Ruska federacija je ostro obsodila vojaško operacijo Združenih držav Amerike, v kateri je bil v soboto aretiran venezuelski predsednik Nicolás Maduro skupaj s soprogo Cilio Flores. Po navedbah ruskega ministrstva za zunanje zadeve gre za nedopustno kršitev suverenosti neodvisne države in temeljev mednarodnega prava. Kremelj, ki velja za ključnega zaveznika Caracas v Južni Ameriki, je zahteval takojšnjo izpustitev aretiranega voditelja, ki se po potrjenih poročilih nahaja v priporu na ozemlju Združenih držav Amerike. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov se je o razmerah že pogovarjal z venezuelsko podpredsednico Delcy Rodríguez, kateri je zagotovil neomajno solidarnost Moskve. Ruski politični analitiki medtem opozarjajo na nemoč Rusije, da bi zaščitila svoje strateške partnerje v Latinski Ameriki, kljub nedavno podpisanim sporazumom o vojaškem sodelovanju. Hkrati opozicijski krogi v Rusiji izpostavljajo natančnost ameriške operacije in jo primerjajo z dolgotrajnim ter manj uspešnim delovanjem ruske vojske v Ukrajini.

Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je sprožila obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki je vključevala letalske napade in zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Po uradnih navedbah so Združene države Amerike prevzele nadzor nad državo in njeno naftno proizvodnjo. Trump je v soboto potrdil, da bodo ameriška naftna podjetja v celoti prevzela upravljanje venezuelskih naftnih polj in celotne industrije, kar predstavlja radikalen zasuk v ameriški zunanji politiki do Latinske Amerike. Napovedi o prevzemu nadzora nad ključnimi naravnimi viri so sprožile mešane in burne odzive med ameriškimi zakonodajalci v Washingtonu. Medtem ko nekateri podpirajo odstavitev Madura zaradi obtožb o vpletenosti v trgovino z drogami, drugi opozarjajo na mednarodnopravne posledice neposredne okupacije energetske infrastrukture tuje države. Operacija se je stopnjevala po večmesečnih napetostih in predhodnih zračnih napadih na logistične cilje v Venezueli.

Hrvaško ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MVEP) je sporočilo, da pozorno spremlja razmere v Venezueli po nedavni operaciji, v kateri so ameriške sile zajele predsednika Nicolasa Madura. Hrvaška diplomacija je ob tem poudarila, da venezuelski predsednik že prej ni imel potrebne demokratične legitimnosti za vodenje države. Uradni Zagreb se je tako pridružil državam, ki izražajo dvom o zakonitosti njegove oblasti in podpirajo ukrepe za stabilizacijo regije. Posebno pozornost ministrstvo namenja varnosti in dobrobiti hrvaških državljanov, ki trenutno bivajo v Venezueli, ter tamkajšnji številčni hrvaški izseljenski skupnosti. MVEP je v stalnem stiku z mednarodnimi partnerji, da bi zagotovili ustrezno zaščito svojih konzulov in državljanov v času politične nestabilnosti. Hrvaška vlada namerava svoje nadaljnje korake usklajevati v okviru skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije, pri čemer poudarjajo pomen spoštovanja demokratičnih standardov in človekovih pravic v tej južnoameriški državi.

Ameriške oblasti so v soboto izvedle aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores, ki so ju nato prepeljali v Združene države Amerike. Po besedah ameriške pravosodne ministrice Pam Bondi bosta oba v kratkem stopila pred sodišče v New Yorku, kjer se bosta spopadla z obtožbami glede trgovine z drogami. Ministrica je poudarila, da sta Maduro in Floresova trenutno v zveznem priporu, kar označuje pomemben preobrat v dolgoletnih napetostih med državama. Aretacija je sprožila ostre odzive, pri čemer so nekateri uradniki, vključno z županom New Yorka, dogodek označili za vojno dejanje. Do prisilne privedbe je prišlo po obdobju stopnjevanja pritiskov s strani administracije Donalda Trumpa, ki je venezuelsko vodstvo povezovala z mednarodnimi narkokarteli. Postopek v New Yorku bo temeljil na vnaprej pripravljeni obtožnici, ki Madura bremeni vodenja kriminalne združbe za tihotapljenje prepovedanih substanc v ZDA.

Varnostni svet Združenih narodov se je sestal na izrednem zasedanju zaradi vojaškega posredovanja Združenih držav Amerike v Venezueli. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je napad označil za nevaren precedens v mednarodnih odnosih in poudaril nujnost spoštovanja mednarodnega prava ter Ustanovne listine ZN. Po navedbah virov blizu organizacije je bila seja sklicana na pobudo več držav, ki izražajo zaskrbljenost nad destabilizacijo regije. Dogodek je sprožil ostre odzive v mednarodni skupnosti, saj Guterres opozarja na kršenje suverenosti držav. Čeprav so Združene države Amerike svoje dejanje utemeljevale z različnimi razlogi, v uradnih krogih Združenih narodov prevladuje prepričanje, da gre za neupravičen poseg v notranje zadeve neodvisne države. Razprava v Varnostnem svetu naj bi se osredotočila na preprečevanje nadaljnjega stopnjevanja nasilja in iskanje diplomatskih rešitev za venezuelsko krizo.

