Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v petek, 3. januarja 2025, na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil fotografijo venezuelskega voditelja Nicolasa Madura na krovu ameriške vojaške ladje. Fotografija prikazuje Madura v sivi športni opremi in z glušniki na ušesih, ko sedi v ladijski kabini pod nadzorom ameriških sil. Gre za prvo vizualno potrditev lokacije venezuelskega predsednika po njegovem nedavnem zajetju s strani ameriške mornarice. Objava fotografije služi kot simbolična potrditev uspeha operacije, s katero so Združene države Amerike odstranile Madura z oblasti v Venezueli. Trumpova administracija, ki bo uradno prevzela dolžnosti čez nekaj tednov, s temi dejanji nakazuje na ostrejšo zunanjo politiko do latinskoameriških režimov. Trenutni dogodki so povzročili precejšnje zanimanje v mednarodni javnosti, saj gre za neposreden poseg v suverenost druge države in aretacijo njenega voditelja pod obtožbami trgovine z mamilki in korupcije.

Donald Trump, novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike, je napovedal tiskovno konferenco v svoji rezidenci Mar-a-Lago na Floridi. Pričakuje se, da bo Trump spregovoril o ključnih prioritetah svoje prihajajoče administracije, vključno z imenovanji na ministrska mesta in načrtovanimi ukrepi na področju gospodarstva in migracij. Dogodek poteka v obdobju, ko javnost z velikim zanimanjem spremlja oblikovanje nove vladne ekipe in prve politične smernice po njegovi nedavni volilni zmagi. Novinarska konferenca predstavlja enega izmed prvih uradnih nagovorov Trumpa po zmagi nad demokratsko kandidatko Kamalo Harris. Prizorišče na Floridi je v zadnjih tednih postalo osrednje politično središče, kjer se vrstijo sestanki s potencialnimi kandidati za visoke položaje v ameriški administraciji. Trumpovi sodelavci so nakazali, da bo poudarek na hitri implementaciji predvolilnih obljub, kar vključuje tudi spremembe v zunanji politiki in trgovinskih odnosih.

V Venezueli se razmere po nedavnih predsedniških volitvah zaostrujejo, saj prebivalci poročajo o mešanici upanja in močnega strahu pred morebitnim nasiljem. Priče navajajo, da so noči v državi polne napetosti, medtem ko opozicija in mednarodna javnost opozarjata na nepravilnosti pri preštevanju glasov. Po navedbah očividcev se ljudje spopadajo z negotovostjo glede prihodnosti, saj oblasti krepijo nadzor nad javnim življenjem, kar omejuje svobodo gibanja in izražanja. Dogajanje na ulicah venezuelskih mest odraža globoko polarizacijo družbe. Medtem ko privrženci sedanjega režima proslavljajo, se velik del prebivalstva boji povračilnih ukrepov državnih varnostnih sil. Poročila s terena nakazujejo na povečano prisotnost oboroženih skupin, ki podpirajo vlado, kar še dodatno stopnjuje pritisk na civilno prebivalstvo, ki si želi demokratičnih sprememb in gospodarske stabilizacije države.

Ameriška vojska je v kirurško natančni vojaški operaciji na ozemlju Venezuele zajela predsednika Nicolása Madura. Po poročanju uradnega Washingtona so pripadniki specialnih sil Madura pridržali in ga prepeljali v prostore pod ameriškim nadzorstvom. Operacija se je odvila po mesecih stopnjevanja napetosti in neposrednih vojaških napadov na venezuelsko infrastrukturo, ki so se začeli konec leta 2025. Čeprav je bil Maduro osrednja figura venezuelske oblasti in dedič chavističnega gibanja, strokovnjaki za Latinsko Ameriko opozarjajo, da režim v Caracasu kljub njegovi aretaciji za zdaj ostaja nedotaknjen. Zajetje Madura sledi dolgotrajni gospodarski krizi, množičnemu odseljevanju prebivalstva in očitkom o represiji nad opozicijo, ki so zaznamovali njegovo vladavino. Administracija predsednika Donalda Trumpa je Madura že dlje časa obtoževala vpletenosti v narkoterorizem, kar je služilo kot podlaga za stopnjevanje vojaških dejavnosti v Karibskem morju. Trenutno stanje v Venezueli ostaja negotovo, saj mednarodna skupnost pričakuje odziv preostalih članov režima in morebitne premike opozicije pod vodstvom Maríe Corine Machado.

Ameriško pravosodno ministrstvo je potrdilo, da so bile v vojaški operaciji v Caracasu pridržane ključne osebnosti venezuelskega vrha, vključno s predsednikom Nicolásom Madurom in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriške generalne tožilke bodo ujetnika prepeljali v New York, kjer se bosta na zveznem sodišču spopadla z obtožbami zaradi narkoterorizma in trgovine z drogami. Operacija, ki je pretresla mednarodno javnost, pomeni dramatičen preobrat v večletnih prizadevanjih Združenih držav Amerike za uveljavitev pravne odgovornosti venezuelskega vodstva. Generalna tožilka je ob tem poudarila, da bosta Maduro in Floresova deležna celotne teže ameriškega pravosodnega sistema. Obtožnica jima očita sodelovanje v kriminalnih dejavnostih, ki vključujejo organiziran kriminal in ogrožanje varnosti z vpletenostjo v mednarodno trgovino s prepovedanimi substancami. Dogodek je sprožil takojšnje odzive po vsem svetu, medtem ko ameriške oblasti pripravljajo teren za začetek sodnega procesa, ki bo potekal pod strogimi varnostnimi ukrepi v New Yorku.

Elitna enota ameriške vojske Delta je v nočni operaciji v Venezueli prijela predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Silio Flores. Po navedbah dveh obveščenih virov, na katera se sklicuje televizijska mreža CNN, so vojaki par presenetili v spalnici njune rezidence, od koder so ju nemudoma odpeljali iz države. Operacija se je odvila sredi noči, pri čemer so ameriške sile vdrle v prostore in predsednika pridržale brez predhodne javne najave. Dogodek predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, saj so Združene države Amerike Madura že dlje časa obravnavale kot nelegitimnega voditelja in ga obtoževale vpletenosti v trgovino z mamili ter kršenja človekovih pravic. Pridržanje in izgon predsednika bosta po pričakovanjih povzročila globoko politično krizo v Venezueli in sprožila ostre odzive mednarodne skupnosti, zlasti držav, ki so Madura podpirale. Zaenkrat uradni Washington še ni podal podrobnejših pojasnil o pravni podlagi za izvedbo tovrstne vojaške operacije na tujem ozemlju.

Združene države Amerike so v soboto sprožile obsežno vojaško operacijo proti Venezueli, kar predstavlja najnovejšo v dolgem nizu ameriških intervencij v Latinski Ameriki. Napad se je zgodil po obdobju stopnjevanih napetosti, med katerimi je venezuelski predsednik Nicolas Maduro Washington večkrat pozval k miru in opozarjal pred »noro vojno«. Ameriška administracija je operacijo utemeljila kot del širše strategije proti režimu chavizma, medtem ko Caracas trdi, da gre za nezakonit poskus zrušitve legitimne oblasti. Zgodovina odnosov med državama je zaznamovana s številnimi obtožbami o vmešavanju. Že pokojni predsednik Hugo Chavez in njegov naslednik Maduro sta Združene države Amerike redno obtoževala podpore državnim udarom, vključno s tistim iz leta 2002, ko je bil Chavez za dva dni odstranjen s položaja. Trenutna vojaška akcija sledi odobritvi obveščevalnih operacij s strani ameriškega predsednika Donalda Trumpa, kar je venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino Lopez označil za vnaprej obsojeno na neuspeh. Latinskoameriška regija tako ponovno postaja prizorišče neposrednega vojaškega posredovanja velesile, kar obuja spomine na hladnovojne operacije proti Castru in drugim levičarskim voditeljem.

Vlade Peruja, Paragvaja in drugih latinskoameriških držav so se uradno odzvale na dogodke v soboto, 3. januarja, ko je prišlo do zajetja venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Perujsko zunanje ministrstvo je v uradni izjavi pozvalo k čimprejšnji politični rešitvi in vzpostavitvi demokratičnega prehoda v državi, ki bi končal dolgoletno politično krizo. Paragvajska vlada je ob tem poudarila, da mora Madurov odhod nemudoma odpreti pot procesu institucionalne obnove in povrnitve demokratičnih standardov. Odzivi sosednjih držav sledijo poročilom o dramatičnih spremembah v Caracasu, kjer so mednarodni pritiski in notranje napetosti dosegli vrhunec z zajetjem predsednika. Države regije poudarjajo pomen mirnega prehoda oblasti in spoštovanja človekovih pravic, medtem ko mednarodna skupnost pozorno spremlja stabilnost v regiji. Peru je v svojem sporočilu izpostavil nujnost legitimnih institucij, ki bodo sposobne izpeljati svobodne volitve.

Podpredsednica Venezuele je uradno potrdila, da oblasti nimajo informacij o trenutni lokaciji predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores. Do izginotja je prišlo po navedbah o domnevni operaciji ugrabitve, ki naj bi jo izvedle Združene države Amerike, o čemer je predhodno poročal Donald Trump. Venezuelski uradniki so izrazili globoko zaskrbljenost in zahtevajo dokaze, da sta zakonca še živa. Venezuelsko vrhovno tožilstvo je v odzivu na dogodke pozvalo Washington, naj nemudoma izpusti predsednika Madura, če se ta nahaja v njihovem pridržanju. Razmere v državi so izjemno napete, saj vladni predstavniki trdijo, da gre za neposreden napad na suverenost države. Incident se je zgodil le kratek čas po tem, ko je Maduro javno opozarjal na ameriške načrte za spodkopavanje venezuelskega gospodarstva in stabilnosti režima. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj bi morebitna potrditev ugrabitve s strani tuji sil lahko sprožila nepredvidljive politične in varnostne posledice v celotni regiji Latinske Amerike.

Ameriška vojska je v obsežni operaciji domnevno zajela venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, medtem ko prestolnica Caracas ostaja pod zračnimi napadi in v izrednih razmerah. Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da je bil Maduro ujet v okviru ameriške operacije, kar predstavlja vrhunec dolgoletnih napetosti in nedavnih vojaških spopadov med državama. Razmere v državi so kritične, saj so oblasti v Caracasu razglasile izredno stanje, neodvisne potrditve o Madurovi usodi pa za zdaj še ni. Zaradi stopnjevanja konfliktov je kolumbijski predsednik Gustavo Petro ukazal takojšnjo namestitev vojaških enot na meji z Venezuelo. Petro, ki je bil doslej eden redkih zagovornikov Madura, je zračne napade Združenih držav Amerike označil za agresijo na suverenost Latinske Amerike in opozoril na grozečo humanitarno krizo. Kolumbija, ki trenutno zaseda mesto nestalne članice Varnostnega sveta ZN, je zahtevala nujno sejo Organizacije ameriških držav in Združenih narodov, da bi obravnavali mednarodno zakonitost ameriškega posredovanja. Operacija je korenito spremenila geopolitično ravnovesje v regiji in Venezuelo pahnila v najhujšo krizo v zadnjih desetletjih.

Združene države Amerike so izvedle operacijo, v kateri so pridržale venezuelskega voditelja Nicolása Madura, kar je sprožilo val nasprotujočih si odzivov po vsem svetu. V Čilu so se na tisoče venezuelskih izseljencev zbrali na ulicah Santiaga, kjer so s hrupnim proslavljanjem, zastavami in vzkliki o svobodi pozdravili padec Madurovega režima. Nasprotno so v venezuelski prestolnici Caracas potekale množične demonstracije Madurovih privržencev, ki zahtevajo njegovo takojšnjo izpustitev in vrnitev v državo. Razmere v Venezueli ostajajo napete, saj so se podporniki gibanja chavismo odpravili na ulice središča mesta, da bi izrazili nasprotovanje dejanju ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Županja Caracasa je sporočila, da se protestniki ne bodo umaknili z ulic, dokler ne bo znana natančna lokacija in usoda predsednika države. Dogajanje predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Caracasom in Washingtonom, ki so se v zadnjem obdobju stopnjevale do te mere, da je Maduro predhodno odredil splošno mobilizacijo vseh obrambnih sil v državi.

Britanski premier Keir Starmer je v soboto uradno izjavil, da Združeno kraljestvo ni bilo vpleteno v zračne napade na Venezuelo, ki so jih izvedle Združene države Amerike. Starmer je poudaril, da London pri operaciji ni sodeloval v nobeni obliki, in pozval k natančni razjasnitvi dejstev, preden bi mednarodna skupnost podala dokončne ocene o zakonitosti oziroma naravi vojaškega posredovanja. Kljub premierjevim zagotovilom se v britanskem političnem prostoru že pojavljajo kritični odzivi. Nigel Farage, vodja stranke Reform UK, ki trenutno beleži visoko podporo v javnomnenjskih raziskavah, je izrazil prepričanje, da so ameriški napadi kršili mednarodno pravo. Starmer je v odzivu na dogajanje izpostavil pomen spoštovanja mednarodnih norm, vendar je ostal previden pri neposrednem komentiranju dejanj ameriške administracije, dokler ne bodo na voljo vsi podatki o operaciji.

Osrednja obveščevalna služba ZDA (CIA) naj bi imela v venezuelski vladi visokega informatorja, ki je igral ključno vlogo pri nedavnem zajetju predsednika Nicolása Madura. Po poročanju ameriškega časnika The New York Times in tiskovne agencije Reuters je obveščevalec ameriškim vojaškim silam zagotavljal natančne podatke o gibanju in lokaciji venezuelskega voditelja. Ti podatki so bili odločilni za izvedbo operacije ameriških specialnih enot, ki so Madura vzele v ujetništvo. Operacija, ki je temeljila na tesnem sodelovanju med obveščevalno službo in vojsko, nakazuje na globoko infiltracijo ameriških agentov v najvišje kroge oblasti v Caracasu. Viri, ki so seznanjeni s potekom akcije, trdijo, da je informator lokacijo predsednika spremljal v realnem času vse do trenutka, ko so nanj naletele posebne enote. Ameriške oblasti uradnih podrobnosti o identiteti vira niso razkrile, so pa navedbe o prisotnosti agenta v samem vrhu venezuelske politike sprožile nove razprave o razsežnostih ameriškega vmešavanja v regiji.

Združene države Amerike so v soboto v zgodnjih jutranjih urah izvedle operacijo v prestolnici Venezuele, po kateri je novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump sporočil, da so Nicolása Madura »ujeli in odpeljali« iz države. V Caracasu in bližnjem pristaniškem mestu La Guaira so okoli druge ure zjutraj po lokalnem času odjeknile silovite eksplozije, ki jih je spremljal zvok preletavajočih letal. Venezuelska stran je dogajanje nemudoma označila za »izjemno resno vojaško agresijo« s strani Združenih držav Amerike. Dogodki predstavljajo vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevale od Trumpove napovedi o zaprtju zračnega prostora nad Venezuelo. Operacija je v mestu povzročila preplah in kaos, poročila o eksplozijah pa prihajajo tudi s strateških točk, kot sta glavno letališče in pristanišče. Medtem ko ameriška stran trdi, da je bila operacija uspešna pri zajetju Madura, venezuelske oblasti obtožujejo ZDA kršenja suverenosti in kolonialističnega pristopa. Razmere v državi ostajajo nestabilne, mednarodna skupnost pa z zaskrbljenostjo spremlja morebitne nadaljnje vojaške in politične posledice te poteze.

Kraljevina Maroko je uradno potrdila svojo neomajno podporo nacionalni enotnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Jemna. Ministrstvo za zunanje zadeve je v izjavi za javnost poudarilo, da pozorno spremlja zadnji razvoj dogodkov v tej državi na Arabskem polotoku. Maroška diplomacija je ob tem izpostavila zavezanost načelom mednarodnega prava, dobrososedskim odnosom ter spoštovanju integritete držav. V uradnem sporočilu so maroške oblasti izrazile prepričanje, da ima jemensko ljudstvo pravico do varnosti in stabilnosti. Maroko se zavzema za celovito politično rešitev krize, ki bi temeljila na spoštovanju legitimnih institucij države. Ta diplomatska drža odraža širšo zunanjo politiko Rabata, ki temelji na podpori stabilnosti v regiji in nasprotovanju vsem oblikam separatizma ali zunanjega vmešavanja v notranje zadeve suverenih držav. Poudarek na enotnosti Jemna prihaja v času, ko se država še vedno spopada z dolgotrajnimi notranjimi konflikti in humanitarno krizo. Maroko s tem korakom krepi svojo vlogo stabilnega partnerja v arabskem svetu in zaveznika mednarodno priznane jemenske vlade.

Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je izvedla obsežno operacijo, v kateri so ameriške vojaške sile pridržale venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Trump je v uradni izjavi potrdil pridržanje in poudaril, da bodo Združene države Amerike neposredno sodelovale pri določanju prihodnosti Venezuele. ZDA so Madura že dlje časa obtoževale vodenja narkoterorističnega kartela in za informacije, ki bi pripeljale do njegove aretacije, razpisale nagrado v višini 50 milijonon dolarjev. Ameriško pravosodje namerava Maduru soditi zaradi trgovine z drogami. Po aretaciji se je politična situacija v Karakasu močno zaostrila, negotovost pa se stopnjuje. Po poročanju tujih medijev je venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez že zapustila državo in naj bi se trenutno nahajala na ozemlju Ruske federacije. Operacija je presenetila velik del ameriške javnosti, čeprav so se napetosti med državama stopnjevale že več mesecev, vključno z zaprtjem zračnega prostora in vojaškimi vajami v regiji. Donald Trump je poudaril, da je bil ta korak nujen za zaustavitev kriminalnih dejavnosti venezuelskega režima.

Združene države Amerike so izvedle vojaški napad na Venezuelo, kar je sprožilo buren odziv v regiji in povzročilo zaostritev varnostnih razmer. Kolumbija, ki jo vodi vlada, kritična do politike Donalda Trumpa, je zaradi dogodkov nemudoma okrepila nadzor na svoji meji. Kolumbijski predsednik je ob tem izrazil globoko zaskrbljenost in zahteval nujni sklic Varnostnega sveta Združenih narodov, saj meni, da napad resno ogroža regionalno stabilnost. Na drugi strani je odločitev Washingtona podprl argentinski predsednik Javier Milei, ki je dejanje pozdravil. Medtem ko Kuba ostro obsoja ameriško posredovanje v Venezueli, se znotraj Latinske Amerike poglablja politični razkol. Napad je povzročil precejšnjo negotovost na mednarodnem parketu, saj gre za neposredno vojaško posredovanje v državi, ki je že leta v globoki politični in gospodarski krizi.

Francoski minister za zunanje zadeve je ostro obsodil nedavne ameriške vojaške dejavnosti v Venezueli in jih označil za kršitev temeljnih načel mednarodnega prava. Po uradnih navedbah Pariza so te operacije na venezuelskem ozemlju v neposrednem nasprotju z načelom neuporabe sile, ki predstavlja enega od ključnih stebrov sodobne mednarodne ureditve. Francosko ministrstvo poudarja, da enostranski vojaški posegi spodkopavajo stabilnost v regiji in niso v skladu z normami, ki urejajo odnose med suverenimi državami. Pariz ob tem opozarja, da bi se morale vse države pri reševanju političnih kriz v Južni Ameriki držati diplomatskih poti in spoštovati suverenost vpletenih strani, namesto da se poslužujejo vojaških sredstev, ki nimajo podlage v mednarodnih dogovorih.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle obsežno vojaško operacijo, v kateri so zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Novico o uspešni akciji je prvi potrdil Trump, kar je sprožilo takojšnje odzive v mednarodni javnosti, zlasti v Latinski Ameriki. Dogodek predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in stopnjevanja pritiska na Madurov režim, ki so ga ZDA obtoževale vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami in terorizem. Argentinski predsednik Javier Milei je zajetje Madura označil za zgodovinsko zmago za svobodo. Na družbenem omrežju X je objavil več sporočil podpore ameriški operaciji, vključno s svojim prepoznavnim sloganom "Viva la libertad carajo". Argentinska politika ostaja glede dogodka razdeljena, saj del opozicije opozarja na vprašljivost neposrednega vojaškega posredovanja v suvereni državi, medtem ko vlada vztraja, da je bil ta korak nujen za ponovno vzpostavitev demokracije v regiji. Operacija sledi dolgemu obdobju zaostrovanja sankcij in prikritih operacij, ki jih je odobril Trump. Čeprav so ZDA pred tem zanikale načrte za neposredno kopensko invazijo, so nedavni zasegi naftnih tankerjev in povečanje denarne nagrade za Madurovo aretacijo nakazovali na skorajšnjo akcijo. Trenutno še ni znano, kje točno so Madura pridržali in kakšna bo njegova nadaljnja pravna usoda, vendar gre za enega najpomembnejših geopolitičnih premikov na zahodni polobli v zadnjih desetletjih.

Iranska revolucionarna garda je sporočila, da so pripadniki obveščevalne službe v mestu Horamabad v provinci Lorestan pridržali tri posameznike, ki jih obtožujejo vodenja nedavnih nemirov in uničevanja javne lastnine. Po uradnih navedbah iranskih organov naj bi pridržani delovali po navodilih tujih medijskih mrež, pri čemer so izpostavili televizijsko postajo Iran International, ki jo teheran označuje za »sionistično« in sovražno nastrojeno do države. Poročilo navaja, da so aretirani spodbujali protestnike k nasilnim dejanjem in vandalizmu nad državno infrastrukturo. Aretacija je del širših prizadevanj iranskih varnostnih sil za zadušitev protivladnih protestov, ki jih oblasti dosledno pripisujejo zunanjemu vmešavanju in usmerjanju s strani tujih obveščevalnih služb. Odnosi z javnostmi enote Hazrat Abul Fazl so poudarili, da so bili osumljenci identificirani kot ključni akterji pri stopnjevanju napetosti na ulicah. Obtožbe proti trem moškim vključujejo organizirano povzročanje neredov in sodelovanje z entitetami, ki delujejo proti nacionalni varnosti Irana. Čeprav so bili objavljeni posnetki domnevnih priznanj, neodvisne potrditve okoliščin aretacij in pogojev pridržanja ni.

Gvajanski predsednik Irfaan Ali je v soboto zjutraj sporočil, da je država uradno aktivirala svojo nacionalno varnostno arhitekturo. Odločitev je bila sprejeta kot neposreden odziv na intenzivne zračne napade Združenih držav Amerike na več vojaških baz in drugih strateških objektov v sosednji Venezueli. Po besedah predsednika Alija so tovrstni ukrepi nujni za zagotavljanje varnosti gvajanskih državljanov ter zaščito ključnih strateških interesov države v luči zaostrenih regionalnih razmer. Operacija ameriških sil v Venezueli je povzročila povečano pripravljenost v regiji, saj se Gvajana nahaja v neposredni bližini tarč napadov. Gvajanske oblasti za zdaj niso poročale o morebitnih kršitvah svojega ozemlja, vendar poudarjajo, da bodo varnostne sile budno spremljale dogajanje ob meji. Aktivacija varnostnega načrta vključuje okrepljen nadzor in pripravljenost vseh obrambnih struktur države.

