavrnil s trditvami, da je z odliko opravil več kognitivnih testov, hkrati pa je sprožil nove spore z medijskimi osebnostmi, kot sta George Clooney in njegova žena Amal. Njegova ekipa v Beli hiši je medtem uvedla krajše sestanke, da bi preprečila utrujenost 79-letnega predsednika, medtem ko se v ozadju pojavljajo nasprotujoče si informacije o naravi njegovih nedavnih zdravniških pregledov. Znotraj republikanske stranke se krepijo napetosti glede Trumpovega vpliva na prihajajoče vmesne volitve leta 2026. Nekateri poslanci, med njimi Don Bacon, so javno pozvali kolege, naj prenehajo delovati kot predsednikovi »podrejenzi« in ponovno vzpostavijo kongresno avtoriteto, zlasti na področjih carinske politike in pomoči Ukrajini. Obenem so se pojavile kritike glede predsednikovega zunanjepolitičnega pristopa do Irana, ki ga nekdanji svetovalec Steve Bannon primerja s strategijo Hillary Clinton. Poleg političnih razkolov se Trumpova administracija sooča še z obtožbami o netransparentnem upravljanju kulturnih institucij, kot je Center Kennedy, in naraščajočim številom pravnih izzivov glede ustavnosti njegovih izvršnih ukazov.

V Veliki Britaniji in indijski zvezni državi Tamil Nadu sta se v ospredju javne razprave znašli vprašanji pokojninske reforme in zagotavljanja socialne varnosti po upokojitvi. Raziskava družbe YouGov je razkrila, da 52 odstotkov prebivalcev Združenega kraljestva meni, da trenutni sistem državnih pokojnin za prihodnje generacije ni vzdržen. Kljub zavedanju o finančnih pritiskih pa Britanci močno nasprotujejo ukrepom, kot je zvišanje upokojitvene starosti. Medtem ko so upokojenci glede prihodnjega financiranja ministrstva za delo in pokojnine (DWP) bolj optimistični, so zaposleni v starosti med 30 in 40 let precej bolj skeptični. Na drugi strani je predsednik vlade indijske zvezne države Tamil Nadu, M. K. Stalin, napovedal uvedbo novega shematskega načrta, ki upokojencem zagotavlja pokojnino v višini 50 odstotkov njihove zadnje osnovne plače. Nova ureditev, imenovana Tamil Nadu Assured Pension Scheme, odgovarja na dolgoletne zahteve javnih uslužbencev in učiteljev po obnovitvi starega pokojninskega sistema. Vlada se je zavezala, da bo poleg 10-odstotnega prispevka zaposlenih zagotovila vsa potrebna dodatna sredstva v pokojninski sklad, kar vključuje tudi redne uskladitve z življenjskimi stroški vsakih šest mesecev. V primeru smrti upokojenca bodo upravičenci prejemali 60 odstotkov zneska pokojnine, predvideno pa je tudi visoko izplačilo ob smrti v času zaposlitve.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social objavil ostro opozorilo iranskim oblastem, v katerem je zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje, če bo Teheran nasilno zatrl mirne protestnike. Trump je v svojem zapisu poudaril, da so ameriške sile pripravljene na takojšen odziv, ter dodal, da bodo ZDA priskočile na pomoč iranskemu ljudstvu, ki se že več dni spopada z represijo režima. Val protestov v Iranu se je sprožil zaradi katastrofalnih gospodarskih razmer, visoke inflacije in sesutja nacionalne valute rial. Po poročanju tujih medijev je v spopadih z vladnimi silami umrlo že najmanj sedem ljudi, medtem ko se demonstracije širijo po večjih mestih. Trumpova retorika je sprožila ostre odzive tako v tujini kot doma; Teheran je od Združenih narodov že zahteval ukrepanje zaradi groženj, medtem ko so nekateri konservativni člani ameriškega kongresa, kot sta Thomas Massie in Marjorie Taylor Greene, kritizirali predsednikovo napoved kot odklon od politike 'Amerika na prvem mestu'. Kritike so se pojavile tudi znotraj Trumpovega nekdanjega kroga zaveznikov. Steve Bannon je predsednikovo napoved označil za kopijo zunanje politike nekdanje državne sekretarke Hillary Clinton, kar po njegovem mnenju ne odraža interesov volivcev. Kljub notranjim razporom Trump vztraja pri stališču, da bodo ZDA branile pravico do mirnega protestiranja, kar dodatno zaostruje že tako napete odnose med državama v regiji Bližnjega vzhoda.