Venezuelska vlada je v prestolnici Caracas izvedla operacijo, v kateri so pridržali več tujih državljanov, vključno z državljani Združenih držav Amerike, zaradi domnevnih dejavnosti proti režimu. Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó je v izjavi za javnost potrdil, da v omenjeni akciji v Caracasu ni bil poškodovan ali ogrožen noben madžarski državljan. Po podatkih madžarskega ministrstva za zunanje zadeve in trgovino se je za konzularno zaščito na tem območju preventivno prijavila le ena oseba, ki pa v dogodkih ni bila udeležena. Operacija, ki so jo izvedle venezuelske varnostne sile, je sprožila diplomatske napetosti, saj venezuelske oblasti trdijo, da so pridržane osebe sodelovale v zaroti za destabilizacijo države. Szijjártó je poudaril, da madžarska diplomacija pozorno spremlja razmere v Venezueli in vzdržuje stike s svojimi državljani v regiji, vendar za zdaj ni poročil o kakršnih koli težavah ali aretacijah madžarskih državljanov. Slovensko zunanje ministrstvo o vpletenosti slovenskih državljanov v te dogodke ni poročalo.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi pozvalo Združene države Amerike k takojšnji izpustitvi venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores. Do zahteve prihaja po tem, ko so ameriške sile v okviru vojaške operacije v Venezueli pridržale predsedniški par, kar Moskva označuje za nedopustno dejanje proti zakonito izvoljenemu voditelju suverene države. Moscovske oblasti so Washington pozvale, naj ponovno preuči svojo odločitev in spoštuje mednarodno pravo. Hkrati je Rusija zavrnila nepreverjene informacije o domnevnem begu podpredsednice Delcy Rodríguez. Dogodek pomeni vrhunec napetosti, ki so se stopnjevale zaradi ameriške vojaške prisotnosti v karibski regiji, na kar se je Maduro v preteklosti odzval z iskanjem pomoči pri svojih strateških zaveznicah, Rusiji in Kitajski.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil videoposnetek, ki prikazuje ameriške zračne napade na cilje v Venezueli. Videoposnetek, ki traja približno minuto in pol, vključuje posnetke bombardiranja, spremlja pa ga pesem 'Fortunate Son' skupine Creedence Clearwater Revival. Omenjena skladba je postala simbol obdobja vietnamske vojne in se pogosto uporablja v kontekstu vojaških operacij ZDA. Objava, ki se je pojavila v soboto, 3. januarja, je sprožila številne odzive v mednarodni javnosti, saj neposredno prikazuje vojaško delovanje ameriških sil pod Trumpovim vodstvom. Gre za stopnjevanje napetosti med Washingtonom in Caracasom, pri čemer ameriški predsednik uporablja vizualno gradivo napadov za komunikacijo s svojimi privrženci na spletu. Za zdaj Bela hiša ni podala dodatnih podrobnosti o specifičnih ciljih, prikazanih na posnetku, vendar objava potrjuje aktivno vojaško vpletenost ZDA v regiji.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v pogovoru za televizijsko hišo Fox News namignil, da bi bila Mehika lahko naslednja tarča ameriškega vojaškega posredovanja. Izjave so sledile uspešni izvedbi operacije Absolute Resolve, v kateri so pripadniki posebnih enot Delta Force v Caracasu prijeli venezuelskega diktatorja Nicolása Madura. Trump je v svojem nastopu poudaril grožnjo, ki jo predstavljajo narkokarteli, in izpostavil strah mehiške predsednice pred temi kriminalnimi združbami. Napoved morebitnih vojaških premikov proti mehiškim kartelom predstavlja pomemben premik v ameriški zunanji in varnostni politiki do sosednje države. Trumpova administracija dogajanje v Mehiki neposredno povezuje z nacionalno varnostjo ZDA, predvsem v luči boja proti trgovini z drogami. Čeprav podrobnosti o morebitnih operacijah niso bile razkrite, ameriški predsednik vztraja pri ostri retoriki, ki vključuje uporabo elitnih vojaških sil za reševanje regionalnih vprašanj.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo oborožene sile Združenih držav Amerike ostale v Venezueli vse do vzpostavitve demokratične tranzicije. Odločitev predstavlja pomemben zasuk v zunanji politiki Washingtona, saj je administracija pred tem zanikala namere po menjavi režima v tej južnoameriški državi. Trumpove izjave, da bodo ZDA praktično upravljale državo po zajetju venezuelskega predsednika, so sprožile ostre kritike o kršenju ustave in nespoštovanju volje ljudstva. Napovedana dolgotrajna intervencija sledi nedavnim vojaškim operacijam v Karibih in zaostrovanju diplomatskih odnosov. Bela hiša je poudarila, da vojaška prisotnost ni končana, kar nakazuje na obsežnejše načrte za stabilizacijo regije pod ameriškim nadzorom. Kritiki Trumpu očitajo, da s takšnim delovanjem kaže prezir do mednarodnega prava in suverenosti Venezuele, medtem ko administracija vztraja pri nujnosti pregona koruptivnega režima in boja proti trgovini z drogami.