Ameriške vojaške sile so v noči na soboto izvedle obsežno vojaško operacijo v prestolnici Venezuele, Karakas, ki se je končala z aretacijo predsednika Nicolása Madura in njegove soproge. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil uspeh operacije in navedel, da sta bila zakonca Maduro po aretaciji izgnana iz države. Napad so spremljale močne eksplozije in sirene, deli prestolnice pa so zaradi poškodb infrastrukture ostali brez oskrbe z električno energijo. Predsednik Trump je v kratki izjavi izrazil ponos nad izvedeno akcijo v Karakasu. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriškega pritiska na venezuelsko vodstvo zaradi obtožb o vpletenosti v trgovino z drogami in vprašljive legitimnosti Madurovega režima. Na ulicah Karakasa so bili po napadu opazni tanki in okrepljena prisotnost vojaških sil. Washington je akcijo utemeljil kot nujno za stabilizacijo regije in boj proti narkokartelom, ki so po navedbah ameriške administracije delovali pod zaščito venezuelskega državnega vrha. Svetovna javnost z nestrpnostjo pričakuje podrobnejša pojasnila Bele hiše o nadaljnjih korakih v tej južnoameriški državi.

Venezuelska opozicijska voditeljica in nobelovka María Corina Machado je razglasila začetek zgodovinskega obdobja svobode za Venezuelo, potem ko so ameriške vojaške sile v posebni operaciji zajele predsednika Nicolása Madura. Machado, ki uživa široko podporo javnosti in mednarodne skupnosti, se je po padcu Madurovega režima izpostavila kot glavna kandidatka za prevzem vodenja države. V svojih izjavah je poudarila, da je država pripravljena na miren prehod oblasti in vzpostavitev demokratičnih institucij. ZDA so operacijo izvedle po dolgotrajnih napetostih in neuspešnih poskusih pogajanj z Madurovim režimom. Analitiki ocenjujejo, da zajetje predsednika pomeni konec dolgoletne avtoritarne vladavine, ki so jo zaznamovali gospodarski kolaps, kršitve človekovih pravic in izolacija države. María Corina Machado je že pred tedni napovedovala skorajšnji konec režima, njena vloga pa se je z utrditvijo položaja dobitnice Nobelove nagrade za mir še dodatno okrepila. Mednarodna skupnost zdaj pozorno spremlja stabilizacijo razmer v državi, ki ima največje zaloge nafte na svetu.

Južnočeški policisti so v okolici Strakonic začeli preiskavo nasilne smrti ženske. Kriminalisti, ki so o dogodku javnost obvestili prek družbenega omrežja X, za zdaj niso razkrili podrobnosti o identiteti žrtve ali načinu storitve kaznivega dejanja. Policija je ob tem zagotovila, da prebivalstvo ni v nevarnosti in da neposredne grožnje za druge osebe ni. Gre za tretji primer umora v Češki republiki od začetka letošnjega leta, kar kaže na nadaljevanje lanskega trenda povečanega števila hudih zločinov zoper življenje in telo v določenih regijah. Organi pregona nadaljujejo z intenzivnim zbiranjem obvestil in preiskavo kraja dogodka, medtem ko več informacij javnosti nameravajo posredovati po opravljeni obdukciji in ugotovitvi vseh okoliščin dogodka.

Švicarski organi pregona so sprožili uradno kazensko preiskavo proti dvema lastnikoma lokala v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v uničujočem požaru življenje izgubilo 40 oseb. Policija kantona Valais je v uradni izjavi potrdila, da sta osumljenca obtožena uboja iz malomarnosti, povzročitve telesnih poškodb iz malomarnosti ter povzročitve požara iz malomarnosti. Tragedija je močno pretresla priljubljeno turistično destinacijo, preiskovalci pa se trenutno osredotočajo na ugotavljanje odgovornosti za varnostne pomanjkljivosti, ki so privedle do tako visokega števila žrtev. Preiskava poteka v smeri preverjanja, ali so bili v objektu upoštevani vsi predpisani protipožarni standardi in ali bi bilo mogoče tragedijo preprečiti s pravilnim ravnanjem lastnikov. Policija je ob tem poudarila, da preiskava še poteka in da velja domneva nedolžnosti, dokler krivda ni dokazana na sodišču. Dogodek je sprožil širšo razpravo o varnosti v alpskih turističnih objektih, ki so v zimski sezoni pogosto polno zasedeni.

Ameriške posebne enote so v bliskoviti vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Bela hiša pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa vztraja, da ne gre za vojno dejanje ali napad na suvereno državo, temveč za operacijo »zakona in reda« z namenom izvršitve sodnega naloga zaradi obtožb o trgovini z drogami. Donald Trump se je s to pravno konstrukcijo izognil potrebi po predhodnem obveščanju kongresa v skladu z resolucijo o vojnih pooblastilih iz leta 1973, hkrati pa poskušal zmanjšati politično tveganje pred domačim volilnim telesom. Operacija je sprožila ostre odzive ključnih zaveznikov venezuelskega režima. Rusija, Kitajska in Iran so obsodili ameriško posredovanje; Kremelj je dejanje označil za »oboroženo agresijo« in opozoril na nepredvidljive posledice za mednarodno ravnovesje. Kljub trditvam o zakonitosti operacije, ki naj bi temeljila na 2. členu ameriške ustave o zaščiti ameriškega osebja pred neposrednimi grožnjami, so se v mednarodni javnosti pojavili posnetki Madura tik pred zajetjem, ko je še odgovarjal na vprašanja novinarjev, kar nakazuje na presenetljivost in hitrost ameriškega posega.

Izraelske vojaške sile so v soboto znova vdrle na ozemlje južne Sirije, natančneje v provinco Kunejtra. Po poročanju sirske tiskovne agencije SANA je izraelska vojaška enota z več oklepnimi vozili in terenskimi avtomobili prodrla iz smeri vasi Bir Ajam proti naselju Barika. Druga skupina vojakov, ki je vdrla s petimi vojaškimi vozili z območja Tal al Ahmar al Garbi, je v bližini vasi Ajn al Zijvan vzpostavila nadzorno točko na cesti, ki povezuje omenjeno vas z mestom Khan Arnabah. Ta vdor predstavlja novo kršitev sirske suverenosti in stopnjuje napetosti na obmejnem območju. Izraelske enote so se razporedile na strateških točkah, kjer izvajajo nadzor prometa in gibanja lokalnega prebivalstva. Dogodek sledi nizu podobnih operacij na tem območju, kjer Izrael pogosto izvaja vojaške aktivnosti z utemeljitvijo zagotavljanja varnosti na svoji severni meji, kar pa sirska stran vztrajno obsoja kot neupravičeno agresijo.

Venezuelski minister za obrambo Vladimir Padrino López je po poročanju lokalnih medijev ostro obsodil nedavne vojaške operacije Združenih držav Amerike v Venezueli. Po ministrovih navedbah so ameriški helikopterji z raketami napadli civilna območja v prestolnici Caracas in na drugih lokacijah po državi. Padrino López je dejanje označil za "nizkotno in zahrbtno agresijo", ki je zadela tako vojaške tarče kot civilno infrastrukturo. Ob tem je poudaril, da se država ne bo pustila podjarmiti in da bodo oblasti nadaljevale z iskanjem morebitnih žrtev napadov. Napetosti med državama so dosegle vrhunec po napovedi vojaške eskalacije s strani Washingtona, ki vključuje tudi poročila o zajetju predsednika Nicolása Madura. Obrambni minister je državljane pozval k miru in opozoril, da sta kaos in anarhija orožji, ki sta lahko enako uničujoči kot bombe. Venezuelska stran napade interpretira kot poskus nasilne zamenjave oblasti, medtem ko napovedujejo odločen upor proti tuji vojaški intervenciji.

Zunanje ministrstvo Grčije in belgijske oblasti so sporočile, da pozorno spremljajo politično in družbeno dogajanje v Venezueli. Grško ministrstvo za zunanje zadeve je prek družbenega omrežja X pojasnilo, da so v stalnem stiku z evropskimi partnerji in grškim veleposlaništvom v Caracasu. Veleposlaništvo aktivno vzdržuje stike z grško skupnostjo v državi in je pripravljeno nuditi vso potrebno pomoč v primeru poslabšanja razmer. Belgija je prav tako potrdila koordinacijo z ostalimi članicami Evropske unije glede odziva na razmere v južnoameriški državi. Do teh odzivov prihaja v času povečanih napetosti, ki vključujejo tudi poročila o ukrepih Združenih držav Amerike proti venezuelskemu vodstvu. Grška diplomacija poudarja pomen usklajenega evropskega delovanja pri spremljanju varnostne situacije in zaščiti svojih državljanov v tujini.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez je po poročanju tiskovne agencije Reuters prispela v Rusijo, kar so potrdili viri iz njenega bližnjega kroga. Njen odhod iz države sledi dramatičnim navedbam ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da so oborožene sile Združenih držav Amerike med napadom na Venezuelo zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Kljub navedbam nekaterih virov o njenem bivanju v Moskvi, so ruske oblasti sprva zanikale njeno prisotnost v državi. Rodriguezova se je pred tem oglasila prek zvočnega posnetka na venezuelski državni televiziji, v katerem je zahtevala trdne dokaze o tem, da sta Maduro in njegova soproga še živa. Medtem ko podpredsednica išče zatočišče ali podporo v tujini, njen brat Jorge Rodriguez, ki opravlja funkcijo predsednika venezuelske narodne skupščine, po dostopnih informacijah ostaja v prestolnici Caracas, vendar se od napada dalje še ni pojavil v javnosti. Razmere v državi ostajajo izjemno negotove, saj uradnih potrditev o usodi predsednika Madura s strani venezuelskih institucij še ni.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto, 3. januarja, sporočil, da so ameriške vojaške sile v Venezueli uspešno izvedle operacijo, v kateri so zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Silio Flores. Po navedbah ameriškega predsednika zakoncema ni uspelo pravočasno doseči varnega bunkerja, preden so ju zajele posebne enote. Operacija predstavlja vrhunec napetosti med državama, ki so se stopnjevale skozi celotno preteklo leto. Zajeta zakonca so po zajetju s helikopterjem prepeljali na ameriško vojaško ladjo, s katero ju trenutno prevažajo proti New Yorku. Trump je poudaril, da je bila operacija bliskovita, nekateri viri pa so namigovali, da bi se Maduro pred tem lahko poskušal skriti v venezuelski džungli. Dogodek pomeni neposredno vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, s čimer se je uresničila Trumpova predhodna grožnja o uporabi vojaške sile za dosego političnih sprememb v tej južnoameriški državi.

Vojaške sile Združenih držav Amerike so izvedle operacijo v Venezueli, v kateri so prijele dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Akcija, ki so jo spremljali letalski napadi in eksplozije v prestolnici Caracas, je sprožila ostre odzive venezuelskih oblasti. Te so napade obsodile in od Washingtona zahtevale dokaze o zdravstvenem stanju pridržanega voditelja. Medtem so ameriške oblasti objavile prvo fotografijo Madura po zajetju, na kateri je upodobljen v športnih oblačilih in s prevezo čez oči. Dogodki so sledili večtedenskim stopnjevanim napetostim med državama, ko je Maduro v preteklih dneh opozarjal na odločilno obdobje za obstoj republike in kopičenje ameriških sil v Karibskem morju. Medtem ko venezuelska vlada dejanja ZDA označuje za agresijo in kršitev suverenosti, so se v tujini, med drugim v čilskem Santiagu, na ulicah zbrali nasprotniki Madurovega režima, ki so novico o njegovem prijetju proslavili. Razmere v državi ostajajo izredno napete, saj se krepijo pozivi k mednarodnemu nadzoru nad položajem.

Venezuelsko prestolnico Caracas so v zgodnjih jutranjih urah pretresle močne eksplozije, ki so označile začetek obsežnega ameriškega vojaškega napada na to južnoameriško državo. Ameriški predsednik Donald Trump je kmalu zatem potrdil, da so elitne enote Delta Force v koordinaciji z organi pregona uspešno zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah Washingtona sta bila oba že izgnana iz države in bosta prepeljana v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami zaradi narkoterorizma in trgovine z mamil. Operacija je sledila večmesečnim stopnjevanim napetostim in ameriškim napadom na morske in kopenske cilje, povezane z režimom. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je sprva dejala, da lokacija predsednika ni znana, ter od ZDA zahtevala dokaz o življenju. Medtem ko so v nekaterih latinskoameriških državah in Miamiju ob Madurovem padcu proslavljali, so zaveznice, kot sta Rusija in Iran, ostro obsodile ameriško »vojaško agresijo«. Ameriška administracija je operacijo označila za »briljantno« in napovedala, da ne bo dovolila, da bi oblast v Venezueli prevzel kdor koli iz Madurovega kroga.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je na tiskovni konferenci v Beli hiši izjavil, da so ameriške vojaške sile pripravljene na morebitni drugi val napadov na Venezuelo. Trump je poudaril, da bi bil morebitni novi poseg bistveno močnejši od predhodnih operacij, vendar je hkrati dodal, da ameriška administracija trenutno še ne vidi neposredne potrebe po takšnem ukrepanju. Izjave, ki so jih prenašali svetovni mediji, odražajo zaostrene odnose med Washingtonom in Caracasom. Washington ne izključuje možnosti vojaškega posredovanja, če se bodo razmere v južnoameriški državi stopnjevale. Trumpove besede so bile usmerjene predvsem v potrditev pripravljenosti ameriške vojske, da v kratkem času izvede obsežne operacije. Čeprav podrobnosti o naravi teh napadov niso bile razkrite, ameriški predsednik vztraja, da so vse možnosti še vedno na mizi, kar ohranja pritisk na venezuelsko politično vodstvo. Napovedi o drugem valu vdorov oziroma napadov kažejo na odločnost ZDA pri uveljavljanju svojih strateških interesov v regiji.

Razlika v cenah pogonskih goriv med Belgijo in Nizozemsko se je po nedavnem dvigu trošarin na Nizozemskem znatno povečala. Za liter bencina v Belgiji je trenutno treba odšteti približno 40 centov manj kot na Nizozemskem, kar je povzročilo množičen obisk bencinskih servisov tik čez mejo. Številni nizozemski vozniki se odločajo za točenje goriva v sosednji državi, saj so prihranki pri enem rezervoarju postali preveliki, da bi jih prezrli. Ta trend povzroča resne skrbi med nizozemskimi lastniki bencinskih servisov, zlasti tistimi, ki delujejo v obmejnem pasu. Ti beležijo drastičen upad prometa, medtem ko belgijski ponudniki poročajo o izjemnem povečanju povpraševanja. Razkorak v cenah je posledica različnih davčnih politik obeh držav, pri čemer je nizozemska vlada z zvišanjem trošarin dodatno obremenila potrošnike, kar je voznike spodbudilo k iskanju cenejših alternativ v tujini.

Jared Kushner, zet nekdanjega in bodočega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, se je po obdobju relativne odsotnosti vrnil v središče mednarodne diplomacije. Kot neformalni, a vplivni pogajalec se udeležuje ključnih pogovorov na Bližnjem vzhodu in v Moskvi, kjer si prizadeva za sklenitev mirovnih sporazumov in stabilizacijo razmer. Njegova ponovna aktivacija na svetovnem odru je sprožila mešane odzive v mednarodni javnosti, saj nekateri hvalijo njegov pragmatičen pristop, drugi pa opozarjajo na morebitne konflikte interesov. Kritiki Kushnerju očitajo, da svoje diplomatske stike izkorišča za osebno bogatenje prek svojega investicijskega sklada, medtem ko podporniki poudarjajo njegovo sposobnost vzpostavljanja zaupanja z voditelji, ki so sicer težavni sogovorniki. Njegov slog pogajanja opisujejo kot vljuden, a neizprosen, ko gre za doseganje zastavljenih ciljev. Njegova vrnitev v diplomacijo nakazuje smernice prihodnje ameriške zunanje politike, ki bo očitno temeljila na osebnih povezavah in poslovni logiki namesto na tradicionalnih diplomatskih kanalih.

Zajem Nicolása Madura s strani ZDA je sprožil različne odzive v Latinski Ameriki, od obsodb do navdušenja. Generalni sekretar ZN António Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost nad dogajanjem in opozoril na nevaren precedens. Sočasno so se odzvali tudi kongresni voditelji v južni Kaliforniji.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil fotografijo venezuelskega voditelja Nicolása Madura po njegovi domnevni aretaciji. Na posnetku je Maduro prikazan vklenjen, medtem ko ga varujejo oborožene osebe, domnevno na krovu ladje ameriške obalne straže. Objava je sprožila številne odzive v mednarodni javnosti, saj gre za neposreden dokaz o pridržanju dolgoletnega venezuelskega predsednika s strani ameriških organov. Dogodek predstavlja vrhunec dolgoletnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, kjer so ZDA Madura obtoževale narkoterorizma in nelegitimnega vodenja države. Trumpova administracija je že v preteklosti stopnjevala pritisk na venezuelski režim, najnovejša objava pa nakazuje na dramatičen zasuk v prizadevanjih za zamenjavo oblasti v tej južnoameriški državi. Čeprav podrobnosti o sami operaciji aretacije ostajajo skope, fotografija potrjuje, da je Maduro v ameriškem priporu.

Ameriške vojaške sile so v soboto izvedle operacijo v Venezueli, v kateri so aretirale venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Akcijo je potrdil predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump, ki je Madura in njegovo vlado obtožil neposredne vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami ter trdil, da je Madurov režim pomagal pri preplavljanju Amerike in Evrope s prepovedanimi substancami. Trumpova administracija je operacijo utemeljila kot nujno stopnjevanje vojne proti narkoterorizmu, ki ogroža ameriško nacionalno varnost. Vojaška akcija je sprožila ostre odzive v mednarodni javnosti, zlasti v Evropi, kjer kritiki opozarjajo na kršenje mednarodnega prava in suverenosti tuje države. Analitiki ocenjujejo, da Trumpovo ravnanje prinaša nepredvidljiva tveganja za svetovno politično stabilnost, saj gre za neposredno vojaško posredovanje proti voditelju suverene države. Kljub mednarodnim pomislekom Washington vztraja, da je bila odstranitev Madura nujna za zaustavitev kriminalnih dejavnosti, ki jih je po njihovih navedbah sponzoriral venezuelski državni vrh. Situacija v regiji ostaja napeta, saj se pričakujejo odzivi Madurovih zaveznikov in morebitni notranji nemiri v Venezueli.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so ameriške vojaške sile v Venezueli pridržale predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po besedah predsednika Trumpa so ju vojaki presenetili v njuni rezidenci, preden sta se uspela zateči v varno zavetje podzemnega bunkerja. Trump je ob tem navedel poročanje televizijske mreže CNN, da so ju dobesedno »izvlekli iz postelje«. Obe osebi so po aretaciji nemudoma prepeljali v New York, kjer se bosta verjetno soočili s pravnim postopkom. Operacija predstavlja vrhunec stopnjevanih napetosti med Washingtonom in Caracasom ter nakazuje korenito spremembo v zunanji politiki Združenih držav Amerike do te latinskoameriške države. Trump je v izjavi poudaril, da se bodo Združene države zdaj aktivno vključile v venezuelsko naftno industrijo, ki velja za eno najbogatejših z zalogami nafte na svetu. Ta korak bi lahko pomenil popoln prevzem nadzora nad ključnimi gospodarskimi viri Venezuele s strani ameriških podjetij pod pretvezo stabilizacije regije. Aretacija Madura sledi obdobju intenzivnih kritik na račun Trumpove administracije. Medtem ko se je Trump pripravljal na vmesne volitve in sprejemal radikalne zunanjepolitične odločitve, so ga domači politični nasprotniki, vključno z nekdanjim predsednikom Joejem Bidnom, obtoževali spodkopavanja ugleda države v mednarodni skupnosti. Kljub notranjepolitičnim trenjem je Trump z akcijo v Venezueli utrdil svojo politiko neposrednega posredovanja.

Donald Trump je po zajetju Nicolasa Madura napovedal, da bodo Združene države Amerike upravljale Venezuelo do varne tranzicije oblasti. Priznal je odgovornost za vojaške operacije v Venezueli in napovedal vstop velikih ameriških naftnih podjetij v državo, da bi »nafta tekla, kot mora«. Ta poteza je sprožila močne odzive v mednarodni skupnosti.

Kitajska je obsodila ameriški vojaški napad na Venezuelo in aretacijo Nicolása Madura, pri čemer je opozorila, da to ogroža stabilnost Latinske Amerike in Karibov. Medtem so venezuelski nogometaši, ki igrajo v Čilu, izrazili olajšanje ob novici o Madurovi aretaciji.

Donald Trump je objavil prvo fotografijo Nicolása Madura po aretaciji, ki naj bi bila posneta na ameriški ladji USS Iwo Jima. Poleg tega je Trump napovedal, da bodo Združene države začasno upravljale Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen 'varen' politični prehod. Rusija je zahtevala izpustitev Madura, Trump pa je opozoril kolumbijskega predsednika Gustava Petra.

Po tem, ko so ZDA bombardirale Venezuelo in aretirale predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo, je venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez izjavila, da je Nicolás Maduro edini predsednik Venezuele in zahtevala njegovo izpustitev. Donald Trump pa je kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru dejal, naj se "pazi".

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so prijele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Venezuelski minister za notranje zadeve Diosdado Cabello je napad označil za delno uspešen, saj po njegovih besedah ameriškim silam kljub aretaciji predsednika ni uspelo sprožiti želenega vsesplošnega kaosa v državi. V odziv na tujo vojaško posredovanje je venezuelsko obrambno ministrstvo razglasilo popolno mobilizacijo vseh oboroženih sil. Mednarodni odzivi na vojaško posredovanje so deljeni. Medtem ko so nekateri evropski in južnoameriški politiki, denimo portugalski voditelj stranke Chega André Ventura, dogodek označili za simbol upanja in konec diktature, so drugi opozorili na kršitev mednarodnega prava. Italijanski poslanec Fabio Porta je poudaril, da je bila vojaška akcija ZDA napačna in nevarna, ter izrazil skrb za varnost tujih državljanov v državi. Ameriški predsednik Donald Trump je že pred časom napovedal, da so Madurovi dnevi na oblasti šteti, kar se je s to operacijo tudi uresničilo.

Po ameriškem napadu na Venezuelo in aretaciji Nicolása Madura vlada v Caracasu mrtva tišina. Ulice nadzorujejo oboroženi agenti, v zraku pa je vonj po zažganem. Ameriški predsednik Trump in Marco Rubio sta nakazala možnost ameriške intervencije tudi na Kubi. Grški in kubanski sindikati so obsodili ameriško intervencijo v Venezueli.

Venezuelski naftni sektor je postal središče mednarodnih napetosti, potem ko so Združene države Amerike napovedale namero o prevzemu nadzora nad obsežnimi zalogami surove nafte v tej državi. Venezuela ima s približno 303 milijardami sodčkov največje dokazane zaloge nafte na svetu, kar predstavlja 17 odstotkov svetovnih rezerv. Kljub izjemnemu naravnemu bogastvu pa se država spopada z drastičnim upadom proizvodnje, ki je posledica dolgoletnega slabega upravljanja, pomanjkanja investicij in mednarodnih sankcij. Napetosti so se stopnjevale po domnevnih ameriških vojaških operacijah v bližini venezuelske obale, kar je predsednik Nicolás Maduro označil za neposreden napad na suverenost države. Donald Trump je v svojih izjavah poudaril strateški pomen teh rezerv za ameriško energetsko varnost, kar je povzročilo preplah na svetovnih naftnih trgih. Trenutno stanje v Venezueli predstavlja paradoks, saj država z največjimi rezervami ne uspe zagotoviti stabilne proizvodnje, medtem ko se napetosti med Caracasom in Washingtonom stopnjujejo v smeri neposredne konfrontacije glede naravnih virov.