Republikanska stranka se ob vstopu v volilno leto 2026 sooča z globoko politično krizo, ki jo zaznamujejo rekordno število odhodov izkušenih kongresnikov, notranji razkoli in upad javnomnenjske podpore. Po najnovejših podatkih je namero o upokojitvi ali odstopu napovedalo že več kot 50 članov kongresa, od tega večina iz republikanskih vrst. Med vidnejšimi odhodi izstopa napovedana upokojitev vplivnih poslancev, kot sta Elise Stefanik in Don Bacon, medtem ko je Marjorie Taylor Greene svojo namero o odstopu že uresničila. Razmere dodatno otežujejo napovedi o morebitnem »modrem valu« demokratov, ki ga spodbujajo nedavni uspehi na lokalnih volitvah, denimo v Iowi, kjer je demokratska kandidatka Renee Hardman prepričljivo premagala republikanskega tekmeca. Notranja dinamika stranke je pod hudim pritiskom zaradi politike predsednika Donalda Trumpa, ki mu kritiki očitajo poskuse manipulacije volilne zakonodaje in neustrezno obravnavo ključnih vprašanj, kot so naraščajoči stroški zdravstvenega zavarovanja. Po izteku subvencij iz obdobja pandemije so se premije za milijone Američanov drastično povišale, kar demokrati spretno izkoriščajo v predvolilni kampanji. Republikanski voditelji v kongresu, vključno s Stevom Scalisom, priznavajo težave pri komuniciranju dosežkov stranke, medtem ko se morala med člani vztrajno znižuje zaradi zakonodajnega zastoja in naraščajočih etičnih škandalov znotraj lastnih vrst.

Irski predsednik vlade Micheál Martin bo v nedeljo pričel uradni obisk na Kitajskem, kar predstavlja prvi obisk kakega irskega voditelja v tej državi po štirinajstih letih. Po napovedih kitajskega ministrstva za zunanje zadeve se bo Martin v Pekingu srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Obisk poteka v času, ko Peking intenzivno krepi dvostranske odnose s posameznimi članicami Evropske unije, kljub splošnim napetostim med Kitajsko in celotnim evropskim blokom. Srečanje velja za pomemben diplomatski korak za Irsko, ki si prizadeva za uravnoteženje gospodarskih interesov in političnih odnosov z drugo največjo svetovno ekonomijo. Glavne teme pogovorov bodo predvidoma vključevale trgovinsko sodelovanje, vprašanja podnebnih sprememb ter stabilnost mednarodnih dobavnih verig. Diplomatska prizadevanja Kitajske kažejo na strategijo neposrednega dialoga z evropskimi prestolnicami, s čimer se skuša izogniti nekaterim strožjim omejitvam, ki jih zagovarjajo institucije v Bruslju.

V priljubljenem švicarskem smučarskem letovišču Crans-Montana se je novoletno praznovanje v baru Le Constellation sprevrglo v eno najhujših tragedij v zgodovini države. V požaru, ki je izbruhnil manj kot dve uri po polnoči, je po zadnjih podatkih življenje izgubilo približno 40 ljudi, še 115 pa jih je bilo poškodovanih, mnogi med njimi huje. Med žrtvami in pogrešanimi so predvsem mladi, stari od najstniških let do sredine dvajsetih, ki so v prestižnem letovišču praznovali prihod novega leta. Preiskovalci kot najverjetnejši vzrok za nastanek ognja navajajo uporabo pirotehničnih sredstev (vulkanov) na steklenicah šampanjca, ki so vžgali stropno oblogo bara. Priče opisujejo prizore panike, ko je približno 200 ljudi v nekaj sekundah poskušalo zapustiti goreči prostor. Švicarski predsednik Guy Parmelin je ob dogodku razglasil petdnevno žalovanje in poudaril, da gre za dogodek nepredstavljivih razsežnosti. Številne huje poškodovane žrtve so bile zaradi hudih opeklin prepeljane v specializirane enote po vsej Evropi, medtem ko forenziki nadaljujejo s težavnim postopkom identifikacije trupel.