Ameriške vojaške sile so v odmevni operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale zunaj ozemlja Venezuele. Dogodek je državo pahnil v obdobje visoke politične negotovosti, saj je osrednja oblast močno oslabljena, medtem ko se različni politični akterji že potegujejo za institucionalni nadzor in legitimnost. Operacija, ki jo je potrdil ameriški predsednik Donald Trump, sledi dolgotrajnim napetostim in obtožbam o Madurovi vpletenosti v mednarodni kriminal. Opozicijska voditeljica in nobelovka María Corina Machado je zajetje označila za zgodovinski trenutek in razglasila prihod svobode za Venezuelo. Ob tem je vojsko pozvala, naj za legitimnega predsednika prizna Edmunda Gonzáleza. Medtem ko so nekateri Venezuelci po svetu proslavljali novico, so iz združenja Asocaven v Barceloni opozorili na previdnost in potrebo po spremljanju nadaljnjega razvoja dogodkov. Na drugi strani je venezuelski zunanji minister Yván Gil dejanje ostro obsodil kot kršitev mednarodnega prava in Varnostni svet Združenih narodov pozval k ukrepanju proti ZDA.

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je prek svojega tiskovnega predstavnika izrazil globoko zaskrbljenost zaradi vojaških napadov Združenih držav Amerike na tarče v Venezueli. Guterres je opozoril, da tovrstna enostranska dejanja pomenijo kršitev mednarodnih norm in bi lahko ustvarila nevaren precedens v mednarodnih odnosih. Po njegovih besedah uporaba vojaške sile zunaj okvirov mednarodnega prava ogroža regionalno stabilnost in suverenost držav. Napad se je zgodil v kontekstu močno zaostrenih odnosov med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevali skozi celotno leto 2025. Združene države Amerike so pod upravo predsednika Donalda Trumpa svojo vojaško dejavnost utemeljile z bojem proti kriminalnim tolpam, kot je Tren de Aragua, ki so jih označile za teroristične organizacije. Kljub temu so Združeni narodi poudarili nujnost reševanja sporov prek diplomatskih poti in spoštovanja listine ZN, saj bi nadaljnje stopnjevanje konfliktov lahko privedlo do humanitarne katastrofe v regiji.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike prevzele nadzor nad Venezuelo, dokler ne bo prišlo do popolne zamenjave oblasti v tej južnoameriški državi. Trumpova strategija vključuje neposreden dostop ameriških naftnih podjetij do bogatih venezuelskih energetskih virov, s čimer želi Washington okrepiti svoj vpliv v regiji in zagotoviti stabilnost oskrbe z energenti. Po navedbah bodočega predsednika je cilj takšnega posega vzpostavitev demokratične ureditve, hkrati pa zagotovitev gospodarskih koristi za ameriško gospodarstvo. Napoved predstavlja zaostritev zunanje politike do Caracasas in nakazuje vrnitev k politiki maksimalnega pritiska na režim Nicolasa Madura. Trump je poudaril, da bo ameriška prisotnost ključna pri prehodu države v novo obdobje, pri čemer bodo imela ameriška podjetja, kot je Chevron, osrednjo vlogo pri obnovi naftne infrastrukture. Analitiki opozarjajo, da bi takšne poteze lahko povzročile nove geopolitične napetosti v Latinski Ameriki in sprožile odzive s strani zaveznic trenutnega venezuelskega režima.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez je po poročanju tiskovne agencije Reuters prispela v Rusijo, kar se je zgodilo po nedavnih navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa o zajetju venezuelskega voditelja Nicolasa Madura s strani oboroženih sil ZDA. Rodriguez, ki velja za eno najtesnejših zaveznic Madura in ključno figuro venezuelskega režima, se je v javnosti nazadnje oglasila prek zvočnega posnetka na državni televiziji, v katerem je zahtevala dokaze, da sta Maduro in njegova soproga Cilia Flores še vedno živa. Medtem ko je Rodriguez zapustila državo, njen brat Jorge Rodriguez, ki predseduje venezuelski narodni skupščini, domnevno ostaja v Caracasu, čeprav se v javnosti od napada ni pojavil. Delcy Rodriguez ima v venezuelski politiki dolgoletno in vplivno kariero; med drugim je opravljala funkcije ministrice za zunanje zadeve, finance in nafto. Maduro jo je zaradi njene neomajne obrambe socialistične vlade opisal kot "tigra" in hčer revolucionarnega mučenika Jorgeja Antonia Rodrigueza. Njen prihod v Rusijo v času zaostrenih razmer in poročil o ameriški vojaški operaciji nakazuje na iskanje diplomatske ali fizične zaščite pri strateški zaveznici v Moskvi. Rodriguez je sicer znana po svojem zavzemanju za klasično ekonomsko politiko v boju proti hiperinflaciji in po svojem vodenju ustavodajne skupščine leta 2017, ki je močno razširila Madurova pooblastila.