Ruska federacija je v soboto ostro obsodila vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli, v kateri so ameriške sile napadle državo in zajele predsednika Nicolása Madura. Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je dejanje označilo za akt oborožene agresije, za katerega po njihovem mnenju ne obstaja nobena vzdržna utemeljitev. Moskva trdi, da je v Washingtonu ideološka sovražnost prevladala nad diplomacijo, kar je privedlo do kršitve mednarodnega prava. Ruske oblasti so izrazile globoko zaskrbljenost nad razvojem dogodkov in pozvale k takojšnji prekinitvi sovražnosti ter začetku dialoga, da bi preprečili nadaljnjo eskalacijo v regiji. Odziv Moskve poudarja, da so bili uporabljeni izgovori za napad neutemeljeni. Medtem ko Rusija dogajanje obsoja, so se na operacijo odzvali tudi v Evropski uniji, kjer poudarjajo pomen spoštovanja mednarodnih pravnih norm, Nemčija pa je glede ameriškega vojaškega posredovanja izrazila zaskrbljenost.

Po poročilih je ameriški predsednik Donald Trump potrdil, da so ameriške sile napadle Venezuelo in zajele predsednika Nicolása Madura. Trump je že pred meseci poslal veliko vojaško silo na Karibe, da bi uničil Madurov 'režim drog'. V Caracasu so se zgodile močne eksplozije.

Po poročanju New York Timesa naj bi Madurovi sodelavci sodelovali z Združenimi državami pri njegovi aretaciji. Ključno naj bi bilo 50 milijonov dolarjev nagrade, ki jo je ponudil Donald Trump. Pojavila se je tudi informacija, da je bila Madurova fotografija posneta na poti v Guantanamo Bay.

Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil fotografijo Nicolása Madura z zavezanimi očmi in lisicami na rokah na krovu ameriške vojne ladje USS. Francoska tiskovna agencija France-Presse (AFP) poroča, da je bil Maduro ujet. Britanski mediji so poročali, da Združeno kraljestvo ni bilo vpleteno v operacijo.

Po ameriškem napadu na Venezuelo so v Caracasu potekali protesti v podporo predsedniku Nicolásu Maduru. Protestniki so zahtevali njegovo izpustitev iz ameriškega pripora. Proti vojni so bili načrtovani protesti v več kot 100 mestih.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v soboto ponovno opozoril, da bo moral Washington sprejeti določene ukrepe glede razmer v sosednji Mehiki. Trump je prepričan, da mamilarski karteli dejansko obvladujejo državo, kar po njegovem mnenju ogroža varnost ZDA. Njegove izjave nakazujejo na možnost strožje zunanje politike in morebitnih povračilnih ukrepov, če mehiške oblasti ne bodo učinkoviteje omejile dejavnosti kriminalnih združb. Napetosti med državama se stopnjujejo že dlje časa, saj ameriška administracija Mehiki očita pomanjkanje nadzora nad lastnim ozemljem. Trumpove besede o tem, da je treba "nekaj storiti", krepijo pričakovanja o uvedbi novih carin ali celo o neposrednem posegu v čezmejno logistiko mamil. Retorika o mehiški nadvladi kartelov služi kot temelj za napovedane radikalne spremembe v trgovinskih in varnostnih odnosih med severnoameriškima sosedama.

Ameriški predsednik Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil fotografijo, ki domnevno prikazuje venezuelskega voditelja Nicolasa Madura v ujetništvu. Na posnetku je Maduro prikazan z lisicami na rokah, pri čemer Trumpove navedbe namigujejo, da je bil predsednik Venezuele pridržan s strani ameriških sil ali njihovih zaveznikov. Objava je hitro zaokrožila po svetovnih medijih, vendar uradne potrditve o lokaciji ali stanju Madura s strani neodvisnih virov še ni. Dogodek predstavlja vrhunec dolgoletnih napetosti med Washingtonom in Caracasom. Združene države Amerike že dlje časa ne priznavajo Madura kot zakonitega predsednika Venezuele in so proti njemu vložile obtožnice zaradi trgovine z drogami in terorizma. Fotografija, ki jo je delil Trump, služi kot vizualna potrditev ameriških prizadevanj za odstranitev Madura z oblasti, čeprav podrobnosti o sami operaciji zajetja ostajajo nejasne.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je sporočil, da so ameriške sile v soboto, 3. januarja 2026, uspešno izvedle operacijo, v kateri so prijele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Trump je na nujni tiskovni konferenci razkril, da so ZDA med operacijo v prestolnici Caracas prekinile dobavo električne energije, kar je po njegovih besedah omogočilo hitro in učinkovito prijetje v popolni temi. Predsednik je poudaril, da so bile razmere med akcijo izjemno nevarne, vendar so ameriške enote cilje dosegle brez večjih zapletov. Ob potrditvi prijetja je Trump neposredno nagovoril tudi kolumbijskega predsednika Gustava Petra. Obtožil ga je vpletenosti v proizvodnjo in trgovino s kokainom ter mu svetoval, naj bo po Madurovem padcu previden. Trump je še dodal, da so ZDA locirale ključne sodelavce režima in da je podpredsednica Delcy Rodríguez izrazila pripravljenost na sodelovanje z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiom. Operacija predstavlja vrhunec stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se v zadnjih tednih sprevrgle v neposredne vojaške spopade.

Po aretaciji Nicolása Madura so v ZDA sprožili pravna vprašanja glede zakonitosti ameriških dejanj in nadzora nad Venezuelo. Maduro in njegova žena Cilia Flores sta bila obtožena zarote pri uvozu kokaina. Venezuelci na Floridi so proslavljali Madurovo odstranitev. Trump je izjavil, da bodo ZDA prevzele venezuelsko nafto, kar je sprožilo kritike o ozadju vojne proti drogam, saj pravne podlage za to ne obstajajo. Ob aretaciji je bil Maduro posnet pred kamero agencije DEA.

Venezuelska opozicija in več latinskoameriških voditeljev so se odzvali na sobotno operacijo ameriških sil v Caracasu, v kateri je bil zajet predsednik Nicolás Maduro. Voditeljica opozicije María Corina Machado je sporočila, da je Venezuela pripravljena na prevzem oblasti, in poudarila, da se bo Maduro zdaj moral soočiti z mednarodnim pravosodjem zaradi domnevnih zločinov proti človečnosti. Operacija je sprožila ostre odzive v regiji, kjer so nekatere države dejanje obsodile kot kršitev suverenosti. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum in čilski predsednik Gabriel Boric sta izrazila resno zaskrbljenost nad ameriškim posredovanjem. Boric je poudaril, da spoštovanje ozemeljske celovitosti predstavlja rdečo črto v mednarodnem pravu, in opozoril, da bi takšna dejanja lahko postala precedens za druge države v regiji. Medtem je kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel operacijo označil za akt državnega terorizma in pozval latinskoameriške narode k enotnosti proti ameriškemu posredovanju, ameriški državni sekretar Marco Rubio pa je ob tem namignil na povečan pritisk tudi na Kubo.

Po zajetju Nicolása Madura so v Santiagu potekala praznovanja. V Latinski Ameriki je ameriška intervencija povzročila razdeljenost med državami. Guvernerji brazilskih zveznih držav Goiás in Paraná so javno podprli ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v soboto predlagal Denisa Šmihala, trenutnega obrambnega ministra in nekdanjega predsednika vlade, za novega ministra za energijo. Ta poteza je del širše vladne rekonstrukcije, ki jo je Zelenski začel izvajati v začetku leta 2026, da bi optimiziral delovanje državne uprave v času trajajočega konflikta. Šmihalova premestitev na energetski resor sledi petkovi napovedi, da bo obrambno ministrstvo prevzel Mihajlo Fedorov, dosedanji minister za digitalno preobrazbo. Predlog za imenovanje Šmihala na čelo ministrstva za energijo mora zdaj potrditi še ukrajinski parlament (Vrhovna rada). Zelenski je v uradni izjavi poudaril, da so bile o prerazporeditvi opravljene potrebne konzultacije, cilj pa je okrepiti energetski sektor, ki je ključnega pomena za državno varnost. Šmihal velja za izkušenega politika, ki je pred vodenjem obrambnega resorja opravljal funkcijo premierja, kar mu daje širok vpogled v delovanje kritične infrastrukture. Kadrovske menjave v vrhu ukrajinske oblasti odražajo potrebo po novi dinamiki pri vodenju države, ki je že več kot 1400 dni v vojni.

Ameriške posebne enote Delta Force so v soboto, 3. januarja 2026, v Venezueli izvedle obsežno vojaško operacijo, v kateri so zajele nekdanjega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacijo, ki jo je ameriški predsednik Donald Trump označil za "briljantno", so izvedli pripadniki elitne enote Delta Force ob podpori drugih vojaških vej. Po uspešnem zajetju v Caracasu so par prepeljali v Združene države Amerike, kjer sta pristala v New Yorku pod strogim nadzorom agentov zveznega urada FBI. Trenutno sta zaprta v zveznem priporu Metropolitan Detention Center v Brooklynu, kjer so v preteklosti bivali številni odmevni zaporniki. Poročila navajajo, da sta Maduro in Floresova zaprta ločeno v različnih delih zapora v skladu s standardnimi postopki. Ameriški predsednik Donald Trump je v telefonskem pogovoru za The New York Times pohvalil načrtovanje in izvedbo misije ter poudaril izjemno usposobljenost vpletenih enot. Medtem ko so v Združenih državah Amerike proti Maduru in njegovi soprogi že vložili uradno obtožnico, venezuelska stran z podpredsednico Delcy Rodríguez na čelu vztraja, da je Maduro še vedno zakoniti predsednik države, in zahteva njegovo takojšnjo izpustitev. Dogodek predstavlja dramatičen vrhunec večletnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, saj so ZDA Madura že dlje časa obtoževale trgovine z drogami in kršenja človekovih pravic.

Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA upravljale Venezuelo in da ne bo dovolil ponovitve prejšnjih razmer. Prav tako je omenil, da ZDA ne bodo oklevale poslati vojakov, če bo to potrebno. Opozoril je tudi predsednika Kolumbije, da bi ga lahko doletela enaka usoda kot Madura.

Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, v kateri je bil Nicolás Maduro aretiran, je Francija obsodila ZDA zaradi kršitve mednarodnega prava. Menijo, da rešitev ni mogoče vsiljevati od zunaj. Kitajska je prav tako obsodila operacijo, Maduro pa se je nekaj ur pred zajetjem sestal s kitajskim odposlancem za Latinsko Ameriko, Qiu Xiaoqijem. Kongresnica Chellie Pingree je ameriški napad v Venezueli označila za zlorabo pooblastil.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je sporočil, da bodo ZDA ohranile vojaško in politično prisotnost v Venezueli ter dejansko upravljale državo vse do vzpostavitve ustrezne tranzicije oblasti. Trump je na tiskovni konferenci v rezidenci Mar-a-Lago dejal, da je Venezuela "ukradla ameriško nafto" in da Washington tega ne bo dopustil. Ta napoved pomeni stopnjevanje neposrednega ameriškega posredovanja, ki se je začelo z vojaškimi operacijami konec lanskega leta. ZDA so pod Trumpovim vodstvom prešle od pomorskih blokad k neposrednim napadom na kopensko infrastrukturo, kar utemeljujejo z bojem proti trgovini z drogami in zaščito ameriških gospodarskih interesov. Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je predhodno opozarjal, da bi takšni ukrepi lahko regijo spremenili v "Gazo Južne Amerike", vendar Trumpova administracija očitno nadaljuje s strategijo neposrednega prevzema nadzora nad državo.

Ameriški predsednik Donald Trump je v javnih nastopih ostro napadel venezuelske oblasti in jih obtožil enostranskega prilaščanja nafte, ki naj bi po njegovih trditvah pripadala Združenim državam Amerike. Trump je poudaril, da je Venezuela z neupravičenim prisvajanjem in prodajo te nafte na svetovnem trgu povzročila nepopravljivo škodo ameriškemu naftnemu sektorju. V luči teh dogodkov je napovedal, da bodo ZDA zahtevale polno odškodnino za oškodovana ameriška podjetja. Predsednik je izpostavil, da bo obnova uničene naftne infrastrukture v Venezueli zahtevala večmilijardne naložbe, ki jih ZDA nameravajo financirati s sredstvi, pridobljenimi neposredno od ameriških energetskih korporacij kot del bodočega dogovora o nadzoru nad viri. Njegove izjave sledijo nedavni stopnjevalni retoriki, v kateri je venezuelsko vlado označil za tujo teroristično organizacijo, kar nakazuje na pripravljenost za uporabo skrajnih gospodarskih in vojaških ukrepov za zaščito ameriških interesov v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike v vojaški operaciji na venezuelskem ozemlju zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po besedah predsednika Trumpa sta bila pridržana na amfibijski desantni ladji USS Iwo Jima in sta že na poti v New York, kjer se bosta soočila s pravosodnimi organi. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in vojaških aktivnosti, ki so jih ZDA stopnjevale v karibski regiji pod pretvezo boja proti trgovini z mamili. Med izvedbo napada je bil zadet ameriški vojaški helikopter, pri čemer sta bila ranjena dva vojaka. Kljub poškodbam se je plovilo varno vrnilo v bazo, Trump pa je poudaril, da smrtnih žrtev na ameriški strani ni bilo. Ta dogodek pomeni neposredno vojaško posredovanje in odstranitev tujega državnega voditelja s strani ameriških sil, kar bo močno spremenilo geopolitično sliko Južne Amerike in odnose znotraj mednarodne skupnosti. Bela hiša vztraja, da je bila akcija nujna za zaščito nacionalnih interesov in končanje domnevnih kriminalnih dejavnosti venezuelskega režima.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil dvom o sposobnosti venezuelske opozicijske voditeljice Maríe Corine Machado za vodenje države, rekoč, da nima podpore. Poleg tega je Trump dejal, da bi se moral kolumbijski predsednik Gustavo Petro "paziti", po zajetju Nicolása Madura.

Združene države Amerike so v januarju 2026 dosegle nov mejnik v zadolževanju, saj je javni dolg narasel na rekordnih 38,5 bilijona dolarjev. Ta znesek je bistveno presegel pretekla pričakovanja Odbora za odgovoren zvezni proračun, ki je takšno raven dolga napovedoval šele za leto 2030. Glavni razlogi za pospešeno zadolževanje segajo v obdobje pandemije, ko je država z obsežnimi finančnimi injekcijami podpirala gospodarstvo, trend pa se je nadaljeval pod administracijo predsednika Donalda Trumpa. Gospodarska slika ZDA v začetku leta 2026 ostaja mešana. Čeprav je gospodarstvo v tretjem četrtletju leta 2025 beležilo 4,3-odstotno rast, se vlagatelji in državljani spopadajo z naraščajočimi stroški. Letna plačila obresti na dolg so namreč dosegla bilijon dolarjev, kar predstavlja ogromno obremenitev za proračun. Hkrati so se povprečne carinske stopnje pod Trumpovo politiko »Amerika na prvem mestu« zvišale z 2,4 na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935. Čeprav so carine v proračun prinesle dodatnih 200 milijard dolarjev, so hkrati povzročile nestabilnost v mednarodni trgovini in prispevale k povišanju inflacijskih pričakovanj. Kljub rekordnim vrednostim borznega indeksa S&P 500 v letu 2025 analitiki opozarjajo na ohlajanje rasti. Napovedi OECD kažejo, da se bo gospodarska rast v ZDA leta 2026 upočasnila na 1,7 odstotka, medtem ko naj bi inflacija vztrajala pri 3 odstotkih. Med državljani se širi pesimizem glede prihodnosti, saj se kljub visokim borznim dobičkom soočajo z višjimi cenami življenjskih potrebščin in negotovostjo zaradi trgovinskih sporov s Kitajsko in drugimi partnericami.

Zohran Mamdani je na novoletni dan uradno prevzel vodenje New Yorka in postal prvi musliman na čelu največjega ameriškega mesta. Mamdani, ki pripada krilu demokratičnih socialistov, je ob zaprisegi uporabil koran, s čimer je simbolno obeležil začetek mandata, ki ga je sam označil za začetek nove dobe. Njegov vzpon na položaj župana predstavlja zgodovinski mejnik za metropolis, saj gre za prvo osebo južnoazijskega porekla na tej funkciji. Novi župan je v svojem prvem nagovoru izpostavil usmerjenost k vprašanjem delavskega razreda, kar je bila tudi osrednja točka njegove kampanje. Njegov prevzem oblasti v New Yorku prihaja po odmevni zmagi na novembrskih volitvah, kjer je premagal uveljavljene politične tekmece, vključno z nekdanjim guvernerjem Andrewom Cuomom. Analitiki izpostavljajo, da bo Mamdanijevo vodenje mesta pod drobnogledom tako zaradi njegovih progresivnih gospodarskih politik kot tudi zaradi odnosa z zvezno oblastjo.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe zaradi hude nestrokovnosti proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu. Trump Powellu očita domnevno potratnost pri 4,1 milijarde dolarjev vredni prenovi stavb centralne banke, kar je označil za najdražjo gradnjo v zgodovini. Ob tem je predsednik ponovno poudaril domnevno rekordne gospodarske kazalnike svoje administracije, čeprav analize indeksa MSCI USA kažejo, da ameriški delniški trg v letu 2025 zaostaja za svetovnim povprečjem. Istočasno se Trump sooča z močnim nasprotovanjem latinskoameriških poslovnih voditeljev, ki opozarjajo na uničujoče posledice množičnih deportacij za ameriško gospodarstvo, zlasti v kmetijstvu in gradbeništvu. Podpora republikanski stranki med latinskoameriškimi volivci vztrajno upada, saj 61 odstotkov vprašanih za svoje slabše ekonomsko stanje krivi predsednikovo politiko. Napetosti so se stopnjevale tudi na osebni ravni, saj je Trump napadel igralca Georga Clooneyja zaradi njegove pridobitve francoskega državljanstva, medtem ko se v javnosti krepijo vprašanja o predsednikovem zdravstvenem stanju in pogostih obiskih igrišč za golf, ki so davkoplačevalce v letu 2025 stali več kot 110 milijonov dolarjev.

Ameriški predsednik Donald Trump je v zgodnjih jutranjih urah na družbenem omrežju Truth Social objavil ostro opozorilo iranskim oblastem, v katerem je zapisal, da so Združene države Amerike »pripravljene in polne« (locked and loaded) na vojaško posredovanje. Trump je poudaril, da bodo ZDA priskočile na pomoč iranskim protestnikom, če bo tamkajšnji režim nadaljeval z nasilnim zatiranjem in ubijanjem mirnih demonstrantov, kar je označil za iransko navado. Njegove izjave prihajajo v času, ko se Iran sooča z valom protivladnih protestov zaradi gospodarske krize in visoke inflacije, pri čemer poročila navajajo že najmanj sedem smrtnih žrtev med civilisti. Trumpove grožnje so sprožile val kritik tudi znotraj njegove lastne stranke in med nekdanjimi tesnimi zavezniki. Kongresnik Thomas Massie je opozoril, da bi morali biti viri namenjeni domačim težavam, hkrati pa je poudaril, da predsednik za vojaške napade potrebuje odobritev kongresa. Kritična je bila tudi Marjorie Taylor Greene, ki je izjave označila za odstop od politike »Amerika na prvem mestu«. Nekdanji Trumpov strateg Steve Bannon je predsednika celo obtožil, da uporablja retoriko, ki spominja na posege administracije Baracka Obame in Hillary Clinton. Medtem je Teheran že uradno pozval Združene narode k ukrepanju zaradi po njihovem mnenju neodgovornih groženj iz Washingtona.

Ameriški predsednik Donald Trump je ostro stopnjeval retoriko proti Teheranu in sporočil, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje, če bo iranski režim nadaljeval z ubijanjem mirnih protestnikov. Trump je v objavi na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je ameriška vojska v polni pripravljenosti (angl. "locked and loaded"), in obljubil, da bodo ZDA priskočile na pomoč iranskemu ljudstvu, če se bo nasilje varnostnih sil nad civilisti stopnjevalo. Napetosti so se razvnehale po tem, ko so se v več iranskih mestih razširili protesti zaradi gospodarskega kolapsa, visoke inflacije in padca vrednosti nacionalne valute rial. Po poročilih je v spopadih z varnostnimi silami umrlo že najmanj deset ljudi, številni drugi pa so bili aretirani. Iranske oblasti so se na Trumpove grožnje odzvale z opozorilom, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo ameriške vojake ter oporišča na Bližnjem vzhodu. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je protestnike označil za izgrednike in napovedal, da jih bodo varnostne sile ukrotile.

Združene države Amerike so izvedle vojaške napade v Venezueli, po katerih je bil predsednik Nicolás Maduro prepeljan iz države, je potrdila ameriška stran. Ameriška generalna tožilka Pam Bondi je sporočila, da sta bila Maduro in njegova soproga Cilia Flores uradno obtožena na južnem okrožju New Yorka. Obtožnica jima očita zaroto za narko-terorizem, uvoz kokaina ter posedovanje težkega orožja in eksplozivnih naprav, umerjenih proti interesom ZDA. Pred stopnjevanjem vojaških napetosti je Maduro v televizijskem nagovoru sicer poskušal ubrati spravljiv ton do administracije Donalda Trumpa. Ponudil je sodelovanje na področju boja proti trgovini z drogami in odprtje venezuelskega naftnega sektorja za ameriška podjetja, pri čemer je Venezuelo označil za bratsko državo. Kljub tem ponudbam so ZDA nadaljevale s kazenskim pregonom in vojaškimi operacijami, kar temelji na preteklih obtožbah o vodenju narko-kartela Cartel de los Soles. Dogajanje predstavlja vrhunec dolgoletnih napetosti in ameriških prizadevanj za zamenjavo oblasti v Caracasu.

Pet novih držav je z začetkom leta 2026 uradno nastopilo dvoletni mandat nestalnih članic Varnostnega sveta Združenih narodov. Bahrajn, Kolumbija, Demokratična republika Kongo, Latvija in Liberija so se pridružile temu ključnemu organu za obdobje 2026–2027. Čeprav se je njihov mandat uradno začel že 1. januarja, so se na sedežu v New Yorku prvič zbrali na prvi delovni dan v novem letu, v petek, ko so obeležili začetek mandata s slovesno postavitvijo zastav novih članic. Slovesnost, ki jo je kot soorganizator vodil kazahstanski veleposlanik pri Združenih narodih Kairat Umarov, označuje simbolni prehod odgovornosti za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti. Nove članice so v desetčlanski sestavi nestalnih držav zamenjale tiste, katerim se je mandat iztekel ob koncu lanskega leta. Geografsko raznolika skupina novih članic bo v prihodnjih dveh letih sodelovala pri odločanju o najpomembnejših globalnih vprašanjih, vključno z mirovnimi operacijami in mednarodnimi sankcijami. Latvija se je kot evropska država prvič znašla v tej vlogi, kar krepi prisotnost regije v svetovni diplomaciji.