Zohran Mamdani je 1. januarja 2026 uradno prevzel dolžnost 112. župana mesta New York in s tem postal prvi musliman, prvi politik južnoazijskega porekla ter prvi v Afriki rojeni posameznik na čelu največjega ameriškega mesta. Širištiriintridesetletni demokrat, ki se deklarira za demokratičnega socialista, je zaprisegel ob polnoči na zgodovinski in opuščeni postaji podzemne železnice Old City Hall. Slovesnost je privabila več tisoč ljudi, med njimi tudi vplivne osebnosti levice, kot je kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez, ki je Mamdanijev prevzem oblasti označila za začetek nove dobe za New York. V svojem prvem govoru je Mamdani napovedal drzno vladanje, usmerjeno v zaščito najranljivejših prebivalcev mesta in spopadanje z ekonomskimi neenakostmi. Priznal je, da bo celotna država pozorno spremljala njegov mandat, ki bo služil kot preizkus, ali lahko leva politična struja učinkovito upravlja s tako kompleksnim velemestom. Njegova izvolitev predstavlja pomemben mejnik v ameriški politiki, saj se je iz kandidata z minimalno začetno podporo povzpel na enega najvidnejših položajev v državi, kjer bo po pričakovanjih služil kot protiutež politiki predsednika Donalda Trumpa.

Črnogorski policisti so na mejnem prehodu Božaj med opravljanjem mejne kontrole odvzeli prostost državljanu Albanije z inicialkami B. M., ki je poskušal vstopiti v državo s ponarejenimi dokumenti. Osumljenec je vozil luksuzno vozilo znamke Audi A6 Avant z italijanskimi registrskimi oznakami. Ob kontroli je policistom predložil albanski potni list ter italijansko vozniško in prometno dovoljenje, za katera so policisti na prvi liniji kontrole takoj posumili, da nista pristna. V sodelovanju s pripadniki agencije Frontex so uslužbenci opravili podrobnejši pregled na drugi liniji mejne kontrole. Pri tem so ugotovili očitna odstopanja od originalnih dokumentov in potrdili, da gre za ponaredka. O dogodku so obvestili državno tožilko v Podgorici, ki je za osumljenca odredila pridržanje. Policija je poleg ponarejenih dokumentov zasegla tudi vozilo, zoper voznika pa bo podana kazenska ovadba zaradi kaznivega dejanja ponarejanja listin.

Brandenburški minister za infrastrukturo in načrtovanje je javnosti sporočil, da so cestne službe v zvezni deželi Brandenburg v celoti pripravljene na prihajajočo zimsko sezono. Sneženje in poledica v zimskih mesecih na tem območju pogosto povzročata nevarne prometne razmere, zato so vzdrževalne ekipe že v stanju pripravljenosti. Minister je poudaril, da so logistični načrti izdelani, zaloge soli pa zadostne za nemoteno delovanje služb. Službe za vzdrževanje cest so v zadnjih tednih opravile vse potrebne tehnične preglede mehanizacije in usposabljanja osebja. Glavni cilj je zagotoviti varnost na avtocestah in regionalnih cestah ter preprečiti zastoje, ki bi jih lahko povzročil nenaden vdor hladne zračne mase. Kljub pripravljenosti oblasti pa voznike pozivajo k previdnosti in uporabi ustrezne zimske opreme, saj zimske službe ne morejo biti prisotne na vseh odsekih hkrati ob začetku padavin.