Čilska in urugvajska politična koalicija Frente Amplio sta ostro obsodili ameriško vojaško operacijo v Venezueli, ki se je končala z zajetjem predsednika Nicolása Madura. Po mnenju teh političnih sil dejanje predstavlja brutalno kršitev mednarodnega prava, suverenosti in pravice narodov do samoodločbe. Koalicija, ki ji pripada tudi čilski predsednik Gabriel Boric, je opozorila, da gre za nevaren presedan, ki bo pustil trajne posledice v celotni regiji in pomeni prelomnico v latinskoameriških odnosih. Operacija, ki so jo izvedle oborožene sile Združenih držav Amerike, je sprožila val solidarnosti s venezuelskim ljudstvom med levosredinskimi silami, medtem ko so nekateri desni politiki, kot je José Antonio Kast, pozvani, naj se ne podrejajo interesom tujih sil. Nasprotno pa so nekateri nacionalistični politiki, denimo urugvajski senator Javier García, poudarili, da med "svobodno Venezuelo" in "Madurovo kriminalno diktaturo" ni srednje poti. Dogajanje sledi večmesečnim stopnjevanjem napetosti, vključno z ameriškimi pomorskimi operacijami v Karibskem morju pod krinko boja proti trgovini z drogami, kar je Venezuela že predhodno označila za sovražno delovanje.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnih izjavah poudaril, da bi se usoda strmoglavljenega venezuelskega voditelja Nicolása Madura lahko pripetila kateremu koli svetovnemu voditelju. Trump je razkril, da je z Madurom govoril teden dni pred njegovim padcem in ga neuspešno pozval k prostovoljni predaji. Hkrati je venezuelski vojski zagrozil s posledicami, če bi se upirala spremembam v državi, medtem ko je za opozicijsko voditeljico Mario Corino Machado dejal, da težko prevzame vodenje države zaradi domnevnega pomanjkanja notranje podpore. Zaradi dogodkov v Venezueli je Trump usmeril grožnje tudi proti sosednji Kolumbiji. Predsednika Gustava Petra je pozval k previdnosti in mu zagrozil s posledicami, kar stopnjuje napetosti v regiji po Madurovem izginotju oziroma ugrabitvi. Trumpova administracija tako stopnjuje pritisk na levičarske vlade v Latinski Ameriki, pri čemer uporablja oster retorični slog in neposredne grožnje zunanjepolitičnim nasprotnikom, kar odraža širšo strategijo njegove vrnitve na mednarodno prizorišče.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je po poročilih o zajetju predsednika Nicolása Madura pozvala izvoljenega predsednika Edmunda Gonzáleza Urrutio, naj nemudoma prevzame vodenje države. Machado je poudarila, da je napočil čas za svobodo Venezuele, medtem ko je González Urrutia državljane obvestil, da so pripravljeni na obsežno operacijo obnove naroda. Dogajanje so podprle tudi sosednje in regionalne države, vključno s Panamo in Ekvadorjem. Panamski predsednik José Raúl Mulino je izrazil podporo urejenemu in legitimnemu procesu tranzicije oblasti, ekvadorsko zunanje ministrstvo pa je v uradni izjavi podprlo vrnitev demokratičnih institucij v državi. Razmere v Venezueli ostajajo napete, saj opozicija zahteva uveljavitev izidov zadnjih volitev, medtem ko mednarodna skupnost pozorno spremlja usodo Nicolása Madura po njegovem domnevnem pridržanju. Ta dogodek predstavlja vrhunec dolgotrajnih prizadevanj za zamenjavo socialističnega režima, ki so ga v zadnjih mesecih močno stopnjevale tudi napovedi o morebitnem posredovanju Združenih držav Amerike.

Venezuelska opozicijska voditeljica in dobitnica Nobelove nagrade za mir María Corina Machado je sporočila, da je v Venezueli nastopil trenutek svobode, s čimer se je neposredno odzvala na strmoglavljenje dolgoletnega voditelja Nicolása Madura. Po poročanju tujih medijev je Machadova poudarila, da se Maduro od zdaj naprej predaja mednarodnemu pravosodju. Strokovnjaki, med njimi Jorge Jraissati, ocenjujejo, da bosta vodenje države verjetno prevzela prav Machadova in Edmundo González, ki veljata za ključna obraza demokratične tranzicije v državi. Kljub optimizmu opozicije pa je ameriški predsednik Donald Trump izrazil dvom o tem, da bi Machadova lahko dejansko prevzela vodenje države. Trump je v svoji izjavi dejal, da opozicijska voditeljica nima zadostne podpore za vzpostavitev stabilne oblasti. Razmere v Venezueli ostajajo napete, saj se država po letih avtoritarne vladavine nahaja na prelomni točki, ko se išče nova politična pot sredi globoke gospodarske in družbene krize.