Zohran Mamdani je v četrtek ob polnoči na silvestrovo uradno zaprisegel kot novi župan New Yorka. 34-letni demokratični socialist indijskega porekla je postal prvi musliman in hkrati prva oseba južnoazijskega izvora na čelu največjega ameriškega mesta. Mamdani je prisego opravil na Koranu, s čimer je simbolično napovedal novo obdobje vodenja mesta. V svojem inavguracijskem govoru je Mamdani napovedal »drzno in obsežno« vladanje v korist delavskega razreda. Poudaril je, da se ne bo odpovedal svoji socialistični politiki kljub morebitnim oznakam o radikalizmu. Njegov program se osredotoča predvsem na dostopnost bivanja in vključujočo družbo, kar predstavlja pomemben zasuk v primerjavi s prejšnjimi administracijami. Izvolitev Mamdanija sledi njegovi zmagi na novembrskih volitvah leta 2025, kjer je premagal uveljavljene politike, kot je nekdanji guverner Andrew Cuomo.

Ruski predsednik Vladimir Putin in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta ob vstopu v novo leto podala vsebinsko povsem različna nagovora, v katerih sta orisala prihodnost vojne v Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta. Putin je v kratkem televizijskem nagovoru poudaril enotnost ruskega naroda in izrazil trdno prepričanje v končno vojaško zmago. Ruske vojake je označil za junake in poudaril, da opravljajo svojo dolžnost v boju za domovino, medtem ko se je sami vojni v večjem delu govora izogibal. Na drugi strani je Volodimir Zelenski v svojem nagovoru poudaril prizadevanja za mir, a hkrati utrdil odločenost Ukrajine pri obrambi svoje suverenosti. Razhajanja med voditeljema so ponovno izpostavila pomanjkanje skupne podlage za mirovna pogajanja, kljub naraščajočim mednarodnim pritiskom za končanje sovražnosti. Dogodek odraža nadaljevanje dolgotrajnega konflikta, ki vpliva na celotno varnostno arhitekturo v Evropi in ohranja visoko stopnjo negotovosti v mednarodni skupnosti.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je aktivirala obrambne načrte države in od vlade Združenih držav Amerike zahtevala dokaz o življenju predsednika Nicolása Madura ter njegove soproge Cilie Flores. Po navedbah venezuelskih virov naj bi ameriške operativne skupine v okviru napada na Venezuelo zajele predsedniški par, vendar uradne potrditve o njunem trenutnem paradržanju še ni. Dogodek predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanj napetosti med Washingtonom in Caracasom. Cilia Flores, ki velja za ključni steber moči čavističnega režima in je bila leta 2013 imenovana za prvo damo, je bila po poročanju lokalnih medijev zajeta skupaj z Madurom med ameriško operacijo. Incident se je zgodil 3. januarja 2025, ko so se v javnosti začele širiti nepotrjene informacije o njunem izginotju. Venezuelske oblasti so razmere označile za neposreden napad na suverenost države, medtem ko se mednarodna javnost odziva na poročila o domnevni ugrabitvi voditelja države z največjimi zalogami nafte na svetu.

Venezuelska opozicija je uradno napovedala, da je pripravljena na prevzem oblasti in oblikovanje nove vlade v državi. Voditeljica opozicije María Corina Machado in predsedniški kandidat Edmundo González sta poudarila, da so njuni privrženci pripravljeni na politično tranzicijo, ki sledi spornim predsedniškim volitvam. Opozicijske sile trdijo, da imajo dokaze o zmagi na volitvah, kljub temu da je državna volilna komisija za zmagovalca razglasila sedanjega predsednika Nicolása Madura. Napoved prihaja v času zaostrenih političnih razmer, ko si opozicija prizadeva za mednarodno priznanje in notranjo konsolidacijo moči. Vodstvo opozicije trdi, da je njihov program osredotočen na obnovo demokratičnih institucij in reševanje globoke gospodarske krize, ki že vrsto let pesti to južnoameriško državo. Kljub pripravljenosti na prevzem funkcij ostaja vprašanje dejanskega prenosa oblasti negotovo, saj sedanji režim ohranja nadzor nad vojsko in ključnimi državnimi organi.

Britanski premier Keir Starmer je v soboto pozval k spoštovanju mednarodnega prava, potem ko je predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump objavil novico o zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge. Starmer je v uradni izjavi kategorično zanikal kakršno koli vpletenost Združenega kraljestva v ameriško vojaško operacijo v Venezueli. Poudaril je, da London ni sodeloval pri teh dejavnostih in da se britanska vlada trenutno osredotoča na ugotavljanje dejanskih okoliščin dogodka. Premier je pojasnil, da se s predsednikom Trumpom o zadevi še ni pogovarjal, vendar namerava to storiti v prihodnje. Zaradi hitrega spreminjanja razmer na terenu je Starmer izpostavil previdnost in potrebo po jasni sliki dogajanja, preden bo Združeno kraljestvo podalo dokončno oceno. Poleg vprašanj zakonitosti intervencije je britanska vlada aktivirala svoje diplomatsko predstavništvo v Caracasu, da bi zagotovila varnost britanskih državljanov v državi, ki jo pretresa nova politična in vojaška kriza.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je ostro kritiziral domnevno ugrabitev venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki naj bi jo izvedle Združene države Amerike. Brazilija je dejanje označila za kršitev suverenosti Latinske Amerike in Karibov ter poudarila, da takšne poteze pomenijo prestopanje "rdeče črte" v mednarodnih odnosih. Po poročanju lokalnih virov je dogodek sprožil obsežne nemire na ulicah venezuelske prestolnice Caracas, kjer se je zbrala množica ogorčenih podpornikov predsednika Madura. Brazilski vrh je opozoril, da gre za nedopustno vmešavanje v notranje zadeve neodvisne države, kar bi lahko povzročilo dolgotrajno nestabilnost v regiji. Odnosi med Venezuelo in Združenimi državami Amerike so bili sicer že dlje časa napeti zaradi predhodnih obtožb o načrtovanju vojaških napadov na venezuelsko ozemlje.

Venezuelski izseljenci v Združenih državah Amerike in Čilu so z navdušenjem sprejeli novico o prijetju predsednika Nicolása Madura, ki so ga izvedle ameriške vojaške sile. V Doralu na Floridi se je množica zbrala v kultnem lokalu El Arepazo, ki velja za središče venezuelske skupnosti, kjer so proslavljali konec njegove vladavine. Podobni prizori so se odvijali v čilski prestolnici Santiago, kjer so tisoči Venezuelcev s trobljenjem, zastavami in vzkliki svobode zasedli mestne ulice. Operacija ameriške vojske, ki je privedla do padca režima, je sprožila spontana praznovanja po celotni latinskoameriški regiji in v ZDA. Protestniki so z razbijanjem po posodah, znanem kot cacerolazos, izražali olajšanje nad koncem dolgoletnega političnega in gospodarskega pritiska. Čeprav so Madura v preteklosti podpirali določeni regionalni voditelji, je njegovo prijetje simbolno končalo obdobje, ki so ga zaznamovali očitki o pomanjkanju demokracije in avtoritarnem vodenju države.

V jugozahodnem delu nemške prestolnice Berlin je prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki bi po ocenah upravljalca omrežja Stromnetz Berlin lahko trajal vse do prihodnjega četrtka. Do prekinitve oskrbe je prišlo zaradi požara na kabelskem mostu čez kanal Teltow, kar je povzročilo odpoved ključne infrastrukture. Zaradi zahtevnosti sanacije in potrebe po gradnji nadomestnih vodov bo popravilo dolgotrajno, kar bo neposredno vplivalo na več deset tisoč prebivalcev v prizadeti regiji. Dogodek spominja na pretekle varnostne incidente v Berlinu, povezane z energetsko infrastrukturo, saj so pristojne službe v preteklosti že obravnavale primere namernih požigov s strani ekstremističnih skupin. Upravljalec Stromnetz Berlin je potrdil, da ekipe na terenu intenzivno delajo na vzpostavitvi zasilne oskrbe, vendar opozarjajo, da gre za enega kompleksnejših tehničnih izzivov v zadnjem obdobju. Prebivalce so pozvali k potrpežljivosti, medtem ko preiskovalni organi še ugotavljajo natančen vzrok požara na mostu.

V glavnem mestu Venezuele, Caracasu, so se v soboto zbrale množice protestnikov, ki so izrazile podporo predsedniku Nicolásu Maduru. Do shodov je prišlo po objavi informacij in videoposnetkov na družbenih omrežjih, ki nakazujejo, da so Madura skupaj z njegovo soprogo Cilio Flores pridržale sile Združenih držav Amerike. Podporniki so se zbrali v okolici predsedniške palače Miraflores, kjer so vzklikali gesla proti ameriški agresiji in zahtevali izpustitev predsednika. Medtem ko v Caracasu vlada napetost zaradi domnevnega zajetja državnega vrha, so se na dogodke odzvali tudi tuji politiki. Župan Lime Renzo Reggiardo je javno pozdravil novico o padcu Madurovega režima in izrazil solidarnost z venezuelskim ljudstvom. Razmere v državi ostajajo negotove, saj uradne potrditve o natančnih okoliščinah pridržanja s strani vpletenih držav še ni, dogajanje pa je sprožilo buren odziv tako domače kot mednarodne javnosti.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez je v soboto sporočila, da vlada nima informacij o trenutnem kraju bivanja predsednika Nicolasa Madura in njegove žene Cilie Flores. Izjava je sledila po navedbah o njunem pridržanju s strani ameriških sil, ki naj bi ju domnevno odpeljale iz države. Rodriguezova je v uradnem televizijskem nagovoru pozvala k predložitvi dokazov, da sta oba še vedno živa, s čimer se je prvič uradno odzvala na poročila o aretaciji. Napetosti v Venezueli so narasle po objavi novice, da so Združene države Amerike izvedle operacijo pridržanja predsedniškega para. Venezuelska vlada trdi, da nima neposrednega stika s predsednikom, kar v državi povzroča politično negotovost. Podpredsednica je situacijo označila za kritično in poudarila, da zahtevajo mednarodno priznane dokaze o njunem stanju in varnosti. Dogajanje predstavlja stopnjevanje dolgoletnih sporov med Caracasom in Washingtonom, ki že dlje časa ne priznava legitimnosti Madurovega režima.

Predsednik iranskega parlamenta Mohamed Bager Galibaf je v objavi na družbenem omrežju X izrazil prepričanje, da je bil pokojni general Kasem Solejmani trdno prepričan v neomajno moč iranskega naroda. Po Galibafovih besedah je Solejmani verjel, da bo Iran premagal vse zarote, sovražnosti in težave, s katerimi bi se država lahko spopadala. Izjave so bile podane v okviru obeleževanja spomina na nekdanjega poveljnika sil Al Kuds, ki v iranski politiki še vedno velja za simbol upora proti zunanjim pritiskom. Galibaf je izpostavil, da ta vera v zmago naroda ni bila le politična drža, temveč Solejmanijevo globoko osebno prepričanje. Iranske oblasti s tovrstno retoriko krepijo narodno enotnost in poudarjajo pomen nadaljevanja Solejmanijeve ideološke zapuščine v času, ko so odnosi med Iranom in zahodnimi silami še vedno zaostreni. Sporočilo je bilo objavljeno v času letnih komemoracij, ki po državi potekajo v čast ubitemu generalu, in služi kot opomin na iransko strategijo odpora proti tujim vplivom.

Združene države Amerike so izvedle vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so prijele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po zajetju sta bila prepeljana v New York, kjer se bo proti njima začel sodni postopek na zveznem sodišču v južnem okrožju Manhattna. Ameriško pravosodno ministrstvo Madura obtožuje zarote za narkoterorizem, uvoza velikih količin kokaina v ZDA ter nezakonitega posedovanja orožja in uničevalnih naprav. Ameriški generalni tožilec je potrdil, da se bo Maduro soočil z obtožnico, ki ga neposredno povezuje z mednarodno trgovino z drogami. Dogodek je sprožil ostre mednarodne odzive. Komunistična partija Čila je ameriško posredovanje označila za kriminalno vojaško dejanje in agresijo na suvereno državo. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanj napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so vključevale gospodarske sankcije, tiralice DEA in povečano prisotnost ameriške mornarice v Karibskem morju. Maduro, ki je leta dolgo zavračal obtožbe o vpletenosti v kriminalne dejavnosti, zdaj v ujetništvu čaka na sojenje, ki bi lahko trajno spremenilo politično krajino v Latinski Ameriki.

Britanski predsednik vlade je uradno zanikal kakršno koli vpletenost Londona v nedavni ameriški vojaški napad na Venezuelo. V uradni izjavi je poudaril, da Združeno kraljestvo ni sodelovalo pri načrtovanju ali izvedbi operacije, ob tem pa je izpostavil nujnost spoštovanja mednarodnega prava v vseh diplomatskih in vojaških prizadevanjih. Britanska stran je v odzivu na dogodke izrazila željo po neposrednem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Namen pogovorov naj bi bila razjasnitev vseh dejstev v zvezi z vojaško agresijo, ki je sprožila nove napetosti v regiji. London se s temi izjavami skuša distancirati od enostranskih potez Washingtona, hkrati pa poziva k uporabi diplomatskih kanalov namesto vojaških sredstev.

Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga je izrazil uradno podporo nedavni vojaški akciji Združenih držav Amerike v Venezueli, ki je vključevala zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Po poročanju medijev je ukrajinsko ministrstvo za zunanje zadeve to potezo označilo za legitimno, kar odraža tesno usklajenost ukrajinske zunanje politike z interesi Washingtona v latinskoameriški regiji. Podpora Kijeva tovrstnemu posredovanju poudarja geopolitično razvrstitev Ukrajine v širšem kontekstu globalnih zavezništev. Čeprav se Ukrajina sama spopada z izzivi na lastnem ozemlju, s tem dejanjem utrjuje svojo vlogo zveste zaveznice Združenih držav Amerike, hkrati pa tvega dodatno zaostritev odnosov z državami, ki Madura še vedno priznavajo kot legitimnega voditelja. Odločitev ministra Sibige predstavlja pomemben diplomatski premik v odnosih med Kijevom in Caracasom.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas je v uradni izjavi poudarila, da Nikolas Maduro nima demokratične legitimnosti za vodenje Venezuele. Izjava prihaja v času stopnjevanja napetosti in poročil o odstavitvi oziroma aretaciji dosedanjega predsednika. Evropska unija je ob tem vse vpletene strani pozvala k skrajni zadržanosti, preprečevanju nasilja ter doslednemu spoštovanju mednarodnega prava. Bruselj že dalj časa opozarja na nepravilnosti v venezuelskem političnem procesu, sedaj pa pozorno spremlja hiter razvoj dogodkov na terenu. Kallasova je izpostavila, da je EU že večkrat podvomila v legitimnost Madurove oblasti, trenutne razmere pa zahtevajo miren prehod in zaščito človekovih pravic vseh državljanov. Evropska diplomacija si prizadeva za stabilizacijo države, ki jo že leta pesti globoka politična in gospodarska kriza.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez, ki je po skrivnostnem izginotju Nicolása Madura prevzela vlogo najvišje politične avtoritete v državi, je od Združenih držav Amerike javno zahtevala dokaz, da je predsednik še vedno živ. Rodríguezova je situacijo označila za ugrabitev in grobo kršitev venezuelske suverenosti, kar bi po njenih besedah lahko vodilo v nadaljnjo eskalacijo napetosti. Medtem ko podpredsednica trdi, da gre za zunanjo agresijo, se v mednarodni javnosti vrstijo ugibanja o prihodnosti države. Po venezuelski ustavi bi morala Rodríguezova v primeru odsotnosti predsednika uradno prevzeti vodenje države, vendar se hkrati krepijo vprašanja o možnosti vzpona opozicije, ki uživa podporo Washingtona. Razmere v Caracasu so izjemno negotove, saj uradne institucije niso podale pojasnil o Madurovi lokaciji ali zdravstvenem stanju, kar povzroča politično vakuuma v enem najbolj nestabilnih obdobij države. Združene države Amerike se na obtožbe o vpletenosti v domnevno ugrabitev še niso uradno odzvale, vendar so se v preteklosti že spopadale z očitki o izvajanju prikritih operacij v Venezueli. Trenutni razvoj dogodkov predstavlja kritično prelomnico, ki bi lahko korenito spremenila geopolitično podobo regije, predvsem zaradi venezuelskih naravnih virov in strateškega pomena v Karibskem morju.

Združene države Amerike so izvedle serijo letalskih napadov na cilje v prestolnici Caracas in treh venezuelskih zveznih državah, vendar ključna naftna infrastruktura po prvih poročilih ni bila poškodovana. Po navedbah agencij Bloomberg in Reuters, ki se sklicujeta na neimenovane vire, glavni objekti državnega podjetja Petroleos de Venezuela, S.A. (PDVSA) še naprej delujejo brez prekinitev. Vodstvo podjetja je zaposlene obvestilo, da se črpanje in predelava surove nafte nadaljujeta v običajnem obsegu, kar zmanjšuje neposredne skrbi glede večjih motenj na svetovnih energetskih trgih. Kljub temu da naftni objekti niso bili neposredne tarče, so viri potrdili, da je bilo v napadih močno poškodovano pristanišče La Guaira na karibski obali. Napadi so povzročili napetosti na naftnem trgu, saj so nekateri analitiki napovedovali dvig cen nafte nad 80 dolarjev za sod v primeru stopnjevanja vojaškega posredovanja ZDA. Trenutne razmere kažejo, da so se ZDA osredotočile na vojaške in logistične cilje, ne pa na vire preživetja venezuelskega gospodarstva, kar odraža širši geopolitični konflikt med državama, ki se je stopnjeval po lanskem zasegu tankerja z iransko nafto.

V kitajski provinci Hebei so se kmetje v zimskem času znašli v težkem položaju, saj si zaradi visokih stroškov zemeljskega plina ne morejo privoščiti ogrevanja svojih domov. Težave so se stopnjevale, ko je provinca zaradi okoljevarstvenih razlogov prešla s tradicionalnega ogrevanja na premog na uporabo zemeljskega plina. Čeprav je bila ta sprememba uvedena z namenom zmanjšanja onesnaževanja zraka, so visoki stroški energentov in zmanjšanje vladnih subvencij povzročili, da številna gospodinjstva raje ostajajo na hladnem, kot da bi tvegala finančni zlom. Po poročanju lokalnih medijev, vključno s河南廣播電視台 (Henan Radio and Television), so se stroški ogrevanja za povprečno kmečko družino znatno zvišali v primerjavi z obdobjem, ko so uporabljali premog. Zaradi pomanjkanja finančne pomoči s strani države in naraščajočih cen plina se prebivalci spopadajo z mrazom sredi zime. Situacija v Hebeiju odraža širše izzive kitajskega energetskega prehoda, kjer okoljske politike pogosto trčijo ob ekonomsko realnost najrevnejših slojev prebivalstva, ki niso sposobni kriti stroškov čistejših virov energije brez stalne podpore oblasti.

Albanska ministrica za Evropo in zunanje zadeve Elisa Spiropali je v uradni izjavi izrazila polno podporo Albanije odločnemu ukrepanju Združenih držav Amerike v Venezueli. Podpora sledi operaciji ameriških specialnih sil, v kateri je bil aretiran venezuelski predsednik Nicolás Maduro skupaj s soprogo. Spiropali je poudarila, da Albanija trdno stoji ob strani predsedniku Donaldu Trumpu in državnemu sekretarju Marcu Rubiu pri njunih prizadevanjih za končanje delovanja, ki ga je opisala kot narko-teroristični režim v Venezueli. Albansko zunanje ministrstvo je operacijo označilo za ključen korak v boju proti avtoritarizmu in kriminalnim strukturam v Latinski Ameriki. Uradna Tirana se je s tem dejanjem jasno pozicionirala kot tesna zaveznica ameriške zunanje politike na Balkanu, pri čemer izpostavlja nujnost mednarodnega sodelovanja pri zagotavljanju demokratične stabilnosti in pravne države. Odločitev za javno podporo aretaciji odraža usklajenost albanske diplomacije z interesi Washingtona v regiji in širše. Ameriške oblasti so akcijo utemeljile z obtožbami o vpletenosti Madurovega režima v mednarodno trgovino z drogami in terorizem. Dogodek predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in stopnjevanja ameriškega pritiska na Caracas, ki so ga spremljale grožnje z vojaškim posredovanjem in obtožbe o uporabi fentanila kot kemičnega orožja. Albanija s svojo izjavo potrjuje svojo vlogo strateške partnerice ZDA, ki brez zadržkov podpira njihove najostrejše zunanjepolitične ukrepe.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas je po pogovorih z ameriškim državnim sekretarjem Markom Rubiom pozvala k zadržanosti v Venezueli. Evropska unija je ob tem ponovno poudarila svoje stališče, da predsednik Nicolas Maduro nima zadostne legitimnosti za vodenje države. Do odziva Bruslja je prišlo po ameriški vojaški operaciji v tej južnoameriški državi, kar je sprožilo kritike o usklajenosti mednarodne politike. Ruski uradnik Kirill Dmitriev je stališča Evropske unije označil za primer dvojnih meril, saj naj bi Bruselj po njegovih besedah molčal ob neposrednem posegu Združenih držav Amerike, medtem ko kritizira v栄enezueli izvoljene oblasti. Predsednik Evropskega sveta Antoniu Costa je ob tem dodal, da si bo Evropska unija prizadevala za miren in vključujoč prenos oblasti v državi, s čimer se zavezujejo k podpori demokratičnim procesom v regiji kljub trenutnim napetostim.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je sporočil, da so venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Silio Flores zajeli ter ju s helikopterjem prepeljali iz države. Po Trumpovih navedbah naj bi ju kasneje premestili na ladjo, ki ju trenutno prevaža proti New Yorku. Ta nepričakovani razvoj dogodkov sledi stopnjevanju napetosti v Venezueli, kjer je Madurov režim dlje časa kljuboval mednarodnim pritiskom. Operacija, ki jo opisuje Trump, pomeni dramatičen konec večletne vladavine Madura, čeprav uradni viri v Caracasu dogajanja še niso v celoti pojasnili. Trumpova izjava nakazuje, da so ameriške oziroma zavezniške sile prevzele nadzor nad usodo venezuelskega voditelja, kar bo v temelju spremenilo politični zemljevid Latinske Amerike. Za zdaj ostaja nejasno, pod kakšnimi pogoji bosta Maduro in njegova soproga prispela v Združene države Amerike ter ali jima bodo tam sodili zaradi obtožb o korupciji in kršitvah človekovih pravic.

V jugozahodnem delu nemške prestolnice je v soboto prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je prizadel približno 50.000 gospodinjstev. Do prekinitve oskrbe je prišlo po požaru na kabelskem mostu, policija pa zaradi okoliščin dogodka že preiskuje sum naklepnega požiga. Po prvotnih ocenah pristojnih služb bodo popravila zahtevna, nekateri prebivalci pa bi lahko ostali brez električne energije vse do četrtka, saj so potrebna obsežna gradbena dela na infrastrukturi. Nemška policija je na prizorišču požara nemudoma začela zbiranje dokazov, medtem ko so energetska podjetja opozorila na resnost poškodb omrežja. Čeprav vzrok požara uradno še ni potrjen, preiskovalci dogodek obravnavajo v luči preteklih sabotaž na kritični infrastrukturi v Berlinu. Izpad energije je povzročil precejšnje težave v vsakdanjem življenju prebivalcev Berlina, saj so bile motene tudi nekatere druge storitve, povezane z oskrbo.