José Luís Carneiro, vodja portugalske Socialistične stranke (PS), je v javnem nagovoru pozval Združene narode in mednarodne organe k aktivnemu varovanju mednarodnega prava v Venezueli. Njegov poziv temelji na naraščajočih napetostih v tej latinskoameriški državi, ki neposredno vplivajo na tamkajšnjo številčno portugalsko skupnost. Carneiro je izrazil polno podporo portugalski vladi pri vseh prizadevanjih za zaščito svojih državljanov in poudaril nujnost tesnega sodelovanja znotraj Evropske unije za preprečitev nadaljnjega stopnjevanja konfliktov. Politični voditelj je izpostavil, da mora mednarodna skupnost delovati usklajeno, da bi zagotovila stabilnost in varnost. Poudarek njegovega apela je na diplomatskih prizadevanjih, ki bi preprečila nasilje in zagotovila spoštovanje demokratičnih standardov. Po njegovih besedah je ključno, da se v reševanje krize vključijo vse relevantne mednarodne institucije, saj trenutne razmere v Venezueli predstavljajo tveganje ne le za lokalno prebivalstvo, temveč tudi za številne tuje državljane, ki živijo in delajo v državi.

Združene države Amerike so izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, med katerim so zajele predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale na ameriška tla. Po uradnih navedbah Washingtona je bil Maduro pod aretacijo odstranjen iz države in bo v ZDA obravnavan pred sodiščem. Operacija sledi mesecem stopnjevanja napetosti in groženj predsednika Donalda Trumpa z vojaškim posredovanjem, ki so bile uradno utemeljene z bojem proti trgovini z drogami in dejavnostmi venezuelskih kartelov. Napad predstavlja vrhunec dolgotrajne ameriške strategije za zamenjavo režima v Caracasu. Administracija predsednika Trumpa je Madura že dlje časa označevala za nelegitimnega voditelja in diktatorja, povezanega z mednarodnim kriminalom. Po poročanju tujih tiskovnih agencij je bil Maduro v ujetništvo vzet v okviru operacije, ki so jo spremljali letalski in pomorski napadi na strateške cilje v Venezueli. Trenutno se nahaja v priporu na ozemlju Združenih držav, kjer pričakuje začetek sodnega postopka zaradi obtožb o narkoterorizmu.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je razglasil stanje zunanje nestabilnosti (estado de conmoción exterior), potem ko so prestolnico Caracas in več osrednjih zveznih držav v soboto zgodaj zjutraj stresle močne eksplozije. Maduro je dogodke označil za "najhujšo vojaško agresijo" s strani Združenih držav Amerike in ukazal takojšnjo mobilizacijo ter prehod v oborožen boj za zaščito civilnega prebivalstva. Po poročilih so bile tarče napadov civilne in vojaške instalacije v prestolnici ter državah Miranda, Aragua in La Guaira. Eksplozije, ki so jih spremljali zvoki preletov letal, so se v Caracasu začele okoli druge ure zjutraj po lokalnem času. Nad južnim delom mesta, v bližini pomembnega vojaškega oporišča, se je dvigal gost dim. Venezuelska vlada trdi, da so ZDA s tem dejanjem grobo kršile Ustanovno listino Združenih narodov ter neposredno ogrozile regionalni mir in stabilnost. Do domnevnih napadov prihaja v času, ko je ameriški predsednik Donald Trump v Karibsko morje napotil močne mornariške sile in javno razpravljal o možnosti kopenskih napadov na Venezuelo.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je zahteval nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov in Organizacije ameriških držav po poročilih o bombardiranju venezuelske prestolnice Caracas. Petro, čigar država je trenutno članica Varnostnega sveta ZN, je poudaril potrebo po takojšnjem ukrepanju za vzpostavitev mednarodne zakonitosti sredi agresije proti sosednji državi. V zgodnjih jutranjih urah so iz različnih delov Caracasa poročali o močnih eksplozijah in detonacijah, ki jih kolumbijski vrh interpretira kot zunanje vojaške napade. Zaradi stopnjevanja napetosti in ameriških letalskih napadov na Caracas ter druga venezuelska mesta je Kolumbija močno okrepila nadzor na svoji 2200 kilometrov dolgi meji. Kolumbijski obrambni minister Pedro Sánchez je napovedal aktivacijo vseh policijskih in vojaških zmogljivosti za zaščito prebivalstva in strateških objektov. Posebna pozornost je namenjena preprečevanju morebitnih terorističnih akcij oboroženih skupin, kot sta ELN in disidenti FARC, ki delujejo na obeh straneh meje. Hkrati so v mestu Cúcuta vzpostavili enotno poveljstvo za humanitarno pomoč, ki se pripravlja na morebiten povečan pritisk venezuelskih beguncev, ki bi zaradi spopadov iskali zatočišče v sosednji državi.