Ameriška vojska je v tvegani operaciji v Caracasu zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cílio Flores. Napad, ki se je zgodil 3. januarja 2026 v zgodnjih jutranjih urah, vključuje bombardiranje prestolnice in aretacijo ključnih osebnosti režima. Ameriški predsednik Donald Trump je v uradni izjavi iz Mar-a-Laga potrdil, da bodo Združene države Amerike začasno upravljale z Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljena varna in pravična tranzicija oblasti. Trump je poudaril, da si prizadeva za mir in pravičnost za venezuelsko ljudstvo, ter dodal, da ne bo dopustil, da bi nadzor nad državo prevzeli drugi akterji brez upoštevanja interesov državljanov. Dogodek je sprožil ostre mednarodne odzive, zlasti v Latinski Ameriki. Brazilska Delavska stranka (PT) je dejanje označila za ugrabitev in najhujšo mednarodno agresijo v Južni Ameriki v 21. stoletju. Čeprav stranka v izjavi ni neposredno podprla Madura, je opozorila na hude grožnje regionalni stabilnosti, ki so posledica ameriških enostranskih vojaških akcij. Italijanski poslanec Fabio Porta je prav tako obsodil vojaško posredovanje kot nevarno, čeprav je priznal problematičnost Madurovega režima, ter izrazil skrb za usodo tujih državljanov v državi. Razmere v regiji ostajajo izjemno napete, saj gre za neposredno odstranitev tujega voditelja s strani ameriških oboroženih sil.

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaški operaciji, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, napovedal vzpostavitev ameriške uprave v Venezueli. Trump je pojasnil, da bodo Združene države upravljale državo vse do dosežene ustrezne tranzicije oblasti, hkrati pa je napovedal, da bodo ameriška naftna podjetja prevzela nadzor nad venezuelskimi zalogami nafte. Operacija, ki je bila uradno izvedena pod pretvezo boja proti trgovini z drogami, po Trumpovih besedah predstavlja oživitev Monrojeve doktrine. Predsednik Trump je izpostavil, da so Združene države odločene popraviti stanje v venezuelskem naftnem sektorju, ki ga je označil za neuspešnega. V okviru nove politike bodo največje ameriške naftne družbe v obnovo dotrajane energetske infrastrukture vložile več milijard dolarjev. Ta poteza sledi obdobju zaostrovanja sankcij in blokad, ki so ohromile venezuelsko gospodarstvo, zdaj pa ZDA z neposrednim nadzorom nad viri načrtujejo stabilizacijo proizvodnje črnega zlata v svoj prid.

Zaključeno je štetje glasov s volišč zunaj Kosova za volitve v skupščino začasnih prištinskih institucij. Gibanje Samoopredelitev je osvojilo 50,02 odstotka glasov.

Donald Trump je izjavil, da ZDA ne bodo napotile vojske v Venezuelo, če bo podpredsednica Delsy Rodriguez sodelovala z Washingtonom. Poudaril je, da bo partnerstvo z ZDA omogočilo bogato, neodvisno in varno Venezuelo. Razkril je, da so ameriške sile uporabile ogromno vojaško moč pri zavzetju "močno utrjene vojaške trdnjave" v središču Caracasa. Podpredsednica Rodriguez je potrdila, da je Nicolás Maduro edini predsednik Venezuele.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil tarča obsežne vojaške operacije Združenih držav Amerike, v kateri so ga ameriške sile zajele in odpeljale v ujetništvo. Predsednik ZDA Donald Trump je po napadu potrdil uporabo »sile, kakršne svet ni videl od druge svetovne vojne«, in napovedal, da bodo ZDA upravljale z državo do izvedbe demokratične tranzicije. Operacija je sprožila val ogorčenja v delu mednarodne skupnosti, zlasti v državah t. i. globalnega juga in Latinske Amerike. Honduraška predsednica Xiomara Castro je dejanje ZDA označila za »barbarstvo« in izrazila solidarnost z Madurom ter njegovo soprogo, ki jima bodo sodili pred ameriškim pravosodjem. Kritični odzivi prihajajo tudi iz Burundija in drugih afriških držav, kjer dejanje razumejo kot stopnjevanje geopolitične vojne med ZDA in Kitajsko. Trumpova administracija po drugi strani trdi, da razpolaga z »nepreglednimi dokazi« proti Maduru, ki so podlaga za njegovo aretacijo in sodni pregon na ameriških tleh. Razmere v regiji ostajajo izjemno napete, saj je prišlo do neposredne odstavitve tujega voditelja s tujo vojaško silo.

Donald Trump je izjavil, da María Corina Machado nima potrebne podpore ali spoštovanja za vodenje Venezuele. Poudaril je, da bi bilo za voditeljico opozicije zelo težko voditi južnoameriško državo. ZDA niso specificirale, kako naj bi izgledala 'administracija' Venezuele.

Po zajetju Nicolása Madura v ameriški operaciji, je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez. Grški premier Kyriakos Mitsotakis je izjavil, da konec Madurovega režima ponuja novo upanje za Venezuelo. Medtem strokovnjaki opozarjajo, da bi obnova venezuelske naftne industrije na prejšnjo raven lahko trajala desetletja in zahtevala ogromne investicije. Nemški Bild je ameriško operacijo označil kot ponižanje za Rusijo in izziv za Kitajsko, ki kaže, da ZDA ne čutijo več potrebe po posvetovanju z zavezniki.