V jugozahodnem delu Berlina je v soboto prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je prizadel približno 45.000 gospodinjstev in številna podjetja v okrožju Steglitz-Zehlendorf, zlasti na območju Lichterfeldeja. Vzrok za prekinitev dobave je bil požar na kabelskem mostu, berlinska policija pa dogodek preiskuje zaradi utemeljenega suma namernega požiga. Gasilci so med intervencijo prebivalce pozvali, naj ne zasedajo nujnih telefonskih linij, če ne gre za neposredno nevarnost. Preiskovalci dogodek povezujejo z možnostjo politično motiviranega napada na kritično infrastrukturo, saj so podobni incidenti v nemški prestolnici v preteklosti že povzročili resne težave. Čeprav so tehnične ekipe nemudoma začele z odpravljanjem napake, je bila oskrba motena več ur. Policija trenutno še zbira dokaze in preverja morebitna prevzema odgovornosti s strani ekstremističnih skupin, ki so v preteklosti že izvajale sabotaže na energetskem omrežju.

Ameriški predsednik Donald Trump je ukazal vrsto zračnih napadov na vojaške objekte v Venezueli, kar predstavlja kritično stopnjevanje napetosti med državama. Po poročilih iz Caracasa so ameriške sile napadle strateško pomembno infrastrukturo, Trump pa je operacijo spremljal neposredno s svojega doma in kasneje potrdil, da je bil predsednik Nicolás Maduro v času napadov v močno utrjenem oporišču. Napadi so bili usmerjeni proti ciljem, ki jih Washington povezuje z dejavnostmi trgovine z drogami in vojaško podporo Madurovemu režimu. Na dogajanje so se že odzvali demokratski senatorji v Združenih državah Amerike, ki so ostro obsodili vojaško posredovanje. Opozorili so, da ni utemeljenih razlogov za sprožitev vojne z latinskoameriško državo, in pozvali k deeskalaciji konflikta. Operacija sledi mesecem stopnjevanja retorike in predhodnim omejenim napadom, ki so bili izvedeni v okviru ameriške kampanje pritiska na venezuelsko vlado.

Venezuelska državna naftna podjetja so poročala, da proizvodnja in predelava nafte po ameriškem vojaškem napadu, katerega namen je bil zajetje predsednika Nicolása Madura, potekata nemoteno. Viri znotraj državnega energetskega podjetja PDVSA so potrdili, da ključna infrastruktura v napadu ni bila poškodovana in da rafinerije obratujejo s polno zmogljivostjo. Operacija Združenih držav Amerike predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti in stopnjevanja pritiska na Madurov režim. Kljub vojaškemu posredovanju, ki je bilo usmerjeno neposredno proti vrhu države, strateški energetski sektor, ki predstavlja hrbtenico venezuelskega gospodarstva, ostaja stabilen. Dogodek sledi obdobju intenzivnih diplomatskih sporov in gospodarskih sankcij, ki so jih ZDA uvedle proti podjetjem, vpletenim v prevoz venezuelske nafte.

Gansko ministrstvo za zunanje zadeve je v soboto, 3. januarja, uradno potrdilo začetek diplomatskih pogajanj z Ukrajino za izpustitev ganskega državljana, ki ga ukrajinske oblasti zadržujejo kot vojnega ujetnika. Zunanji minister Samuel Okudzeto Ablakwa je sporočil, da jih je ukrajinska vlada o pridržanju uradno obvestila, ganska stran pa si zdaj prizadeva za njegovo varno vrnitev v domovino. Istočasno je mednarodna fundacija Hugo Chavez (HCIF-PFS) ostro obsodila nedavne vojaške napade Združenih držav Amerike na Venezuelo. Predsednik sveta fundacije Alimamy Bakarr Sankoh je v izjavi za javnost dejal, da gre za nezakonito in neizzvano agresijo proti suvereni državi, ki krši mednarodno pravo. Fundacija je pozvala k takojšnji prekinitvi sovražnosti in spoštovanju venezuelske suverenosti v luči napadov, ki so se začeli v zgodnjih jutranjih urah 3. januarja.

Libanonsko gibanje Hezbolah in Vrhovni politični svet Jemna sta ostro obsodila nedavno ameriško vojaško operacijo v Venezueli, ki so jo označili za dejanje teroristične agresije in uličnega razbojništva. Po navedbah obeh organizacij so ameriške sile izvedle napade na glavno mesto Caracas, pri čemer so ciljale na ključno civilno infrastrukturo in stanovanjska naselja. V izjavah so poudarili, da je operacija vključevala ugrabitev venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge, kar predstavlja resno kršitev mednarodnega prava in suverenosti države. Hezbolah je v svojem sporočilu za javnost podrobno opisal, da so bile tarče napadov predvsem civilne ustanove, kar je povzročilo preplah med prebivalstvom. Vrhovni politični svet Jemna je dejanje označil za precedens brez primere v sodobni diplomaciji in napad na ustavno ureditev neodvisne republike. Obe organizaciji sta izrazili solidarnost z venezuelskim ljudstvom v luči stopnjevanja pritiskov s strani administracije Združenih držav Amerike, ki si že dlje časa prizadeva za zamenjavo oblasti v tej južnoameriški državi.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so ameriške sile v soboto izvedle operacijo, v kateri so ujele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po Trumpovih besedah je bila akcija izjemno uspešna, ujeta zakonca pa se trenutno nahajata na ameriški vojaški ladji USS Iwo Jima, ki pluje proti New Yorku. Trump je v telefonskem intervjuju za Fox News podrobneje pojasnil, da so ju z območja prepeljali s helikopterjem, ter izrazil zadovoljstvo nad potekom dogodkov. Aretacija pomeni vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevale z ameriškimi sankcijami, zasegi naftnih tankerjev in uvrstitvijo domnevnih narkokartelov, povezanih z Madurom, med teroristične organizacije. Čeprav so mediji poročali, da je bil ameriški predsednik med pogovori vidno utrujen, je ujetje Madura označil za »briljantno operacijo«, ki korenito spreminja geopolitično situacijo v Latinski Ameriki. Maduro se bo v New Yorku verjetno soočil s pravosodnimi postopki, ki so jih ZDA napovedovale že dalj časa.

Nekdanji češki predsednik Miloš Zeman je v televizijskem nastopu jasno obsodil rusko invazijo in Rusijo označil za agresorja v vojni proti Ukrajini. Zeman, ki je bil v preteklosti znan po svojih proruskih stališčih, je poudaril, da mora Češka republika še naprej aktivno pomagati Kijevu pri obrambi njegove suverenosti. Njegova izjava odraža popoln zasuk v njegovi zunanji politiki, ki se je začel že ob začetku invazije leta 2022. Zeman se je v oddaji prav tako odločno postavil v bran obrambnemu ministru Jaromíru Zůni, ki prihaja iz vrst opozicijske stranke SPD. Zůna se je znašel pod močnim pritiskom radikalnih podpornikov lastne stranke, potem ko je javno podprl češko pobudo za nakup streliva za Ukrajino in nabavo ameriških lovcev F-35. Nekdanji predsednik je pritiske SPD označil za fanatične in pohvalil ministrov realističen pristop k varnostnim vprašanjem. Poleg tega je Zeman izrazil naklonjenost politiki ameriškega predsednika Donalda Trumpa, medtem ko je bil kritičen do nekaterih čeških diplomatov.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so ameriške sile izvedle obsežne zračne napade na Venezuelo in uspešno zajele predsednika Nicolása Madura ter njegovo soprogo Silio Flores. Po navedbah Trumpa so operacijo izvedle ameriške specialne enote, pri čemer med ameriškimi vojaki ni bilo žrtev. Maduro in njegova soproga se trenutno nahajata na ameriški vojaški ladji Iwo Jima, ki pluje proti New Yorku, kjer jima bodo sodili. Trump je ob tem poudaril, da bodo Združene države Amerike v prihodnje močno vključene v upravljanje venezuelske naftne industrije z izkoriščanjem zmogljivosti največjih ameriških energetskih podjetij. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez, ki se trenutno nahaja v Rusiji, je zahtevala takojšnje dokaze o tem, da sta Maduro in njegova soproga še živa. Venezuelska vlada uradno priznava, da nima informacij o trenutni lokaciji svojega voditelja, kar potrjuje resnost situacije po ameriškem posredovanju. Incident predstavlja dramatičen zasuk v odnosih med državama, ki so bili kljub nekaterim preteklim poskusom dialoga zaznamovani z globokim nezaupanjem in obtožbami o poskusih strmoglavljenja oblasti.

Evropska unija je po zadnjih dramatičnih dogodkih v Venezueli zavzela odločno stališče in pozvala k umiritvi razmer ter popolnemu spoštovanju mednarodnega prava. Visoka predstavnica EU za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas je izpostavila, da predsednik Nicolás Maduro nima legitimnosti, in poudarila nujnost vzdržnosti vseh vpletenih strani. Po njenih besedah so se evropski diplomati o stanju v državi že posvetovali z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom, kar kaže na usklajeno mednarodno prizadevanje za rešitev krize. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta António Costa sta v ločenih izjavah izrazila polno podporo venezuelskemu ljudstvu pri prizadevanjih za mirno in vključujočo demokratično tranzicijo. Evropski voditelji so poudarili, da mora vsaka rešitev politične krize temeljiti na Listini Združenih narodov. Poleg prizadevanj za politično stabilnost je prednostna naloga Unije tudi zagotavljanje varnosti in zaščite vseh državljanov EU, ki se trenutno nahajajo v Venezueli, pri čemer Kallasova tesno sodeluje z državami članicami. Medtem ko Zahod spodbuja demokratične procese, sta Rusija in Iran obsodila ravnanje Združenih držav Amerike in dogajanje označila za ameriško agresijo. To dodatno stopnjuje diplomatsko napetost med globalnimi silami, EU pa v tej luči vztraja pri deeskalaciji in iskanju rešitev znotraj okvirov mednarodno priznanih pravnih norm.

Ameriške posebne enote Delta Force so v vojaški operaciji v glavnem mestu Caracas pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po poročanju ameriških medijev je operacija sledila stopnjevanju napetosti med državama, venezuelska vlada pa je nemudoma razglasila izredno stanje. Podpredsednica države je dejanje označila za agresijo Združenih držav Amerike in zahteva pojasnila o lokaciji pridržanega predsednika. Venezuela se že dlje časa nahaja v globoki humanitarni in politični krizi, ki jo zaznamuje spor med Madurovim režimom in opozicijo. Dogodek predstavlja vrhunec dolgoletnih prizadevanj ZDA za odstranitev Madura z oblasti, ki ga Washington obtožuje trgovine z mami in kršitev človekovih pravic. Razmere v državi so kritične, saj se prebivalstvo spopada s pomanjkanjem osnovnih dobrin, politični kaos pa bi lahko povzročil nov val migracij in regionalno nestabilnost. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj bi neposredno vojaško posredovanje lahko sprožilo širši konflikt v Latinski Ameriki.

Venezuelski poslanec in ekonomist Nicolás Maduro Guerra je po aretaciji svojega očeta, predsednika Nicolása Madura, izdal uradno sporočilo, v katerem je družbene in politične sile v državi pozval k splošni mobilizaciji. Po njegovih navedbah je cilj napada na državo in ujetja predsednika predvsem namera tujih sil, da si prisvojijo venezuelske naravne vire. V svojem nagovoru je omenil tudi možnost oboroženega boja za zaščito suverenosti države, medtem ko so razmere v državi po pridržanju predsednika izjemno napete. Maduro Guerra je poudaril, da dogodki predstavljajo neposreden napad na venezuelsko ljudstvo in institucije. Njegov poziv k uporu in mobilizaciji podpornikov režima bi lahko privedel do stopnjevanja nasilja med vladnimi silami in opozicijo. Mednarodna skupnost pozorno spremlja razvoj dogodkov v Caracasu, saj bi destabilizacija države z največjimi zalogami nafte na svetu lahko povzročila širše regionalne posledice.

Ameriške posebne enote, domnevno pripadniki elitne enote Delta Force, so v obsežni vojaški operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po poročanju medijev gre za najbolj obsežen vojaški poseg Združenih držav Amerike v Latinski Ameriki po letu 1989. Čeprav so podrobnosti operacije še vedno delno nejasne, naj bi bila akcija izpeljana hitro in s ciljem destabilizacije trenutnega socialističnega režima v Caracasu. Operacija sledi dolgotrajnim napetostim med državama in stopnjevanju ameriškega pritiska, ki je vključeval visoke denarne nagrade za Madurovo aretacijo zaradi obtožb o trgovini z drogami in terorizmu. Medtem ko Washington dogodka še ni podrobno komentiral, analitiki opozarjajo na morebitne nepredvidljive posledice za celotno regijo. V Venezueli so se že pojavili prvi odzivi podpore in odpora, mednarodna javnost pa dogajanje spremlja z veliko mero zaskrbljenosti zaradi morebitnega izbruha širšega nasilja.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je operacija potekala 3. januarja 2026, Trump pa je dogajanje spremljal v živo. Ameriške oblasti so Madura že prepeljale v ZDA, kjer ga čakajo kazenski postopki na podlagi obtožb, ki jih je ameriško pravosodje proti njemu vložilo že v preteklosti. Republikanski kongresnik Mike Lee je potrdil namero ZDA, da Maduru sodijo v skladu z ameriško zakonodajo. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanj napetosti med državama, ki so vključevale zasege tankerjev in gospodarske sankcije. Predsednik Trump je akcijo opisal kot izjemno uspešen napad na venezuelsko vodstvo, pri čemer je proces zajetja primerjal s spremljanjem televizijske oddaje. Dogodek pomeni drastičen zasuk v mednarodni politiki, saj so ZDA neposredno posredovale in odstranile voditelja suverene države, kar bo imelo daljnosežne posledice za stabilnost v regiji in mednarodne odnose. Venezuelska stran dogodka še ni podrobneje komentirala, vendar so predhodni odzivi na ameriške pritiske vključevali obtožbe o piratstvu in kršenju mednarodnega prava.

Združene države Amerike so v soboto izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki jo je ameriški predsednik Donald Trump označil za uspešen napad na režim Nicolása Madura. Po uradnih navedbah ameriške strani je vojska vdrla v državo, zajela Madura in ga odpeljala iz Venezuele. Venezuelske oblasti so napad označile za »izjemno hudo vojaško agresijo«, ki je prizadela civilne in vojaške cilje v prestolnici Caracas ter v zveznih državah Miranda, Aragua in La Guaira. V odziv na operacijo je bil odrejen popoln vojaški preplah in razporeditev obrambnih sil po državi. Dogajanje je sprožilo ostre odzive v regiji. Nekdanji bolivijski predsednik Evo Morales je dejanje obsodil in poudaril, da Venezuela v boju proti ameriškemu imperializmu ni sama. Prav tako je zaskrbljenost in obsodbo izrazil čilski predsednik Gabriel Boric, ki je dejanje označil za nesprejemljivo vojaško posredovanje in pozval k mirni rešitvi krize. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti, med katerimi so ZDA stopnjevale vojaško prisotnost v Karibskem morju pod pretvezo boja proti trgovini z drogami in narkoterorizmu.

Švicarsko javno tožilstvo je uvedlo uradno kazensko preiskavo proti lastniku bara v luksuznem smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v novoletni noči v požaru umrlo najmanj 40 ljudi, več kot 100 pa jih je bilo poškodovanih. Lastnika bara, 60-letnega moškega korziškega rodu, organi pregona sumijo uboja iz malomarnosti. Preiskava je razkrila, da ima osumljenec obsežno kriminalno preteklost v Franciji, kjer je bil pred dvema desetletjema obsojen zaradi zvodništva, goljufij, ugrabitev in protipravnega odvzetja prostosti. Identifikacija žrtv bo po navedbah uradnih oseb trajala več dni, saj so številna telesa močno uogljenjena. Med poškodovanimi so po dozdajšnjih podatkih tudi državljani Srbije. Požar v baru Constellation je izbruhnil med praznovanjem novega leta, ko je v objektu prišlo do silovite eksplozije, ki ji je sledil uničujoč ogenj. Švicarske oblasti preučujejo varnostne protokole objekta in odgovornost vodstva za nastalo katastrofo, medtem ko se je lastnik v svojem prvem javnem odzivu za medije spoprijel z obtožbami o pomanjkljivih varnostnih ukrepih.

Med ameriško vojaško operacijo za zajetje Nicolása Madura je umrlo najmanj 40 ljudi, vključno s civilisti in vojaki. Maduro je bil pripeljan v Združene države, kjer naj bi mu sodili. Venezuelska skupnost na južni Floridi je proslavljala strmoglavljenje Madura.

Pripadniki elitne enote ameriške vojske za posebne operacije Delta Force so v Venezueli prijeli predsednika Nicolasa Madura in ga prepeljali iz države, je poročala televizijska mreža CBS News. Operacija, ki je bila izvedena v strogi tajnosti, predstavlja enega najpomembnejših posegov ameriških sil v latinskoameriško politično krizo v zadnjih desetletjih. Čeprav podrobnosti o samem poteku akcije še niso v celoti znane, nekateri viri namigujejo na morebitno sodelovanje obveščevalcev znotraj venezuelskih varnostnih struktur. Enota Delta Force, ki je bila ustanovljena leta 1977 pod vodstvom polkovnika Charlesa Beckwitha po vzoru britanskega SAS, je specializirana za protiteroristično delovanje, reševanje talcev in zajetje visokih tarč. Gre za isto enoto, ki je leta 2019 izvedla uspešno operacijo proti voditelju Islamske države, Abuju Bakru al Bagdadiju. Tokratna aretacija Nicolasa Madura, ki ga Združene države Amerike že dlje časa obravnavajo kot nelegitimnega voditelja in diktatorja, pomeni drastičen zasuk v prizadevanjih za spremembo režima v Caracasu.

Donald Trump je po napadu v venezuelski prestolnici izjavil, da bodo Združene države Amerike skupaj s skupino prevzele upravljanje Venezuele in obnovile naftno industrijo. Poudaril je, da se bodo ameriška naftna podjetja vrnila v Venezuelo in vložila milijarde dolarjev.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil fotografijo venezuelskega voditelja Nicolása Madura na krovu ameriške vojaške ladje USS Iwo Jima. Na fotografiji, ki se je hitro razširila po spletu, je Maduro prikazan v sivi športni opremi s protihrupnimi slušalkami v spremstvu ameriških vojakov. Objava sledi poročilom o domnevnem zajetju venezuelskega predsednika s strani ameriških sil, kar predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med državama. Ameriška stran trdi, da je bila operacija izvedena v okviru prizadevanj za ponovno vzpostavitev demokracije v Venezueli, medtem ko Trumpova administracija Madura že dlje časa ne priznava kot legitimnega voditelja države. Fotografija, posneta v kabini ladje, naj bi služila kot vizualni dokaz o uspešnosti vojaške operacije in aretacije. Dogodek pomeni dramatičen preobrat v geopolitičnih odnosih v Južni Ameriki in neposreden poseg ZDA v notranjo politiko Venezuele.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je izdala pismo, v katerem je zapisala, da se bo Nicolás Maduro soočil z mednarodno pravico za grozljive zločine. Medtem so se pojavile informacije, da naj bi krt v venezuelski vladi posredoval informacije o Madurovem bivališču ameriški obveščevalni agenciji CIA. Olga Gonzalez, Venezuelka, ki živi v izgnanstvu, je izrazila upanje po Madurovi odstranitvi.

Opozicijska voditeljica María Corina Machado je po Madurovi aretaciji izdala pismo, v katerem je dejala, da se bo Nicolás Maduro soočil z mednarodno pravico za grozljive zločine, ki jih je storil. Mediji poročajo, da je Madurovo aretacijo omogočila ameriška vojaška intervencija, ki jo je omogočil informator znotraj venezuelske vlade, ki je CIA posredoval informacije o Madurovi lokaciji. Olga Gonzalez, vdova, katere moža je ubil Madurov režim, je izrazila upanje po njegovi odstavitvi.

Donald Trump je objavil prvo fotografijo Nicolasa Madura po aretaciji, ki naj bi prikazovala Madura na ameriški ladji USS Iwo Jima. Rusija je medtem zahtevala izpustitev Madura. Trump je tudi zatrdil, da bodo ZDA začasno upravljale Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen varen politični prenos.

Podpredsednik Združenih držav Amerike J. D. Vance je izjavil, da je administracija predsednika Donalda Trumpa venezuelskemu voditelju Nicolásu Maduru pred njegovo zajetjem ponudila več možnosti za miren sestop z oblasti. Vance je poudaril, da Madurove trenutne razmere dokazujejo, da Trump dejansko izpolni svoje napovedi, in ga označil za človeka dejanj. Po besedah podpredsednika je imel Maduro na voljo več izhodov, ki bi preprečili stopnjevanje napetosti, vendar se zanje ni odločil. Izjava prihaja v času, ko se pritisk na venezuelski režim stopnjuje, Vance pa je z njo želel utrditi verodostojnost ameriške zunanje politike pod Trumpovim vodstvom. Poudaril je, da je bil Maduro zadnja oseba, ki je spoznala resnost Trumpovih opozoril. Dogajanje sledi večmesečnemu zaostrovanju retorike in vojaške prisotnosti ZDA v regiji, kar je na koncu privedlo do sprememb v vodstvu Venezuele.

Posebne enote ameriške vojske Delta Force so v usmerjeni operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriških virov so ju pripadniki elitne protiteroristične enote že prepeljali iz države, kar predstavlja eno najdrznejših tujih vojaških posredovanj v času administracije Donalda Trumpa. Operacija, ki so jo izvedli s pomočjo helikopterjev Chinook in elitnih letalskih polkov, se po obsegu in tveganju primerja z ulovom Sadama Huseina ali likvidacijo Osame bin Ladna. Ameriški predsednik Donald Trump je akcijo označil za »briljantno« in v državi razglasil izredne razmere, s čimer je uresničil svoje večletne grožnje o odstranitvi Madura z oblasti. Dogajanje je sprožilo ostre mednarodne odzive, zlasti s strani Rusije, ki je dejanje obsodila kot oboroženo agresijo na suvereno državo. Medtem ko so na nebu nad Caracasom poročali o silovitem spopadu, so Združene države Amerike z uporabo tajne enote Delta in polkov za posebne operacije Night Stalkers hitro dosegle zastavljeni cilj. Situacija v Venezueli ostaja nestabilna, saj je bil Maduro močno povezan z zaveznicama Rusijo in Kitajsko, ki sta mu v preteklosti nudili politično in gospodarsko podporo. Italijanska vlada pod vodstvom Giorgie Meloni dogajanje pozorno spremlja in ostaja v stiku z zunanjim ministrstvom, saj bi destabilizacija regije lahko vplivala na širše geopolitično ravnovesje.

Srbska ministrica za notranjo in zunanjo trgovino Jagoda Lazarević je napovedala, da vlada ne bo podaljšala veljavnosti uredbe o omejevanju trgovskih marž, ki se izteče konec februarja. Namesto podaljšanja interventnega ukrepa srbske oblasti načrtujejo sistemsko ureditev področja s sprejetjem treh ključnih zakonov do konca prvega četrtletja letošnjega leta. Po besedah ministrice bodo ti zakoni prinesli dolgoročen red na trg in zagotovili stabilnost cen brez potrebe po neposrednem poseganju države v cenovno politiko trgovcev. Odločitev o prenehanju veljavnosti uredbe prihaja po obdobju, ko je država s fiksno določenimi maržami poskušala obvladati inflacijske pritiske na osnovna živila in druge ključne izdelke. Nova zakonodaja naj bi po navedbah ministrstva vzpostavila bolj predvidljivo poslovno okolje in okrepila konkurenco na srbskem trgu, hkrati pa zaščitila potrošnike pred neupravičenimi dvigi cen. Napovedani ukrepi predstavljajo prehod iz kriznega upravljanja trga k trajnejšim zakonskim rešitvam, ki so v skladu z gospodarsko strategijo države.