Posebne enote ameriške mornariške pehote so v nočni operaciji vstopile v venezuelsko prestolnico Caracas in zajele predsednika Nicolása Madura. Po navedbah dostopnih poročil in videoposnetkov so ameriške sile izvedle bliskovito vojaško akcijo, ki predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in neposrednih vojaških napadov na venezuelsko ozemlje. Podpredsednica Venezuele je medtem zahtevala konkretne dokaze o trenutnem statusu in lokaciji zajetega predsednika, medtem ko se v državi stopnjuje negotovost. Operacija sledi seriji stopnjevanih ukrepov administracije Donalda Trumpa, ki je Venezuelo že pred tem obtožila vodenja narkokartela in sodelovanja s terorističnimi organizacijami. Zasedba Caracasa in zajetje državnega voditelja pomenita neposreden poseg v suverenost južnoameriške države, kar bo po mnenju analitikov sprožilo obsežne mednarodnopravne in geopolitične posledice. Razmere v državi ostajajo kritične, saj so oblasti pozvale k mednarodnemu ukrepanju zoper ameriško vojaško posredovanje.

Združene države Amerike so v noči na soboto izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki so jo zaznamovale silovite eksplozije v prestolnici Caracas. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da gre za napad velikega obsega, ki sledi njegovim predhodnim opozorilom o vojaškem posredovanju zaradi domnevne vpletenosti venezuelskega režima v trgovino z drogami in organiziran kriminal. Po poročilih so bile tarče napadov predvsem vojaške instalacije in strateška infrastruktura v okolici prestolnice. Venezuelska vlada pod vodstvom Nicolása Madura je operacijo ostro obsodila in jo označila za »zelo resno vojaško agresijo«. Maduro je državljane pozval k splošni mobilizaciji za obrambo suverenosti države, medtem ko so poročila z terena potrdila več detonacij, ki so pretresle Caracas. Do stopnjevanja napetosti prihaja po obdobju intenzivnega ameriškega pritiska, vključno z gospodarskimi sankcijami in prejšnjimi omejenimi napadi z brezpilotnimi letalniki, kar zdaj prerašča v neposreden vojaški konflikt širših razsežnosti.

Iranska revolucionarna garda (IRGC) je ob obletnici smrti generala Kasema Solejmanija izdala uradno izjavo, v kateri je izpostavila trajen vpliv njegove zapuščine na varnostno in politično strukturo regije. V dokumentu so poudarili, da je Solejmanijevo delovanje povzročilo erozijo politične in varnostne moči zahodnih sil, ki jih v Teheranu opisujejo kot sistem hegemonije. Vodstvo garde je izrazilo pripravljenost sil Basidž in rednih enot IRGC za zaščito islamske republike, kar vključuje tudi pripravljenost na žrtvovanje za ohranitev državnih interesov in verskih vrednot. Izjava sovpada s praznovanjem obletnice rojstva imama Alija, kar so iranske oblasti izkoristile za krepitev ideološke povezave med zgodovinskimi verskimi osebnostmi in sodobnimi vojaškimi voditelji. Vojaški vrh je v sporočilu ponovno potrdil svojo zavezanost nadaljevanju Solejmanijeve strategije v regiji, ki temelji na podpori zavezniškim milicam in nasprotovanju vplivu Združenih držav Amerike ter njihovih zaveznikov na Bližnjem vzhodu. Dokument ne navaja novih vojaških operacij, temveč se osredotoča na konsolidacijo notranje enotnosti in ideološko mobilizacijo.

Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel in njegov kolumbijski kolega Gustavo Petro sta ostro obsodila domnevne ameriške zračne napade na cilje v Venezueli. Díaz-Canel je dejanje označil za »državni terorizem« in pozval mednarodno skupnost k nujnemu odzivu na agresijo Združenih držav Amerike, ki naj bi ogrožala mir v regiji. Do obsodb prihaja po tem, ko je venezuelski predsednik Nicolás Maduro razglasil izredno stanje, potem ko je Washington obtožil napadov na civilne in vojaške objekte v državi. Napetosti so se stopnjevale po poročilih o napadih z brezpilotnimi letalniki, ki so po trditvah venezuelske strani ciljali na infrastrukturo v državi. Kolumbija, ki je pod vodstvom Petra zavzela bolj kritično držo do ameriških posegov v sosednji državi, se je pridružila Kubi v opozarjanju na nevarnost destabilizacije Latinske Amerike. Medtem ko ZDA operacije utemeljujejo z bojem proti mamilarskim kartelom in terorizmu, zaveznice Venezuele, vključno z Rusijo in Iranom, te poteze interpretirajo kot poskus nasilne menjave režima v Caracasu. Dogajanje predstavlja vrhunec večmesečnega stopnjevanja pritiska administracije Donalda Trumpa na Madurovo vlado.

Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah 3. januarja izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki je vključevala letalske napade na prestolnico Caracas in druge strateške cilje. Po poročanju tujih tiskovnih agencij je bilo v Caracasu slišati najmanj sedem močnih eksplozij, ki so povzročile tresenje oken in preplašile prebivalce, ki so množično zapustili domove. Napadi so povzročili izpade električne energije in obsežne požare, med drugim na letališču v obmorskem mestu Higuerote. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social potrdil uspešnost operacije in sporočil, da so ameriške sile v sodelovanju s pravosodnimi organi prijele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po Trumpovih besedah sta bila oba že odpeljana iz države. Venezuela je pred tem razglasila izredno stanje in obsodila napade na civilno ter vojaško infrastrukturo kot agresijo, medtem ko so sosednje države, vključno s Kolumbijo, opozorile mednarodno javnost na resnost razmer. Podrobnosti o prijetju in lokaciji, kamor so Madura prepeljali, bodo predvidoma razkrite na tiskovni konferenci v letovišču Mar-a-Lago.

Venezuelske oborožene sile so v bližini predsedniške palače Miraflores v prestolnici Caracas namestile oklepna bojna vozila. Razporeditev vojaške tehnike na mestnih ulicah sledi poročilom o močnih eksplozijah, ki so odjeknile v mestu. Prizori z ulic kažejo na močno prisotnost varnostnih sil v neposredni bližini ključnih vladnih objektov. Razmere v državi ostajajo napete, saj vojska s premiki težke opreme očitno krepi varovanje predsedniškega kompleksa. Lokalne oblasti se na dogodke še niso uradno odzvale, prav tako ni uradnih podatkov o morebitnih žrtvah ali vzrokih za predhodne eksplozije. Dogajanje v Caracasu kaže na stopnjevanje varnostnih ukrepov v že tako nestabilnem političnem okolju Venezuele.

Guverner Hersonske oblasti pod ruskim nadzorom Vladimir Saldo je sporočil, da je bilo v ukrajinskem napadu na vas Horli ubitih več oseb, pri čemer je bilo več kot 19 trupel zaradi močnega termičnega učinka skoraj popolnoma uničenih. Po njegovih besedah so od žrtev ostali le posamezni fragmenti, kar otežuje identifikacijo. Napad se je zgodil v prvih minutah novega leta, ko so ukrajinske oborožene sile uporabile strelivo z vnetljivimi zmesmi visoke temperature. Ruski viri navajajo, da je skupno število žrtev napada na lokalno kavarno in hotel naraslo na 28, več kot 60 oseb pa je bilo ranjenih. Ukrajinska stran naj bi pri napadu uporabila sredstva, ki so običajno namenjena uničevanju utrjenih bunkerjev. Lokalni organi nadaljujejo z delom na kraju dogodka in poskušajo identificirati žrtve, medtem ko se podatki o končnem številu ranjenih še dopolnjujejo.