V več nemških mestih, vključno z Berlinom in Hamburgom, so izbruhnili spontani protesti po poročilih o vojaškem napadu Združenih držav Amerike na Venezuelo. Po navedbah dostopnih poročil so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo ter ju odpeljale iz države. Pri Brandenburških vratih v prestolnici se je zbralo več sto ljudi, ki so od nemške vlade zahtevali odločen odziv in sankcije proti Washingtonu. Demonstranti v Hamburgu so s pohodi pod geslom "ZDA ven iz Venezuele" izražali nasprotovanje tuji vojaški intervenciji in kršenju suverenosti južnoameriške države. Protestniki so poudarili, da takšna dejanja ogrožajo svetovni mir in stabilnost. Medtem ko se razmere v Venezueli po zajetju državnega vrha stopnjujejo, se mednarodna skupnost odziva na nenadno spremembo oblasti, ki so jo povzročile tuje sile. Nemške oblasti dogodkov še niso uradno komentirale, vendar se pritisk javnosti na zunanjo politiko povečuje.

Madžarski premier Viktor Orbán je sporočil, da vojaška operacija Združenih držav Amerike v Venezueli nima neposrednih posledic za madžarske državljane, saj med njimi ni poškodovanih ali neposredno vpletenih oseb. Kljub temu je premier poudaril, da vlada pozorno spremlja dogajanje v Južni Ameriki in vzdržuje stalne stike z veleposlaniki v tej regiji. Orbán se je o nastalih razmerah že posvetoval s ključnimi predstavniki energetskega sektorja, saj bi destabilizacija naftno bogate regije lahko vplivala na globalne trge. Zaradi morebitnega pritiska na cene pogonskih goriv je madžarska vlada napovedala dodatne ukrepe za zaščito cen energije v državi. Premier je izpostavil, da je vlada polno operativna in pripravljena na odzivanje ob morebitnih nihanjih na trgu surove nafte. Poteza sledi širši strategiji Budimpešte, ki z regulacijo cen poskuša omejiti inflacijske pritiske na gospodinjstva, kar ostaja prednostna naloga madžarske administracije v času geopolitične nestabilnosti.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo z nazivom Odločna rešitev (Operation Absolute Resolve), v kateri so v prestolnici Caracas zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po besedah načelnika štaba združenih sil ZDA, generala Dana Caina, je v operaciji sodelovalo več kot 150 letal in helikopterjev, ključno vlogo pa so odigrale elitne enote za posebne operacije Delta. Ameriška vojska je s tem neposredno posegla v politično vodstvo Venezuele z namenom aretacije predsednika. Operacija je vključevala kompleksno rekonstrukcijo napada, pri kateri so ameriške sile uporabile širok nabor zračne podpore za zagotovitev varne izvedbe misije. Podrobnosti o trenutni lokaciji pridržanega Madura niso bile takoj razkrite, vendar dogodek predstavlja enega najpomembnejših in najsilovitejših vojaških posegov ZDA v Latinski Ameriki v zadnjih desetletjih. Razmere v državi ostajajo napete, saj je aretacija sledila dolgotrajnim obtožbam o vpletenosti venezuelskega vrha v mednarodni kriminal.

Poročila razkrivajo, da je ameriška operacija za ujetje Nicolása Madura trajala 90 minut in vključevala napade na vojaško infrastrukturo, transportna in komunikacijska središča v Caracasu in severni Venezueli. RT je objavil posnetke posledic ameriškega napada na vojaško bazo Fuerte Tiuna, kjer so posebne enote ZDA ujele Madura.

Policija je v Spužu aretirala Nikolo Boljevića (24) iz Podgorice, pripadnika organizirane kriminalne skupine, zaradi suma, da je 30. decembra v Markovićih nad Budvo ubil Sima Markovića, domnevnega člana škaljarskega klana. Med aretacijo se ni upiral. Boljević je bil pred tem že zaprt zaradi poskusa umora.

Španski mediji so poročali o napetem katalonskem derbiju, v katerem je vratar Barcelone Joan García, nekdanji član Espanyola, bil tarča številnih žaljivk in transparentov s strani navijačev domačega kluba. Kljub pritiskom je García blestel na vratih, medtem ko sta Dani Olmo in Robert Lewandowski z goloma zagotovila zmago Barceloni. Mediji so izpostavili, da je García s svojo predstavo zasenčil tudi selektorja De la Fuenteja in se potegoval za najboljšega vratarja v Španiji.

Voditelj iraškega nacionalnega modrostnega gibanja Amar al Hakim je v zadnji izjavi izpostavil ključni pomen žrtev generala Kasema Sulejmanija in Abuja Mahdija al Muhandisa v boju proti terorizmu. Po njegovih besedah sta imela omenjena voditelja osrednjo vlogo pri osvobajanju iraškega ozemlja izpod nadzora terorističnih skupin, predvsem Islamske države. Al Hakim je njuno delovanje označil za požrtvovalno in odločilno za stabilizacijo države. Izjave so bile podane v okviru obeleževanja njunih dosežkov na področju regionalne varnosti. Al Hakim je poudaril, da so njuna prizadevanja omogočila Iraku ponovno vzpostavitev suverenosti nad ozemlji, ki so jih pred leti zasedli skrajneži. Njegov govor odraža del širšega političnega diskurza v Iraku, ki Sulejmanija in Al Muhandisa obravnava kot simbola odporniškega gibanja proti tujim grožnjam in radikalnemu ekstremizmu.