Po poročanju New York Times naj bi ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Podpredsednica Venezuele, Delsy Rodriguez, je na zasedanju Sveta za nacionalno obrambo izjavila, da je Maduro edini zakoniti predsednik in da so ZDA začele vojaško agresijo. Trump je izjavil, da ZDA ne bodo napadle Kube in da ne bodo namestile vojakov v Venezueli, če bo podpredsednica Rodriguez sodelovala z Washingtonom. ZDA naj bi ohranile omejitve na venezuelsko nafto, da bi ohranile vpliv na Caracas.

Ameriški predsednik Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil fotografijo Nicolasa Madura v ameriškem priporu. Na fotografiji je venezuelski voditelj prikazan z vklenjenimi rokami in masko čez oči, kar potrjuje njegovo aretacijo s strani ameriških sil. Trump je ob objavi zapisal, da se Maduro trenutno nahaja na krovu ameriške jurišne ladje USS Iwo Jima. Ta dogodek predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Washingtonom in Caracasom ter sledi seriji tajnih operacij in vojaških dejavnosti, ki so jih Združene države Amerike izvajale v regiji. Aretacija Madura sledi obtožbam o vpletenosti njegovega režima v trgovino z drogami in korupcijo, zaradi česar so ZDA že pred časom povečale vojaško prisotnost v Karibskem morju. Objava fotografije služi kot vizualni dokaz o koncu Madurove oblasti v Venezueli in neposrednem ameriškem posredovanju. Mednarodna javnost pozorno spremlja razvoj dogodkov, saj aretacija tujega voditelja na takšen način predstavlja precedens v sodobni diplomaciji in mednarodnem pravu.

Rusija in Kitajska sta ostro obsodili vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, ki je vključevalo aretacijo oziroma ugrabitev predsednika Nicolása Madura. Moskva je uradno zahtevala takojšnjo izpustitev venezuelskega voditelja in od Washingtona zahtevala pojasnila glede njegovega zdravstvenega stanja. Po navedbah ruskih oblasti je v tem primeru "ideološka sovražnost" prevladala nad diplomacijo, kar predstavlja neposredno kršitev suverenosti latinskoameriške države. Medtem ko so nekateri viri poročali o prisotnosti venezuelske podpredsednice v Rusiji, je uradna Moskva te navedbe sprva zanikala. Dogajanje predstavlja vrhunec napetosti med velesilami, saj Rusija in Kitajska dejanja ZDA označujeta za nesprejemljiv poseg v notranje zadeve neodvisne države. Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je poudarilo, da gre za nevarno stopnjevanje, ki ogroža mednarodni mir in varnost. Razmere ostajajo nestabilne, medtem ko mednarodna skupnost pričakuje nadaljnje diplomatske ali vojaške odzive vpletenih strani.

Voditeljica venezuelske opozicije María Corina Machado je v svojem prvem javnem nastopu po ameriškem ukrepu proti Nicolásu Maduru izjavila, da je opozicija pripravljena na prevzem oblasti v državi. Machadova je ponovno poudarila, da je na predsedniških volitvah zmagal opozicijski kandidat Edmundo González, ki bi moral po njenih besedah uradno prevzeti predsedniški mandat. Opozicijsko vodstvo je državljane pozvalo k mirnosti in upoštevanju nadaljnjih navodil, hkrati pa so izpostavili nujnost demokratičnega prehoda oblasti. Machadova je v svojem nagovoru obljubila vzpostavitev javnega reda in miru ter izpustitev vseh političnih zapornikov. Medtem ko so Združene države Amerike pridržale dosedanjega predsednika Nicolása Madura, opozicija poudarja, da bo moral slednji odgovarjati pred mednarodnim pravosodjem za svoja dejanja med dolgoletnim vladanjem.

Deset mesecev pred vmesnimi volitvami novembra 2026 se politični in gospodarski tokovi soočajo, kar bo močno vplivalo na naslednji dve leti. Republikanci se pripravljajo na morebitne izzive, ki bi lahko ogrozili Trumpovo agendo. Hkrati pa se pojavljajo tudi prizadevanja za uničenje Zvezne stavbe Wilburja J. Cohena, ki je okrašena s čudovitimi murali iz obdobja New Deal.

Tožilstvo švicarskega kantona Valais je uradno sprožilo kazensko preiskavo proti dvema menedžerjema bara La Constellation v turističnem središču Crans-Montana, kjer je v uničujočem požaru med silvestrovanjem 1. januarja življenje izgubilo najmanj 40 ljudi. Preiskovalci sumijo, da sta odgovorni osebi opustili dolžna varnostna ravnanja, kar je privedlo do ene najhujših tragedij v novejši zgodovini švicarskega turizma. Požar je izbruhnil v zgodnjih jutranjih urah, ko je bilo v objektu veliko število gostov, ki so praznovali prihod novega leta. Preiskava se osredotoča na morebitno kršitev predpisov o požarni varnosti in povzročitev smrti iz malomarnosti. Oblasti v kantonu Valais so potrdile, da zbirajo dokaze o tehničnem stanju objekta in delovanju varnostnih sistemov v času nesreče. Švicarski organi so poudarili, da bo postopek temeljit, saj želijo ugotoviti natančne vzroke za tako visoko število žrtev v zaprtem prostoru. Identifikacija vseh pokojnih še vedno poteka, saj so nekatera trupla zaradi intenzivnosti ognja močno poškodovana.

Donald Trump je izjavil, da je med zajetjem Madura ugasnil luči v Caracasu in da je bilo v mestu nevarno. Prav tako je obtožil Gustava Petro, da proizvaja in pošilja kokain v ZDA, ter mu naročil, naj 'si pazi hrbet'. Napovedal je tudi tiskovno konferenco, na kateri bo podrobneje spregovoril o aretaciji Madura in njegove žene Cilio Flores. Trump je še omenil, da naj bi bila Delcy Rodríguez pripravljena sodelovati z Marcom Rubiom.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je v soboto, 3. januarja, ocenil, da so gospodarske zahteve protestnikov v državi upravičene, hkrati pa je zavzel ostro stališče do tistih, ki jih je označil za izgrednike. Po njegovih besedah je dialog z legitimnimi protestniki nujen, medtem ko se je z izgredniki, ki povzročajo nemire, nesmiselno pogovarjati. Khamenei je v javnem nagovoru poudaril, da morajo biti slednji ustrezno kaznovani oziroma postavljeni na svoje mesto. Izjave prihajajo v času, ko se Iran spopada z valom nezadovoljstva zaradi visokih življenjskih stroškov in gospodarske negotovosti. Čeprav vrhovni voditelj priznava stiske prebivalstva, oblasti vztrajno ločujejo med mirnimi demonstracijami in nasilnimi upori, ki jih pogosto pripisujejo tujim vplivom. S tem ko je Khamenei nekatere zahteve označil za pravične, skuša oblast verjetno pomiriti širšo javnost, hkrati pa opravičiti represivne ukrepe proti radikalnejšim elementom protestnega gibanja.

Po navedbah državnega tožilca je predsednik Trump napovedal obsežen napad na Venezuelo, pri čemer so strmoglavili Nicolása Madura, ki so ga ugrabili in prepeljali v ZDA, da bi mu sodili. V Združenem kraljestvu med venezuelsko skupnostjo prevladujejo upanje, strah in nelagodje po Madurovi aretaciji. Maduro se bo v New Yorku soočil s sojenjem zaradi domnevne vpletenosti v narkoterorizem.

Venezuelski migranti po vsem svetu so v soboto z navdušenjem sprejeli novico o odstavitvi in zajetju predsednika Nicolasa Madura, ki so jo izvedle sile pod vodstvom Združenih držav Amerike. Madurov režim je bil odgovoren za eno največjih migracijskih kriz v novejši zgodovini, zaradi česar je državo zapustilo več milijonov ljudi. Čeprav so na ulicah svetovnih prestolnic prevladovali veselje in praznovanja, se med razseljenimi Venezuelci hkrati pojavljajo vprašanja in skrbi glede prihodnje politične stabilnosti ter obnove države. Operacija, ki je privedla do padca dolgoletnega voditelja, predstavlja prelomni trenutek za latinskoameriško regijo. Praznovanja so potekala od Miamija do Madrida, kjer so se zbrali nasprotniki režima, ki so dolga leta opozarjali na kršitve človekovih pravic in gospodarski kolaps pod Madurovo oblastjo. Kljub koncu njegove vladavine diaspora ostaja previdna glede procesa tranzicije in pogojev za morebitno vrnitev v domovino, ki se spopada z uničeno infrastrukturo in globoko družbeno polarizacijo.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je objavilo obtožnico proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru, njegovi ženi Ciliji Flores in sinu. Po poročanju News Nation bi se Maduro in njegova žena, ki naj bi ju pridržala ameriška vojska, lahko na sodišču v New Yorku pojavila že 5. januarja.

Švicarske oblasti so identificirale 24 od 40 potrjenih žrtev katastrofalnega požara, ki je v novoletni noči zajel bar Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana. Med doslej prepoznanimi žrtvami je 11 mladoletnikov in šest tujih državljanov, medtem ko preiskovalci nadaljujejo z zahtevnim delom identifikacije preostalih pokojnih. Po prvih ugotovitvah uradnih organov obstaja sum, da so požar povzročile novoletne prskalke, ki so jih uporabljali znotraj lokala. Zaradi tragičnega dogodka sta se pod drobnogledom tožilstva znašla upravljavca bara, proti katerima so uvedli kazensko preiskavo zaradi suma povzročitve smrti iz malomarnosti in drugih kaznivih dejanj. Tragedija je zahtevala visoko število žrtev, saj je bilo v času izbruha ognja v lokalu veliko ljudi, številni pa so utrpeli tudi hude poškodbe. Švicarska policija je potrdila, da so med prepoznanimi žrtvami predvsem domačini, stari od 14 let navzgor, družine žrtev pa se medtem spopadajo z dolgotrajnimi postopki identifikacije.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto v posnetem nagovoru poudaril, da se Islamska republika Iran ne bo podredila pritiskom, s čimer se je odzval na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o pomoči protestnikom. Napetosti v državi so narasle po večdnevnih nemirih, ki jih je sprožila visoka inflacija, organizacije za človekove pravice pa poročajo o strmem porastu števila aretacij udeležencev protestov. Hamenej je v svojem nastopu odločno zavrnil možnost kakršnega koli popuščanja pred zahtevami demonstrantov ali zunanjimi pritiski. Dogajanje v Iranu se je dodatno zaostrilo po tistem, ko je ameriški predsednik napovedal pripravljenost na vojaško posredovanje v primeru uporabe smrtonosne sile proti mirnim protestnikom. Iranske oblasti proteste pripisujejo delovanju tujih sovražnikov, medtem ko se prebivalstvo spopada s kritičnimi gospodarskimi razmerami. Naraščajoča gospodarska kriza in ostra retorika med Teheranom in Washingtonom povečujeta tveganje za nadaljnjo destabilizacijo celotne regije.

Švicarski pravosodni organi so uvedli uradno kazensko preiskavo proti francoskima državljanoma, Jacquesu in Jessici Moretti, ki sta upravljala bar v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v novoletni noči izbruhnil katastrofalen požar. Po navedbah policije in generalne tožilke kantona Valais sta osumljenca pridržana zaradi obtožb uboja iz malomarnosti, povzročitve telesnih poškodb iz malomarnosti ter povzročitve požara iz malomarnosti. Preiskava se osredotoča na njuno odgovornost pri organizaciji dogodka in varnostnih pomanjkljivostih v objektu. Tragedija, ki se je zgodila v zgodnjih jutranjih urah 1. januarja 2026, je terjala življenja 40 ljudi, medtem ko je bilo 119 oseb poškodovanih. Požar je izbruhnil v priljubljenem lokalu Le Constellation med novoletnim praznovanjem, preiskovalci pa so se že v začetni fazi osredotočili na morebitno uporabo pirotehnike in neustrezno izolacijo objekta. Kazenski postopek bo zdaj ugotavljal neposredno kazensko odgovornost upravnikov za eno najhujših tovrstnih nesreč v Švici v zadnjem obdobju.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so ameriške sile pridržale venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po predsednikovih besedah so ju z ekipo helikopterjev premestili na krov ameriške jurišne ladje USS Iwo Jima (LHD-7), ki trenutno pluje proti južnemu okrožju New Yorka, kjer jima bodo sodili. Trump je operacijo opisal kot izjemno uspešno in dejal, da si je posnetke dogajanja ogledal v živo. Ladja USS Iwo Jima, ki velja za mobilno vojaško oporišče razreda Wasp, lahko sprejme skoraj 2.000 marincev in upravlja z najsodobnejšimi letali F-35. Ta odmevna aretacija sledi mesecem stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so vključevale ekonomske sankcije, pomorske blokade in obtožbe o vpletenosti venezuelskega vrha v mednarodno trgovino z drogami. Maduro se bo v New Yorku soočil z obtožnico, ki ga bremeni več kaznivih dejanj, povezanih z narkoterorizmom.

Venezuelski minister za notranje zadeve Diosdado Cabello je po nedavnem napadu Združenih držav Amerike na venezuelsko ozemlje prebivalce pozval k mirnosti in razsodnosti. V svojem nagovoru je poudaril, da državljani ne smejo "olajšati dela sovražnemu zavojevalcu", ameriško vojaško operacijo pa je označil za kriminalno in teroristično dejanje. Cabello je dogodek opisal kot pokol in pozval mednarodne organizacije, naj se nemudoma odzovejo na kršitve venezuelske suverenosti. Napetosti med državama so se stopnjevale po tem, ko so sile Združenih držav Amerike v soboto v zgodnjih jutranjih urah izvedle napad, ki ga venezuelska vlada interpretira kot neposredno invazijo. Minister je v svojem nastopu poskušal preprečiti širjenje panike med prebivalstvom, hkrati pa je okrepil retoriko proti Washingtonu, ki ga Caracas že dlje časa obtožuje poskusov destabilizacije režima. Venezuelske oblasti zdaj poskušajo utrditi notranjo stabilnost in pripraviti odziv na mednarodni ravni, medtem ko preučujejo nastalo škodo in morebitne žrtve napada.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je razkrilo obtožnico proti venezuelskemu predsedniku Nicolásu Maduru, njegovi ženi in sinu zaradi narkoterorizma in posedovanja orožja. Generalna državna tožilka ZDA Pam Bondi je izjavila, da sta Maduro in njegova žena obtožena v New Yorku. Po poročanju tujih medijev se Maduro nahaja na ameriški vojaški ladji, ki pluje proti New Yorku, Donald Trump pa je objavil fotografijo Madura z zavezanimi očmi in lisicami.

Ameriške posebne enote, po poročanju medijev gre za elitno enoto Delta Force, so v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja 2026, izvedle odmevno operacijo, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Novico o aretaciji je prek družbenih omrežij potrdil ameriški predsednik Donald Trump, ki je sporočil, da sta oba v ameriškem pridržanju. Operacija je bila rezultat večmesečnega načrtovanja, ki je vključevalo obveščevalne podatke agencije CIA in vaje na replikah objektov. Po navedbah virov, ki jih povzemata BBC in CBS, je misija potekala pod okriljem poveljstva za specialne operacije ameriške vojske. Čeprav ameriško ministrstvo za obrambo uradno ni razkrilo vseh podrobnosti, poročila kažejo na visoko stopnjo usklajenosti pri vdoru v objekt. Incident predstavlja vrhunec dolgotrajnih prizadevanj Trumpove administracije za odstranitev Madura z oblasti, ki so se stopnjevala vse od konca leta 2025.

Združene države Amerike so izvedle vojaški napad na Venezuelo, kar je sprožilo val mednarodnih odzivov in povečalo napetosti med svetovnimi velesilami. Rusija je dejanje ostro obsodila in pozvala k preprečitvi nadaljnje eskalacije spora ter poudarila nujnost iskanja rešitve po diplomatski poti. Po navedbah ruskih oblasti je takšen poseg v suverenost države nesprejemljiv in ogroža regionalno stabilnost. Iranski vrhovni voditelj ajatolah Ali Hamenej se je odzval z grožnjo, da bodo sovražnika vrgli na kolena, in poudaril, da se pred pritiski zunanjih sil ne sme kloniti. Medtem ko večina latinskoameriških držav in Evropa izražajo resno zaskrbljenost nad razvojem dogodkov, so se pojavili le redki glasovi podpore ameriški operaciji. Dogodek je povzročil preplah na mednarodnih trgih in v diplomatskih krogih, saj se pojavljajo ugibanja o morebitnem širšem konfliktu, ki bi lahko vključeval več regionalnih akterjev.

Po aretaciji Nicolasa Madura so se oglasili nogometaši iz Venezuele, ki igrajo v Čilu, in izrazili olajšanje. José Antonio Kast je pozdravil ameriško posredovanje v Venezueli kot odlično novico za regijo. Kitajska je izrazila globok šok nad ameriškim napadom in aretacijo Madura ter obsodila "hegemonistično obnašanje" ZDA.

Po tem, ko so ZDA zajele venezuelskega diktatorja Nicolása Madura, se je Kitajska odzvala z ogorčenjem, pri čemer je dejanje označila za "globoko šokantno" in obsodila "hegemonistično vedenje" Združenih držav. Pred zajetjem se je Maduro srečal s kitajskim odposlancem za Latinsko Ameriko, Qiu Xiaoqijem. Ameriška kongresnica Chellie Pingree je operacijo označila za kršitev ameriške ustave in mednarodnega prava ter jo poimenovala "osupljiva zloraba moči".

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je v luči prihajajočih predsedniških volitev napovedala, da bo opozicijo kot kandidat zastopal Edmundo González. Odločitev prihaja leto in pol po prejšnjih volitvah, ki so jih zaznamovali očitki o goljufijah s strani režima Nicolása Madura. Opozicija, ki se kljub številnim oviram in prepovedim delovanja nekaterih ključnih politikov trudi za demokratične spremembe, v Gonzálezu vidi priložnost za poenotenje volilnega telesa in končanje dolgoletne politične krize. Napetosti v državi ostajajo visoke, saj se nasprotniki aktualne oblasti spopadajo z represijo in omejevanjem političnih pravic. Kljub temu opozicijske sile stavijo na mobilizacijo državljanov, ki so nezadovoljni z gospodarskim stanjem in pomanjkanjem demokratičnih standardov v državi. Gonzálezova kandidatura predstavlja ključni korak v strategiji opozicije za vrnitev Venezuele na pot ustavnega reda, čeprav ostaja negotovo, kako se bo na ta izziv odzvala trenutna oblast v Caracasu.

Zohran Mamdani je ob polnoči na silvestrovo uradno prevzel vodenje New Yorka in postal prvi muslimanski župan v zgodovini tega mesta. Zaprisegel je na koranu na simbolični lokaciji v opuščeni postaji podzemne železnice pod mestno hišo, kar odraža njegovo pripadnost delavskemu razredu in progresivni politiki. Mamdani, ki po rodu prihaja iz pakistansko-ameriške družine in se deklarira kot demokratični socialist, je svoj mandat začel z uporabo javnega prevoza, kar je sprožilo precejšnjo pozornost javnosti. Že v prvih dneh mandata je novi župan naletel na kritike iz Izraela, vendar je kljub temu nadaljeval z uresničevanjem svojega programa. Napovedal je ustanovitev novega Urada za množično udejstvovanje (Office of Mass Engagement), s katerim želi omogočiti neposreden stik s prebivalci mesta in povečati njihovo vključenost v politične procese. Njegov pristop nakazuje na premik v mestni politiki, ki se bo bolj osredotočala na socialna vprašanja in neposredno komunikacijo z volivci.

Zohran Mamdani je na novoletni dan uradno prevzel vodenje mesta New York in postal prvi musliman na položaju župana največjega ameriškega mesta. Mamdani, ki pripada krilu demokratičnih socialistov, je svojo zaprisege opravil na Koranu, kar simbolizira zgodovinski premik v politični podobi metropole. Ob začetku mandata je napovedal nastop nove dobe za mesto in poudaril osredotočenost na vprašanja delavskega razreda. Njegov prevzem funkcije sledi zmagi na novembrskih volitvah, kjer je premagal uveljavljene politične tekmece, vključno z nekdanjim guvernerjem Andrewom Cuomom. Mamdani, ki je južnoazijskega porekla, se je v svojem prvem nagovoru zavezal k naslavljanju socialnih neenakosti, kljub grožnjam zvezne ravni o zmanjšanju financiranja. Njegov vzpon na čelo New Yorka predstavlja pomemben mejnik za muslimansko skupnost in progresivne politične sile v Združenih državah Amerike.

Republikanska stranka se pred vmesnimi volitvami leta 2026 spopada z resno notranjo krizo, ki jo zaznamujejo zgodovinsko število upokojitev poslancev in nizka javnomnenjska podpora predsedniku Donaldu Trumpu. Po zadnjih podatkih je namero o odstopu ali neponovni kandidaturi izrazilo že 53 članov kongresa, od tega 30 republikancev, kar resno ogroža njihovo tesno večino v predstavniškem domu. K pesimizmu v konservativnem taboru prispevajo tudi nedavni porazi na lokalnih volitvah, zlasti v zvezni državi Iowa, kjer so demokrati dosegli prepričljivo zmago v okrožjih, ki so bila prej politično precej bolj izenačena. Dodatne težave za republikance predstavlja prenehanje veljavnosti zdravstvenih subvencij iz obdobja pandemije, kar je povzročilo strmo povišanje premij zdravstvenega zavarovanja za milijone Američanov. Medtem ko demokrati za nastalo situacijo krivijo republikansko blokado v kongresu, se znotraj Republikanske stranke krepijo spori glede prihodnje strategije in odnosa do Trumpove politike. Predsednik Trump po navedbah kritikov s svojimi posegi v prerazporejanje volilnih okrajev in pritiski na strankarske kolege dodatno poglablja razkol, kar bi ob vztrajanju nizke podpore lahko vodilo v tako imenovan »modri val« oziroma obsežno zmago demokratov na novembrskih volitvah.

Demokratični socialist Zohran Mamdani je na silvestrovo in novo leto uradno prevzel vodenje mesta New York ter tako postal prvi muslimanski in prvi južnoazijski župan v zgodovini te ameriške metropole. Mamdani, ki se je rodil v Ugandi, je svojo funkcijo nastopil z dvema zaprisegama; prvo je opravil opolnoči na opuščeni postaji podzemne železnice pod mestno hišo, drugo pa na javni slovesnosti pred tisoči podporniki. Pri obeh obredih je roko položil na koran, kar simbolizira zgodovinski premik v političnem vodstvu največjega ameriškega mesta. V svojem prvem nagovoru je Mamdani napovedal »novo dobo« in obljubil, da bo vladal v skladu s svojimi socialističnimi načeli, pri čemer se bo osredotočal na cenovno dostopnost bivanja in pravice delavskega razreda. Takoj po prevzemu položaja je podpisal izvršni ukaz, s katerim je preklical več odločitev svojega predhodnika Erica Adamsa, ki so bile sprejete po njegovi obtožbi zaradi korupcije. Na slovesnosti sta ga podprla tudi vidna predstavnika ameriške levice, senator Bernie Sanders in kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez, ki sta njegovo izvolitev označila za navdih progresivnim gibanjem po vsem svetu.

V ruskem zasedenem naselju Horli v regiji Herson je na novoletni večer prišlo do silovitega napada z ukrajinskimi droni, ki je po zadnjih podatkih ruskih oblasti zahteval 27 življenj, medtem ko je bilo najmanj 50 ljudi ranjenih. Po navedbah guvernerja regije Vladimirja Salda, ki ga je imenovala Moskva, so trije brezpilotni letalniki zadeli hotel in kavarno, kjer so civilisti praznovali novo leto. Eden od dronov naj bi nosil vnetljivo zmes, ki je povzročila obsežen požar. Kijev se na obtožbe o napadu neposredno ni odzval, so pa iz ukrajinske vojske sporočili, da izvajajo napade izključno na vojaške cilje in dosledno spoštujejo mednarodno pravo. Obenem so ukrajinske oblasti poročale o novih ruskih zračnih napadih na svojo energetsko infrastrukturo, kar dodatno stopnjuje napetosti med državama v času, ko so diplomatski krogi poročali o določenem napredku v mirovnih pogajanjih. Istočasno je Kremelj ameriškim predstavnikom predal domnevne dokaze o poskusu ukrajinskega napada na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Ruska stran je objavila posnetke, ki prikazujejo predajo navigacijske enote sestreljenega drona ameriškemu obrambnemu atašeju v Moskvi. Moskva s to potezo krepi svojo informacijsko kampanjo in pošilja jasne signale ameriški administraciji glede ukrajinskih operacij na ruskem ozemlju.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski spor z Iranom, potem ko je na družbenem omrežju Truth Social objavil, da so ZDA »pripravljene in polne« (locked and loaded) za posredovanje, če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Trump je zatrdil, da bodo ZDA »prišle na pomoč« državljanom, če jih bo vlada začela pobijati, kar je označil za običajno prakso Teherana. Njegove izjave so sledile poročilom o stopnjevanju nasilja na iranskih ulicah, kjer so protesti zaradi visokih cen, propada valute in gospodarske stagnacije zahtevali že najmanj deset smrtnih žrtev. Teheran se je na Trumpove grožnje odzval z ostrimi opozorili. Iranski visoki uradniki, vključno s sekretarjem vrhovnega sveta za nacionalno varnost Alijem Larijanijem in predsednikom parlamenta Mohamedom Bagherjem Ghalibafom, so poudarili, da vsakršno vmešavanje ZDA predstavlja »rdečo linijo«. Opozorili so, da bi ameriška intervencija destabilizirala celotno regijo in da so vse ameriške vojaške baze ter vojaki na Bližnjem vzhodu »legitimne tarče« za povračilne ukrepe. Iranska stran je prav tako uradno zahtevala ukrepanje Združenih narodov proti Trumpovim izjavam, ki so jih označili za nepremišljene in provokativne. Napetosti med državama so se dodatno zaostrile po lanskem junijskem ameriškem bombardiranju iranskih jedrskih objektov. Medtem ko vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej zahteva odločen obračun z »izgredniki«, se znotraj ZDA pojavljajo kritike Trumpove politike. Republikanski kongresnik Thomas Massie je izrazil dvom o predsednikovih motivih in namignil, da gre pri grožnjah bolj za interese povezane z nafto kot pa za zaščito svobode govora.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social naslovil ostro opozorilo iranskim oblastem, v katerem je poudaril, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje. Trump je v seriji nočnih objav zapisal, da so ameriške sile pripravljene ('locked and loaded'), če bo Teheran nadaljeval z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. V Iranu se namreč že teden dni vrstijo protivladni protesti zaradi gospodarske krize, visoke inflacije in padca vrednosti domače valute, pri čemer so poročila potrdila smrt več oseb v spopadih z varnostnimi silami. Trumpove napovedi so sprožile val kritik tudi znotraj njegove lastne Republikanske stranke. Kongresnika Thomas Massie in Marjorie Taylor Greene sta javno nasprotovala predsednikovi retoriki, češ da bi se morale ZDA osredotočiti na notranje težave namesto na vmešavanje v tuje konflikte. Massie je ob tem opozoril, da bi kakršen koli vojaški napad zahteval odobritev kongresa. Na Trumpove grožnje se je odzval tudi Teheran, ki je od Združenih narodov zahteval uradno ukrepanje proti ameriškemu ustrahovanju, medtem ko so analitiki in nekdanji sodelavci, kot je Steve Bannon, opazili odmik od predsednikove prvotne politike 'Amerika na prvem mestu'.

Zohran Mamdani, župan New Yorka, je zaprtemu indijskemu študentskemu aktivistu Umarju Khalidu poslal ročno napisano pismo spodbude, v katerem je zapisal, da celotna skupnost misli nanj. Do geste je prišlo po srečanju med Mamdanijem in Khalidovim očetom Syedem Qasimom Rasoolom Ilyasom v Združenih državah Amerike. Srečanje, ki je trajalo približno 25 minut, je sprožilo precejšen javni odziv in razprave o mednarodni podpori zaprtim aktivistom v Indiji. Mamdani se je Khalidu v pismu zahvalil za njegov trud pri opozarjanju na težave navadnih ljudi, kar je Ilyas v pogovoru za medije označil za pomembno priznanje sinovemu delu. Umar Khalid, nekdanji študent Univerze Jawaharlal Nehru (JNU), je v zaporu že več let zaradi obtožb, povezanih z organizacijo protestov in domnevno vlogo pri nemirih v New Delhiju leta 2020. Njegov oče je srečanje z ameriškim politikom izkoristil za mednarodno osveščanje o sinovem primeru, kar je v določenih političnih krogih v Indiji povzročilo polemike. Dogodek osvetljuje vse večjo vlogo tujih politikov pri komentiranju notranjepolitičnih razmer in stanja človekovih pravic v največji demokraciji na svetu.

Zohran Mamdani je v četrtek ob polnoči uradno prevzel dolžnost župana New Yorka in s tem postal prvi musliman ter prva oseba južnoazijskega porekla na čelu največjega ameriškega mesta. Mamdani, ki pripada struji demokratičnih socialistov, je zaprisegel na stoletja star izvod Korana, kar simbolizira zgodovinski prelom v političnem vodstvu mesta. 34-letni nekdanji državni poslanec je v svojem inavguracijskem govoru napovedal "novo dobo" in obljubil, da bo vladal drzno ter v korist delavskega razreda, ki se bori za preživetje v finančni prestolnici sveta. Novi župan je poudaril, da se ne namerava odreči svojim socialističnim prepričanjem kljub morebitnim oznakam radikalnosti. Njegova napoved "ekspanzivnega" vodenja se osredotoča predvsem na vprašanja cenovne dostopnosti bivanja in vključenosti vseh prebivalcev New Yorka. Medtem ko so njegovi podporniki z navdušenjem pozdravili menjavo oblasti, so se v nekaterih krogih, vključno z delom judovske skupnosti in konservativnimi mediji, pojavili pomisleki glede prihodnje usmeritve mesta pod vodstvom politika, ki je svojo kampanjo zgradil na porazu uveljavljenih političnih imen, kot je Andrew Cuomo.

Zohran Mamdani je na silvestrovo uradno zaprisegel kot novi župan New Yorka in s tem postal prvi musliman ter oseba južnoazijskega porekla na tem položaju. Slovesna zaprisege je potekala ob polnoči na zgodovinski, zdaj zaprti postaji podzemne železnice Old City Hall na Manhattnu. 34-letni demokratični socialist, ki uživa močno podporo progresivnega krila stranke, je v svojem prvem govoru napovedal drzno vodenje in zaščito najbolj ranljivih prebivalcev velemesta. Mamdani je poudaril, da bodo oči celotne države uprte v New York, da bi videle, ali lahko leva politika uspešno upravlja z enim največjih svetovnih gospodarskih in kulturnih središč. Na slovesnosti, kjer sta med drugim govorila tudi kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez in mestni revizor Mark Levine, je Mamdani s svojo retoriko napovedal novo obdobje v mestni politiki. Ocasio-Cortezova je izpostavila, da njegov prihod na čelo mesta simbolizira korenite spremembe, Levine pa je množico pozdravil v treh jezikih, kar odraža multikulturno naravo mesta. Mamdani se je v svojem nastopu spretno navezoval na lokalno kulturo, ko je citiral hip-hop legendo Jadakissa, hkrati pa je zavzel odločno držo nasproti politiki Donalda Trumpa, s čimer se je profiliral kot ključni glas opozicije na lokalni ravni. Njegova izvolitev sledi intenzivni kampanji, v kateri je premagal uveljavljene politične tekmece in obljubil korenite socialne reforme.

Združene države Amerike so v soboto, 4. januarja, izvedle obsežne letalske napade na cilje v venezuelski prestolnici Caracas. Operacija je v javnosti sprožila precejšnjo pozornost zaradi nenavadnega porasta naročil pic v restavracijah s hitro prehrano v bližini Pentagona le nekaj ur pred začetkom napadov. Gre za fenomen, ki ga javnost pogosto povezuje z obsežnimi nočnimi aktivnostmi ameriškega obrambnega ministrstva pred začetkom večjih vojaških operacij. Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po napadih razglasil izredne razmere zaradi zunanjega vmešavanja, medtem ko so se na družbenih omrežjih vrstila ugibanja o t. i. pizza metru kot indikatorju prihajajočih vojaških aktivnosti. Ameriška administracija uradno še ni podala podrobnejših pojasnil o obsegu škode, vendar so viri potrdili močne eksplozije v bližini ključnih vladnih poslopij v Caracasu.

Turški predsedniški center za boj proti dezinformacijam (DMM) je uradno zavrnil navedbe, da so bila stanovanja v provinci Hatay, zgrajena po uničujočem potresu, dodeljena več upravičencem hkrati. Po navedbah centra so trditve o domnevnih nepravilnostih in povzročanju škode državljanom neresnične ter predstavljajo namerno dezinformacijo, namenjeno spodkopavanju zaupanja v državne institucije. Center je pojasnil, da so postopki žrebanja in dodeljevanja nepremičnin potekali v strogem skladu z veljavno zakonodajo in vsemi predpisanimi protokoli. Poudarili so, da sistem ne omogoča podvajanja lastništva nad isto enoto, saj so vsi podatki digitalno vodeni in preverjeni. Odziv institucije sledi širjenju kritik na družbenih omrežjih, kjer so se pojavili očitki o kaosu pri razdeljevanju stanovanj tistim, ki so v naravni nesreči izgubili svoje domove.

Ameriške vojaške sile so v odmevni operaciji zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura, kar je sprožilo val praznovanj med venezuelskimi izseljenci v Santiagu de Chile in drugod po svetu. Maduro, ki je državo vodil skoraj desetletje in pol, se je na oblasti obdržal s pomočjo vojske, njegovo vladavino pa so zaznamovale obtožbe o diktaturi in vpletenosti v trgovino z drogami. Kljub njegovemu prijetju prihodnost Venezuele ostaja negotova, saj politični analitiki opozarjajo, da bi chavizem kot politična ideologija lahko preživel, hkrati pa ostaja nejasna vloga sedanjega obrambnega ministra in vojaškega vrha. Operacija predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Caracasom in Washingtonom, ki so se stopnjevale vse od konca leta 2025. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je pritisk stopnjevala s sankcijami, zasegi naftnih tankerjev in napadi na infrastrukturo, kar je na koncu privedlo do neposrednega vojaškega posredovanja in odstranitve Madura z oblasti. Medtem ko so ulice nekaterih latinskoameriških mest polne protestnikov, ki pozdravljajo padec režima, v sami Venezueli vlada napetost glede nadaljnjega prenosa oblasti in stabilizacije države.

Mehiška vlada pod vodstvom predsednice Claudie Sheinbaum je v uradnem sporočilu ostro obsodila enostransko vojaško akcijo Združenih držav Amerike na ozemlju Venezuele. Napad, ki so ga ameriške sile izvedle v Caracasu in drugih mestih, je po navedbah mehiških oblasti vključeval tudi zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores. Mehika je v svojem odzivu poudarila nujnost spoštovanja mednarodnega prava in suverenosti držav ter pozvala Združene narode k takojšnjemu ukrepanju. Ostra obsodba Mehike sledi stopnjevanju napetosti, ki se je začelo s prvimi napadi ameriških brezpilotnih letal na venezuelsko infrastrukturo konec decembra. Mehiška predsednica je izrazila odločno nasprotovanje zunanji vojaški intervenciji in opozorila na destabilizacijske učinke takšnih dejanj v regiji. Odnosi med državami v Latinski Ameriki ostajajo napeti, saj Mehika vztraja pri diplomatski rešitvi sporov pod okriljem večstranskih mednarodnih organizacij.

V glavnem mestu Venezuele, Caracasu, je ponoči odjeknilo več močnih eksplozij, ki so v nekaterih delih mesta povzročile izpad električne energije. Venezuelske oblasti so incident označile za dejanje vojaške agresije s strani Združenih držav Amerike in razglasile izredno stanje. Po navedbah lokalnih virov so bili nad mestom opaženi zrakoplovi, vključno s helikopterji tipa CH-47, ki so del oborožitve ameriške vojske. Bela hiša in administracija novoizvoljenega predsednika Trumpa sta se na poročila o dogodkih odzvali previdno. Združene države Amerike so potrdile, da so seznanjene s poročili o eksplozijah in preletih zrakoplovov, vendar uradne vpletenosti v domnevne napade niso potrdile. Dogodek se je zgodil v času izjemno zaostrenih odnosov med državama, ko mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje v regiji.

Venezuelska prestolnica Caracas je bila tarča domnevnih zračnih napadov Združenih držav Amerike, kar je sprožilo ostre odzive v regiji. Po poročanju lokalnih virov so v mestu odjeknile številne eksplozije, nad območjem pa so opazili vojaška letala in helikopterje. Vlada v Caracasu je Washington obtožila poskusa nasilnega prevzema strateških virov države in prizadevanj za strmoglavljenje aktualne oblasti. Kuba in Kolumbija sta izrazili globoko zaskrbljenost zaradi vojaškega posredovanja. Kolumbijska vlada je zaradi napadov nemudoma aktivirala nujni načrt za varovanje meje in humanitarno ukrepanje, s katerim želi ublažiti neposredne posledice ameriške intervencije na obmejnih območjih. Medtem ko Washington uradno utemeljuje svojo prisotnost v regiji z bojem proti narkokartelom, kritiki opozarjajo na destabilizacijo celotne Latinske Amerike.

Več kot 50.000 gospodinjstev v jugozahodnem delu Berlina je v noči na soboto ostalo brez oskrbe z električno energijo zaradi obsežnega požara na ključni elektroenergetski infrastrukturi. Nemška policija in specializirane enote so nemudoma sprožile preiskavo dogodka, saj obstaja utemeljen sum, da je bil požar podtaknjen. Incident je povzročil precejšen kaos v nemški prestolnici, saj je izpad energije ohromil vsakdanje življenje in delovanje institucij. Preiskovalci se trenutno osredotočajo na zbiranje dokazov na kraju požara, da bi ugotovili natančen vzrok in morebitne storilce. Čeprav odgovornosti za dejanje še ni prevzela nobena skupina, oblasti sum sabotaže obravnavajo z najvišjo stopnjo resnosti. Tehnične ekipe so se ves čas trudile vzpostaviti ponovno oskrbo, medtem ko je policija okrepila nadzor nad drugimi kritičnimi infrastrukturnimi vozlišči v mestu. Dogodek poudarja ranljivost sodobnih energetskih omrežij v urbanih središčih.

Ameriška vojska je v seriji intenzivnih letalskih napadov na venezuelsko prestolnico Caracas ciljala in zadela tamkajšnjo vojaško letalsko bazo La Carlota. Operacija je po dostopnih informacijah povzročila znatno materialno škodo na ključni vojaški infrastrukturi države. Posnetki z mesta dogodka potrjujejo, da je bil v napadu popolnoma uničen vsaj en protiletalski raketni sistem zemlja-zrak tipa BUK-M2E, ki ga uporablja venezuelska vojska. Napad predstavlja stopnjevanje napetosti med državama, pri čemer so bile ameriške sile usmerjene v nevtralizacijo venezuelskih obrambnih zmogljivosti v samem središču prestolnice. Za zdaj uradni viri niso poročali o morebitnih žrtvah med vojaškim osebjem ali civilnim prebivalstvom, prav tako pa še ni uradne potrditve o širšem obsegu škode na letališču La Carlota, ki velja za eno strateško najpomembnejših točk v Caracasu. Venezuelska stran se na napad še ni uradno odzvala z obsežnejšim poročilom o stanju svoje zračne obrambe po incidentu.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je napovedal, da bo Kolumbija kot članica Združenih narodov sprožila postopke za sklic nujne seje Varnostnega sveta ZN. Razlog za to pobudo je po Petrovih besedah vojaški napad na Venezuelo, ki ga je predsednik ostro obsodil v objavi na družbenem omrežju X. Kolumbija si prizadeva za takojšnje ukrepanje mednarodne skupnosti, da bi preprečili nadaljnjo destabilizacijo regije. Poleg Varnostnega sveta ZN je Petro k nujnemu srečanju pozval tudi Organizacijo ameriških držav (OAD). Kolumbijski predsednik poudarja, da je nujno obravnavati razmere na meji in zaščititi regionalni mir. Čeprav podrobnosti o naravi vojaškega napada v prvih poročilih niso bile podrobneje pojasnjene, Kolumbija vztraja pri mednarodnem nadzoru nad situacijo, ki bi lahko resno ogrozila varnost v Južni Ameriki.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil ujet v operaciji ameriških sil, kar predstavlja vrhunec dolgoletnih prizadevanj Združenih držav Amerike za njegovo odstranitev z oblasti. Maduro, ki je politično pot začel kot voznik avtobusa in sindikalni aktivist, je leta 2013 nasledil pokojnega Huga Cháveza. Pod njegovim vodstvom je Venezuela, kljub bogatim naftnim zalogam, doživela popoln gospodarski zlom, ki je povzročil množično izseljevanje in globoko humanitarno krizo. ZDA so Madura že dlje časa obtožovale narkoterorizma in vodenja kartela 'Cartel de Los Soles', za njegovo ujetje pa je bila razpisana nagrada v višini 25 milijonov dolarjev. Operacija ujetja sledi napovedim predsednika Donalda Trumpa o možnosti vojaškega posredovanja zaradi boja proti trgovini z drogami in zagotavljanja regionalne stabilnosti. Madurova aretacija odpira novo poglavje v venezuelski politični krizi, medtem ko opozicijske sile pod vodstvom Maríe Corine Machado napovedujejo vrnitev v državo in vzpostavitev nove demokratične ureditve.

Namestnik predsednika Sveta za varnost Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je v svoji zadnji izjavi kritiziral zunanjo politiko Združenih držav Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa. Medvedjev je izpostavil, da bi moral ameriški predsednik energijo in stopnjo dejavnosti, ki jo trenutno namenja dogajanju v Venezueli, raje usmeriti v reševanje konflikta v Ukrajini. Po njegovem prepričanju so oblasti v Kijevu ušle političnemu vplivu Washingtona, kar bi moralo predstavljati prednostno nalogo za ameriško administracijo. Ruski uradnik je poudaril, da bi bila aktivna vloga ZDA na ukrajinski smeri bolj logična kot vmešavanje v venezuelske notranje zadeve. Njegove besede odražajo širše rusko stališče, da so Združene države Amerike izgubile nadzor nad ukrajinsko politiko, medtem ko se po nepotrebnem ukvarjajo z drugimi žarišči po svetu. Izjava prihaja v času, ko so odnosi med velesilami napeti, ruska stran pa skuša preusmeriti pozornost Zahoda na izpolnjevanje lastnih strateških interesov v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so ameriške sile v obsežni vojaški operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriškega vojaškega pritiska na Caracas, ki se je stopnjeval z napadi na naftne tankerje in plovila, domnevno povezana s tihotapljenjem drog. Trump je dejanje označil za odločilen korak v boju proti narkoterorizmu in režimu, ki ga ZDA že dlje časa označujejo za nelegitimnega. Dogodek je sprožil burne odzive v mednarodni skupnosti, zlasti v Latinski Ameriki, kjer se države spopadajo s posledicami ameriškega posega v regionalno stabilnost. Medtem ko so nekateri analitiki potezo pričakovali zaradi Trumpovih predhodnih ultimatov in odobritve tajnih operacij obveščevalne agencije CIA, drugi opozarjajo na nepredvidljive posledice za mednarodno pravo in geopolitična razmerja. Usoda Madura in njegove soproge po zajetju ostaja neznana, prav tako pa še ni jasno, kako se bodo na aretacijo odzvale venezuelske oborožene sile.

Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev se je ostro odzval na zadnje dogodke v Venezueli, pri čemer je dejanja Združenih držav Amerike označil za ironičen primer ameriškega prizadevanja za mir. Po njegovih besedah naj bi bil ameriški napad v Venezueli še en korak, ki Washington približuje Nobelovi nagradi za mir, kar so ruski mediji interpretirali kot sarkastičen odziv na zunanjo politiko ZDA. Medvedjev je v svoji izjavi poudaril, da gre za tipičen primer ameriškega posredovanja, ki ga Rusija ocenjuje kot agresivno in destabilizirajoče za regijo Latinske Amerike. Ruski uradnik je z uporabo provokativnega tona dodatno zaostril diplomatsko retoriko med Moskvo in Washingtonom. Izjave prihajajo v času, ko se napetosti med velesilama stopnjujejo zaradi vpliva v južnoameriški državi. Medvedjev je s svojimi komentarji ponovno izpostavil rusko stališče, da ZDA pod krinko humanitarnosti ali demokracije izvajajo vojaške in politične pritiske na suverene države, ki ne sledijo njihovim geopolitičnim interesom.

Mersinski poslanec Hasan Ufuk Çakır je uradno izstopil iz glavne opozicijske Republikanske ljudske stranke (CHP) in potrdil, da se bo pridružil vladajoči Stranki za pravičnost in razvoj (AK Parti) pod vodstvom predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana. Svojo odločitev je Çakır utemeljil s trditvijo, da AK Parti deluje v interesu države in naroda, medtem ko je za svojo nekdanjo stranko in opozicijo namignil, da dopuščata delovanje škodljivih elementov v politiki. Uradni prestop naj bi se zgodil v sredo, 7. januarja, na srečanju poslanske skupine AK Parti. Ta politični prestop sledi obdobju notranjih nemirov in čistk znotraj stranke CHP, ki so se v preteklosti spopadale z obtožbami o korupciji in disciplinskimi postopki proti vidnim članom. Çakırjeva poteza dodatno krepi položaj vladajoče koalicije v parlamentu in hkrati slabi opozicijsko vrsto, ki se je v zadnjem letu spopadala s sodnimi izzivi glede legitimnosti svojega kongresa. Poslanec je poudaril, da želi služiti domovini in preprečiti, da bi država padla v roke tistim, ki jih je označil za nepoštene akterje.

Pripadniki elitne ameriške enote za posebne operacije Delta naj bi v nočni operaciji v Venezueli pridržali predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po poročanju ameriških medijskih hiš CNN in CBS News, ki se sklicujeta na neimenovane vire, so vojaki par presenetili v njuni spalnici v predsedniški rezidenci. Operacija predstavlja drastičen preobrat v dolgoletnih napetostih med Washingtonom in Caracasom. Čeprav uradnih potrditev s strani Bele hiše ali Pentagona še ni, poročila nakazujejo na kompleksno vojaško akcijo na tujem ozemlju. Razmere v Venezueli ostajajo negotove, medtem ko mednarodna javnost čaka na uradna pojasnila o pravni podlagi in namenu te operacije. Dogodek bi lahko sprožil hudo politično krizo v regiji in odzive zaveznic Venezuele, kot sta Rusija in Kitajska.