Po zajetju Nicolása Madura je Donald Trump svetoval Gustavu Petru, naj bo previden. Trump je Petra opozoril, naj »pazi na svojo rit«.

Iranske varnostne sile so silovito zatrle proteste, ki so izbruhnili zaradi gospodarskega zloma države, pri čemer je bilo ubitih najmanj deset ljudi, več kot 130 pa aretiranih. Vrhovni voditelj Irana Ali Hamenej je v svojem nagovoru protestnike označil za izgrednike in zahteval, da se jih ostro obravnava, hkrati pa je za organizacijo nemirov obtožil zahodne države. Dogajanje sovpada z obletnico smrti generala Kasema Solejmanija, kar je dodatno zaostrilo retoriko režima proti tujemu vmešavanju. Kljub temu da je Hamenej izrazil sočutje s trgovci, ki se spopadajo s težkimi ekonomskimi razmerami, so oblasti uporabile silo za prekinitev demonstracij, ki so se iz prestolnice razširile po celotni državi. Protestniki so na ulicah izražali nezadovoljstvo nad visoko inflacijo in pomanjkanjem osnovnih dobrin, medtem ko vlada vztraja pri trditvi, da so nemiri vodeni iz tujine z namenom destabilizacije islamske republike. Napetosti v državi ostajajo visoke, saj varnostne sile nadaljujejo s prisotnostjo na ključnih točkah v večjih mestih.

Španski premier Pedro Sánchez je po potrditvi zajetja Nicolása Madura s strani ZDA obsodil ameriško vojaško intervencijo v Venezueli. Poudaril je, da Španija ne bo priznala intervencije, saj ta krši mednarodno pravo in načela Ustanovne listine Združenih narodov. Sánchez je pozval k deeskalaciji razmer in spoštovanju mednarodnega prava.

V vasi Horli v zasedeni regiji Herson se je zgodil smrtonosen napad z droni, v katerem je po navedbah ruskih oblasti umrlo najmanj 27 civilistov. Napad se je zgodil v času novoletnega praznovanja v lokalnem hotelu in kavarni, kar je povzročilo visoko število žrtev med udeleženci zabave. Moskva je za napad neposredno obtožila Kijev, medtem ko poročila o številu ranjenih presegajo 50 oseb. Istočasno se pojavljajo nasprotujoče si informacije glede domnevnih napadov na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Medtem ko Rusija trdi, da je šlo za poskus atentata na voditelja države, ameriška obveščevalna agencija CIA te trditve zavrača. Po njihovih ocenah Ukrajina ni ciljala predsedniške rezidence, temveč vojaške objekte v isti regiji. Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je prav tako podvomil v ruske navedbe in jih označil za del propagande Kremlja. Dogajanje na bojišču še naprej zaznamuje dinamika povračilnih ukrepov z uporabo brezpilotnih letalnikov, ki vse pogosteje prodirajo globoko v zaledje obeh sprtih strani. Kljub napovedim o skorajšnjem mirovnem sporazumu se nasilje na terenu stopnjuje, kar otežuje morebitna diplomatska pogajanja za končanje skoraj štiri leta trajajočega konflikta.

Ruske oborožene sile na več sektorjih ukrajinske fronte krepijo svoje položaje in izvajajo intenzivne operacije, kar po navedbah ukrajinskih častnikov nakazuje na priprave za obsežnejše januarske napade. V sektorju Pokrovsk ruska vojska uporablja taktiko posamične infiltracije pehote in kombinirane napade z oklepnimi vozili, vendar po trditvah ukrajinske nacionalne garde frontna črta za zdaj ostaja nespremenjena. Boji na tem območju potekajo v širokem pasu, globokem od 5 do 20 kilometrov, kjer ukrajinske sile z uporabo brezpilotnih letalnikov in artilerije poskušajo zaustaviti nenehne poskuse prodora. Na južnem in jugovzhodnem delu države, predvsem v bližini mest Stepnohirsk in Huliaipole, je ruska stran skoncentrirala močno skupino sil, vključno z elitnimi zračnodesantnimi enotami (VDV). Po besedah tiskovnega predstavnika ukrajinske prostovoljne vojske Serhija Bratčuka je cilj teh sil obkoliti obrambno vozlišče Orikhiv in vzpostaviti mostišče za nadaljnje prodiranje v notranjost države. Čeprav se je intenzivnost spopadov v regijah Harkov, Luhansk in Sumi v zadnjih dneh nekoliko zmanjšala, ukrajinski obveščevalci opozarjajo, da gre za taktično prerazporejanje sil pred novim valom ofenzivnih operacij v začetku leta 2024.

Vladajoča Združena socialistična stranka Venezuele (PSUV) je pozvala k takojšnji in splošni mobilizaciji svojega članstva po vojaškem napadu Združenih držav Amerike na to južnoameriško državo. Vodstvo stranke je javnost obvestilo, da so ameriške sile v zgodnjih jutranjih urah izvedle ofenzivo, med katero so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah stranke so ju pripadniki ameriških sil ugrabili in odpeljali iz države, kar je Washington kasneje tudi potrdil. Politično vodstvo v Caracasu od ameriške vlade pod vodstvom Donalda Trumpa zahteva takojšnjo vrnitev predsednika Madura in dokaz o njegovem zdravstvenem stanju oziroma tako imenovano potrdilo o življenju. Dogodek je sprožil izredno stanje v državi, stranka PSUV pa poziva prebivalstvo na ulice, da bi zaščitili suverenost države pred tujim posredovanjem. Napetosti med državama so se stopnjevale že dalj časa, današnja akcija pa predstavlja neposreden vojaški poseg v politično vodstvo Venezuele.