V Portoriku so oblasti v soboto zaprle sedem ključnih letališč, vključno z glavnim mednarodnim letališčem v San Juanu, potem ko so Združene države Amerike izvedle vojaški napad na strateške cilje v Venezueli. Izvršni direktor pristaniških oblasti v Portoriku Norberto Negrón je pojasnil, da so poleg letališča Luis Muñoz Marín zaprli še mednarodni letališči v mestih Aguadilla in Ponce ter regionalna letališča v krajih Isla Grande, Ceiba, Culebra in Vieques. Ukrep so sprejeli zaradi zagotavljanja varnosti v zračnem prostoru, ki ga nadzoruje ameriška Zvezna uprava za letalstvo (FAA). Zračni prostor nad glavnim letališčem v San Juanu je ostal zaprt do nedelje zjutraj po lokalnem času, kar je povzročilo velike motnje v letalskem prometu po celotnem Karibskem otočju. Upravljavec letališča, podjetje Aerostar Holdings, je v sodelovanju z državnimi organi nudilo pomoč potnikom, ki so obtičali na terminalih. Odločitev o popolni zaustavitvi poletov je bila neposreden odziv na tveganja, ki jih je povzročila nenadna zaostritev vojaških napetosti med Washingtonom in Caracasom.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so Združene države Amerike v zgodnjih jutranjih urah izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo. Po navedbah predsednika so ameriške sile med operacijo uspešno zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale iz države. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in postopnega stopnjevanja ameriške vojaške aktivnosti v regiji, ki se je začela s pomorskimi blokadami in tajnimi operacijami. Napad, ki ga nekateri tuji analitiki označujejo za Trumpov poskus odvračanja pozornosti od notranjepolitičnih težav, pomeni neposreden poseg v suverenost južnoameriške države z namenom zamenjave režima. Medtem ko Washington dejanje opravičuje kot boj proti narkoterorizmu in avtoritarnosti, kritiki opozarjajo na kršitve mednarodnega prava. Prizori po napadu v Venezueli kažejo na obsežno uničenje infrastrukture in visoko stopnjo mobilizacije ameriških sil na terenu.

Vrednosti različnih tečajev ameriškega dolarja v Argentini in Peruju so v soboto, 3. januarja 2026, ostale nespremenjene glede na zadnji delovni dan. V Argentini so finančni trgi ohranili stabilne ravni za t. i. modri dolar (dólar blue) ter finančna tečaja MEP in CCL, medtem ko v Peruju poročajo o stabilni kotaciji na nacionalnem trgu. Stabilizacija sledi obdobju visoke volatilnosti, ki je zaznamovalo zaključek preteklega leta. Latinskoameriška gospodarstva se še naprej spopadajo z vplivi ameriške valute na lokalno inflacijo in kupno moč. Podatki kažejo na konsolidacijo tečajev po burnem decembrskem dogajanju, ko je dolar v regiji beležil rekordne vrednosti. Investitorji in javnost pozorno spremljajo gibanje valute, saj razlike med uradnimi in vzporednimi tržnimi tečaji neposredno vplivajo na stroške uvoza in potrošniške cene v regiji.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v javnem nagovoru odločno zavrnil opozorila ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitnega posredovanja Združenih držav Amerike v regiji. Hamenej je poudaril, da se Iran ne bo vdal svojemu sovražniku, in izrazil prepričanje, da bo država z božjo voljo nasprotnika prisilila k popuščanju. Izjave prihajajo v času zaostrenih odnosov med Teheranom in Washingtonom, ko so ameriške grožnje o vmešavanju postale vse pogostejše. Iranski vrhovni voditelj je s tem nagovorom skušal okrepiti notranjo stabilnost in pokazati odpornost iranskega režima pred zunanjimi pritiski. Retorika obeh strani ostaja napeta, kar dodatno vpliva na negotovost na Bližnjem vzhodu.

V venezuelski prestolnici Caracas so se v luči zadnjih političnih pretresov zbrale množice protestnikov, ki so izrazile glasno podporo odstavitvemu predsedniku Nicolasu Maduru. Udeleženci zborovanj so s svojo prisotnostjo na ulicah zahtevali njegovo vrnitev na oblast in poudarili, da mesta ne bodo zapustili, dokler se Maduro ne vrne na položaj. Po navedbah udeležencev so protesti usmerjeni tudi proti zunanjemu vmešavanju, pri čemer so nekateri protestniki izrecno obsodili vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v državi. Dogajanje v Caracasu odraža globoko politično polarizacijo Venezuele po nedavnih dogodkih, ki so zamajali stabilnost države. Podporniki Madura so s transparenti in vzkliki sporočali, da vztrajajo pri obrambi sedanjega režima pred tujimi pritiski in notranjo opozicijo. Čeprav so razmere v državi napete, so protesti minili v znamenju pozivov k nacionalni suverenosti in neposredni vrnitvi voditelja v predsedniško palačo. Slike in posnetki z ulic prikazujejo obsežne kolone ljudi, ki so preplavile glavne mestne vpadnice.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil ujet med obsežno vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Caracasu. Do zajetja je prišlo po silovitem letalskem bombardiranju venezuelske prestolnice v zgodnjih jutranjih urah, kar predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in neposrednih vojaških spopadov med državama. Medtem ko ameriški viri dogodek označujejo za zgodovinski mejnik pri obnovi demokracije, venezuelska stran poroča o brutalnih napadih na suverenost države in zahteva nujne dokaze o predsednikovem zdravstvenem stanju. Maduro, ki je državo vodil od leta 2013, se je v zadnjem obdobju soočal z popolnim gospodarskim zlomom in obtožbami o avtoritarni vladavini. Združene države Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa so stopnjevale pritisk z neposrednimi napadi na kopensko infrastrukturo, ki so se začeli konec decembra 2025. Trenutne razmere v Venezueli ostajajo izjemno napete, saj krožijo nasprotujoče si informacije o eksplozijah in usodi preostalih članov režima.

Iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Hamenej, se je prvič odzval na politične nemire, ki so pretresli državo. V odzivu je pozval k strogim ukrepom proti "povzročiteljem nemirov". Izrazil je razumevanje za kritike gospodarskega stanja, vendar ne za tiste, ki po njegovem mnenju podpihujejo nemire.

Po zajetju Madura je ameriški predsednik Trump napovedal, da bo ameriško zavezništvo z Venezuelo zagotovilo, da bodo Venezuelci bogati, neodvisni in varni. Poudaril je, da je aretacija Madura opozorilo drugim državam in dokaz o prevladi ZDA na zahodni polobli. Trump je izrazil dvome o sposobnosti Marie Corine Machado za vodenje Venezuele in opozoril kolumbijskega predsednika Gustava Petroja, naj bo previden.

Protesti v Iranu, ki jih spodbujajo gospodarske težave, se nadaljujejo že sedmi dan in so se razširili na podeželske province. Med protesti je bil ubit pripadnik iranske paravojaške enote, kar je potrdila tiskovna agencija Mehr. Predsednik Pezeshkian je priznal legitimnost zahtev protestnikov. Vzroke za nemire naj bi predstavljale gospodarske težave.

Po aretaciji Nicolása Madura so se pojavili različni odzivi. Podpredsednica Delcy Rodríguez je zatrdila, da je Maduro še vedno predsednik Venezuele, in pozvala ZDA k njegovi izpustitvi. Argentina je izrazila stališče, da bi moral Edmundo González Urrutia prevzeti predsedniški položaj. Poudarjeno je bilo, da so venezuelske oborožene sile (FANB) v pripravljenosti, da zaščitijo državo, če bi se Maduru kaj zgodilo. Razkrito je bilo, da je Maduro pred prihodom na predsedniški položaj delal kot voznik avtobusa.

Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA upravljale Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen varen in razumen prenos oblasti. Maduro in njegova žena Silia Flores sta bila z helikopterjem prepeljana na ladjo, ki ju bo odpeljala v New York. Trump je dejal, da je bila operacija v Venezueli izjemno uspešna.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da gre pri aretaciji Nicolasa Madura za največjo vojaško akcijo v zgodovini in da ZDA prevzemajo upravljanje Venezuele. Napovedal je tudi možnost drugega napada. Namestnik ameriškega državnega sekretarja Kristofer Landau je izjavil, da bo Maduro odgovarjal pred ameriškim sodiščem, kjer se bo soočil s kazensko obtožnico. Rusija je obsodila ameriški napad na Venezuelo in poudarila, da mora Latinska Amerika ostati območje miru.

Donald Trump je na Fox News potrdil, da je Nicolasu Maduru teden dni pred napadom rekel, naj odstopi. Po besedah načelnika štaba ameriške vojske je v presenetljivem nočnem napadu na Venezuelo sodelovalo več kot 150 letal z 20 različnih baz, kar je privedlo do aretacije predsednika Madura. Ameriški minister za vojno je izjavil, da je Maduro »zamudil svojo priložnost«, podobno kot Iran.

Združene države Amerike so ponoči izvedle letalske napade na venezuelsko prestolnico Caracas, kar je sprožilo preplah med civilnim prebivalstvom in mednarodno skupnostjo. Po poročanju očividcev, vključno s predstavniki hrvaške skupnosti v državi, so mesto ob pol treh zjutraj pretresle močne eksplozije, ki jim je sledilo preletavanje vojaških letal. V mestu trenutno vlada napeto vzdušje, prebivalci pa so se zaradi varnosti zatekli v svoje domove, kjer v negotovosti pričakujejo nadaljnji razvoj dogodkov. V Venezueli po ocenah živi okoli 4000 oseb hrvaškega izvora, ki so poročale o izjemni tišini in napetosti, ki je sledila napadom. Predstavniki tamkajšnje hrvaške skupnosti poudarjajo, da so razmere nepredvidljive, saj so komunikacijske poti otežene, prebivalstvo pa se spopada z negotovostjo glede morebitnih novih vojaških posredovanj. Napad predstavlja drastično stopnjevanje napetosti med Washingtonom in Caracasom, kar bi lahko imelo dolgoročne posledice za stabilnost celotne regije Južne Amerike.

Predsednik ZDA Donald Trump je sporočil, da so ZDA izvedle obsežen vojaški udar na Venezuelo, v katerem so bili predsednik Nicolas Maduro in njegova soproga aretirani in odpeljani iz države. Po ameriškem napadu na Caracas, kjer so odjeknile eksplozije, venezuelska vlada ne ve, kje se Maduro in njegova soproga nahajata, ter zahteva dokaze, da sta živa. Podpredsednica Delsi Rodrigez naj bi prevzela funkcijo predsednika in načrtovala tranzicijo oblasti. Trump je dejal, da bodo ZDA upravljale Venezuelo do prave tranzicije.

Grška vlada in Ministrstvo za zunanje zadeve še vedno molčita o ameriškem napadu na Venezuelo. KKE je nemudoma organizirala ljudsko mobilizacijo s shodi v Grčiji in tujini proti imperialističnemu posredovanju ZDA v Venezueli. Politične stranke, skupine in družbene organizacije so izrazile solidarnost z venezuelskim ljudstvom in obsodile intervencijo kot kršitev mednarodnega prava. Potekal je pohod proti ameriškemu veleposlaništvu.

V soboto, 3. januarja, je v 79. letu starosti umrla Maria Eugènia Cuenca, ki se je v zgodovino zapisala kot prva ženska na položaju ministrice v katalonski regionalni vladi (Generalitat). Vest o njeni smrti je v ponedeljek potrdila trenutna ministrica za notranje zadeve Nuria Parlon. Cuenca, po poklicu pravnica in nekdanja profesorica upravnega prava na Avtonomni univerzi v Barceloni, je svojo politično pot začela v vrstah koalicije CiU. Ključni mejnik je dosegla leta 1992, ko jo je takratni predsednik Jordi Pujol imenoval za ministrico za javno upravo, to funkcijo pa je opravljala do leta 1995. Njena kariera je bila tesno povezana z razvojem katalonskih institucij, saj je bila med drugim poslanka v španskem kongresu in kasneje v katalonskem parlamentu. Poleg ministrske funkcije je vodila katalonsko policijsko akademijo ter zasedala pomembne položaje v izobraževalnem in finančnem sektorju, vključno s članstvom v svetu banke Caixa Catalunya. Njena smrt pomeni izgubo pionirke, ki je utrla pot ženskam v najvišje kroge katalonske regionalne politike.

Donald Trump je izjavil, da bodo Združene države prevzele nadzor nad Venezuelo, dokler ne bodo zagotovile varnega in zanesljivega prehoda. Izključil je Mario Corino Machado kot potencialno voditeljico Venezuele. Marco Rubio je v ZDA napovedal sojenje Nicolásu Maduru. Javier Milei je pozdravil Trumpovo potezo. JD Vance ni bil prisoten ob Trumpu med operacijo v Venezueli zaradi varnostnih razlogov.

Nizozemski minister za zunanje zadeve David van Weel je izjavil, da situacija v Caracasu ostaja nejasna. Novoizvoljeni čilski predsednik José Antonio Kast je zajetje Nicolása Madura označil za odlično novico za regijo, saj meni, da Maduro ni legitimen predsednik Venezuele. Argentinski zunanji minister Pablo Quirno je izrazil zadovoljstvo nad odločitvijo Donalda Trumpa.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v luči priprav na prihajajoče volitve v letu 2026 odločno zavrnil očitke opozicije glede nepravilnosti pri glasovanju. V javnem nagovoru je poudaril, da nikoli ni sodeloval pri nobeni obliki volilne kraje in da ga tovrstna dejanja ne zanimajo. Prav tako je zatrdil, da javnosti nikoli ni zavajal glede dejanskih izidov preteklih volitev. Izjava prihaja v obdobju povečanih političnih napetosti, ko se Srbija pripravlja na morebitne predčasne volitve. Vučić, ki se mu redni mandat sicer izteče leta 2027, je s temi besedami poskušal utrditi svojo politično integriteto pred domačo in mednarodno javnostjo. Njegove navedbe so neposreden odziv na dolgotrajne obtožbe srbske opozicije o sistemskih manipulacijah volilnih imenikov in pritiskih na volivce, ki so zaznamovali pretekla volilna obdobja v državi.

Po požaru v baru Le Constellation v Crans-Montani, ki je zahteval 40 življenj, so švicarske oblasti uvedle kazensko preiskavo proti dvema voditeljema bara. Sumijo ju nenaklepnega uboja. Potekala je maša za žrtve, medtem ko se skupnost žaluje. Identifikacija žrtev se nadaljuje.

Po požaru v baru Le Constellation v Crans-Montani, ki je zahteval 40 življenj, sta se švicarske oblasti lotile preiskave proti vodstvu bara zaradi suma malomarnega uboja. Medtem je potekala maša za žrtve, med katerimi so tudi identificirani švicarski in italijanski državljani.

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost in alarm nad vojaško akcijo Združenih držav Amerike v Venezueli. Guterres je poudaril, da ne glede na notranjepolitične razmere v tej latinskoameriški državi takšni dogodki predstavljajo nevaren precedens v mednarodnih odnosih in spodkopavajo temelje mednarodnega prava. Vodja svetovne organizacije je pozval k doslednemu spoštovanju suverenosti in diplomatskih protokolov. Ameriško posredovanje se je zgodilo v času zaostrenih odnosov, ko so ZDA svoje ukrepe opravičevale z bojem proti trgovini z drogami, kar pa je uradni Caracas že vnaprej označil za kršitev Ustanovne listine Združenih narodov. Guterres je opozoril, da uporaba vojaške sile brez ustrezne mednarodne avtorizacije povečuje tveganje za regionalno nestabilnost. Napetosti v regiji so dosegle vrhunec po poročilih o ameriški vojaški prisotnosti ob venezuelski obali, kar je neposredno privedlo do dejanskega vojaškega napada.

Ameriški predsednik Donald Trump je na izredni novinarski konferenci v Beli hiši uradno potrdil, da so sile Združenih držav Amerike v obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Trump je akcijo označil za izjemen uspeh in poudaril, da je bil napad na venezuelsko prestolnico skrbno načrtovan. Do zajetja je prišlo po dolgotrajnih napetostih med državama in neuspehu diplomatskih pogajanj. Operacija predstavlja vrhunec ameriškega vojaškega pritiska na Venezuelo, ki se je stopnjeval od konca leta 2025. Po Trumpovih besedah je bil cilj operacije odstranitev Madurovega režima, ki so ga ZDA obtoževale vpletenosti v trgovino z mamili in destabilizacije regije. Prve objavljene fotografije domnevno prikazujejo Madura v ameriškem pridržanju, kar je v mednarodni skupnosti sprožilo mešane odzive glede zakonitosti tovrstnega posredovanja.

Švicarski organi pregona so uvedli uradno kazensko preiskavo proti upravnikom in lastnikom bara Le Constellation v letovišču Crans-Montana, ki ga je na silvestrovo opustošil silovit požar. Tragedija, ki je zaznamovala prehod v novo leto, je zahtevala žrtve med mladimi obiskovalci, lokalna skupnost pa se po dogodku spopada s številnimi neodgovorjenimi vprašanji glede varnostnih protokolov in nadzora v objektu. Preiskovalci se trenutno osredotočajo na morebitno malomarnost in kršitve požarnih predpisov, medtem ko svojci žrtev in lokalni prebivalci opozarjajo na neodzivnost vodstva lokala po nesreči. Požar v priljubljenem smučarskem središču je sprožil širšo razpravo o varnosti v turističnih objektih med množičnimi prireditvami, policija pa poskuša ugotoviti natančen vzrok vžiga, ki se je razširil v nekaj minutah in ujel številne goste v notranjosti objekta.

Švicarski preiskovalci so sprožili uradno kazensko preiskavo proti upravnikom in lastnikom bara Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana, potem ko je v objektu na silvestrovo izbruhnil uničujoč požar. Tragedija je prizadela številne mlade obiskovalce, ki so tam praznovali prihod novega leta, lokalna skupnost pa se po dogodku sooča s številnimi neodgovorjenimi vprašanji glede varnostnih protokolov in odgovornosti vodstva. Policija se trenutno osredotoča na morebitno malomarnost in kršitve požarne varnosti, saj so se pojavili očitki o neodzivnosti pristojnih oseb neposredno po izbruhu ognja. Prebivalci in obiskovalci letovišča poročajo o težkih trenutkih in negotovosti, medtem ko preiskovalci zbirajo dokaze o vzrokih požara. Oblasti skušajo ugotoviti, ali bi bilo mogoče obseg škode in morebitne poškodbe preprečiti z ustreznejšim ukrepanjem zaposlenih in lastnikov objekta. Preiskava ostaja prednostna naloga lokalnih organov pregona, ki želijo zagotoviti odgovore svojcem in širši javnosti.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je v soboto, 3. januarja, sporočil, da so zračne sile Združenih držav Amerike izvedle vojaški napad na stavbo venezuelske nacionalne skupščine v Caracasu. Po Petrovih trditvah so ameriške oborožene sile neposredno ciljale sedež enodomnega parlamenta sosednje države, kar predstavlja dramatično zaostritev napetosti v regiji. Kolumbijski voditelj je ob tem objavil seznam domnevnih venezuelskih vojaških objektov, ki naj bi bili prav tako tarče ameriškega delovanja. Čeprav uradni Washington ali Caracas še nista podala podrobnejših potrditev o obsegu škode ali morebitnih žrtvah v sami stavbi parlamenta, Petrovi očitki nakazujejo na obsežno vojaško operacijo ZDA na venezuelskem ozemlju. Incident se dogaja v času izjemno nestabilnih odnosov med Venezuelo in njenimi sosedami ter Združenimi državami Amerike. Navedbe kolumbijskega predsednika, ki se spopada z regionalno politično krizo, vzbujajo resne skrbi glede suverenosti venezuelskih institucij in možnosti nadaljnjega stopnjevanja oboroženega konflikta v Latinski Ameriki.

Po požaru na kabelskem mostu v Berlinu, ki je povzročil obsežen izpad električne energije, policija preiskuje možnost požiga. Prejeli so tudi pismo, v katerem nekdo prevzema odgovornost za požar. Izpad elektrike prizadeva približno 45.000 gospodinjstev in 2.200 podjetij.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je opravil telefonski pogovor z izvršno podpredsednico Venezuele Delsy Rodríguez. Izrazil je solidarnost Rusije z venezuelskim ljudstvom in potrdil nadaljnjo podporo Rusije Venezueli pri zaščiti njenih nacionalnih interesov in suverenosti, še posebej v luči dejanj ZDA.

V Venezueli so se v luči morebitnega političnega vakuuma okrepila ugibanja o tem, kdo bi lahko nasledil dolgoletnega predsednika Nicolása Madura. Med najresnejšimi kandidatkami se omenja podpredsednica Delcy Rodríguez, ki velja za eno najvplivnejših osebnosti v državi. Vprašanje nasledstva postaja vse bolj aktualno zaradi nenehnih napetosti med režimom in opozicijo, ki jo podpirajo Združene države Amerike. Analitiki opozarjajo, da bi v primeru Madurovega odhoda ključno vlogo igrala vojska, ki bi lahko posegla v proces tranzicije oblasti, če bi presodila, da so ogroženi njeni interesi ali stabilnost države. Zgodovinski kontekst kaže na Madurovo vztrajanje pri vojaškem razvoju in krepitvi milic, kar je predsednik poudarjal v svojih nagovorih ob začetku let 2025 in 2026. Njegova strategija temelji na prepričanju o nujnosti odpornosti proti zunanjim pritiskom, kar dodatno otežuje možnosti za mirno predajo oblasti opozicijskim silam. Politična prihodnost države ostaja negotova, saj se znotraj vladajoče elite bijejo boji za vpliv, medtem ko mednarodna skupnost pozorno spremlja vsako spremembo v venezuelskem vrhu, ki bi lahko vplivala na regionalno stabilnost in svetovne energetske trge.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izrazila podporo Evropske unije narodu Venezuele in poudarila, da EU podpira mirno in demokratično tranzicijo v državi. Rešitev mora biti skladna z mednarodnim pravom.

Predsednik ZDA Donald Trump je razglasil vojaško operacijo, ki je privedla do odstavitve Nicolása Madura v Venezueli, za velik uspeh. Napovedal je načrte, da bo njegova administracija "vodila" Venezuelo. Povedal je, da je Maduro na ameriški vojni ladji in da mu bodo sodili v New Yorku.

Ameriška vojska je v obsežni operaciji v Venezueli zajela predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za televizijo Fox News potrdil, da je aretacijo, ki se je odvila v spalnici predsedniške rezidence, spremljal v živo. Po njegovih navedbah je par z območja odpeljal helikopter, trenutno pa se nahajata na ameriški vojaški ladji Iwo Jima, ki pluje proti New Yorku, kjer jima bodo sodili zaradi obtožb o narkoterorizmu in kraji ameriškega premoženja. Trump je ob tem poudaril, da bodo Združene države Amerike v prihodnje močno vpletene v venezuelsko naftno industrijo, saj razpolagajo z najboljšimi podjetji na svetu. V operaciji po uradnih podatkih ni padel noben ameriški državljan. Dogodek pomeni vrhunec večmesečnih napetosti in blokad, s katerimi so ZDA stopnjevale pritisk na Madurov režim, ki so ga v Washingtonu označili za tujo teroristično organizacijo.