Donald Trump je na tiskovni konferenci razkril, da je operacija v Venezueli, imenovana "Polnočni молот", potekala idealno. Izjavil je tudi, da ne pričakuje poslabšanja odnosov z Rusijo zaradi te operacije, in dodal, da bo ZDA uredila vsa vprašanja z Rusijo. Poleg tega je Trump omenil Rusijo in Ukrajino v povezavi z operacijo v Venezueli, ter ponovno izrazil razočaranje nad Putinom.

Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa o domnevni operaciji ZDA v Venezueli, v kateri naj bi aretirali predsednika Madura, je venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez poudarila, da je Maduro edini legitimni predsednik. Nikaragva je izrazila pripravljenost braniti suverenost Venezuele. Madžarski premier Viktor Orban je opozoril, da bi lahko dogodki v Venezueli povzročili rast cen energentov. Nemški politik Friedrich Merz se je izognil oceni ameriških dejanj in poudaril pomen preprečevanja politične nestabilnosti v Venezueli.

Venezuelska vlada pod vodstvom predsednika Nicolása Madura je v drugem valu množičnih izpustitev v dveh tednih osvobodila 88 oseb, ki so bile pridržane po lanskih julijskih volitvah. Po navedbah neodvisnih opazovalnih skupin gre za osebe, ki so bile zaprte zaradi sodelovanja na protestih proti spornemu volilnemu izidu. Do izpustitev prihaja v času stopnjevanja diplomatskega in vojaškega pritiska Združenih držav Amerike na Madurov režim, kar analitiki ocenjujejo kot poskus sprave oziroma popuščanja napetosti. Kljub zadnjemu dejanju vlade v Caracasu nevladne organizacije opozarjajo, da v venezuelskih zaporih še vedno ostaja več kot 800 ljudi, ki so se zoperstavili Madurovi oblasti. Med izpuščenimi naj bi bila po poročilih vsaj ena oseba s povezavami v Združenih državah Amerike. To je že drugi večji sklop izpustitev po avgustovskih dogodkih, kar kaže na določen premik v strategiji venezuelskih oblasti po mesecih ostre represije nad opozicijo in protestniki.

Združene države Amerike so v obsežni vojaški operaciji z imenom 'Absolute Resolve' zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cílio Flores. Operacija, ki se je začela v petek pozno zvečer, je vključevala več kot 150 zrakoplovov, vključno z bombniki in lovci, ki so poleteli iz 20 vojaških baz po vsem zahodnem polobli. Po navedbah generala Daniela Caina, načelnika združenega štaba oboroženih sil ZDA, sta Maduro in Floresova trenutno v pridržanju na ladji ameriške mornarice, ki pluje proti New Yorku. Napad so podprle obveščevalne dejavnosti agencije CIA, ki je v venezuelsko vlado infiltrirala obveščevalce. Ti so mesece spremljali Madurove premike, navade in varnostne protokole. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da je Maduro poskušal pobegniti, vendar mu je zmanjkalo časa, hkrati pa je dodal, da bi operacija lahko bila za odstavljenega voditelja tudi usodna. Siloviti nočni letalski napadi so pred samim zajetjem pretresli prestolnico Caracas in njeno okolico.

Venezuelska podpredsednica Delsy Rodriguez je v televizijskem nagovoru narodu 3. januarja ostro zahtevala izpustitev predsednika Nicolasa Madura in njegove žene Silie Flores, ki so ju v okviru vojaške operacije zajele sile Združenih držav Amerike. Rodriguez je poudarila, da Venezuela ne bo nikoli postala kolonija katere koli tuje države, s čimer se je neposredno odzvala na pritiske iz Washingtona. Njen nastop je bil odgovor na izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je v intervjuju za The New York Post nakazal možnost pogojevanja vojaške prisotnosti s sodelovanjem venezuelskega vrha. Ameriški predsednik Donald Trump je namreč izjavil, da Združene države Amerike v Venezuelo ne bodo poslale svojih vojaških enot, v kolikor bo podpredsednica Rodriguez sodelovala z Washingtonom in izpolnila njihove zahteve. Dogajanje predstavlja vrhunec zaostrenih odnosov med državama, ki so se stopnjevali po neuspešnih pogajanjih o nadzoru nad naravnimi viri v oktobru prejšnjega leta. Trenutne razmere v Caracasu ostajajo negotove, medtem ko mednarodna javnost spremlja odziv preostalih venezuelskih institucij na aretacijo predsednika.

Venezuela in Kolumbija sta ob podpori Rusije in Kitajske uradno zahtevali sklic nujne seje Varnostnega sveta Združenih narodov. Razlog za zahtevo je zaostritev razmer v Venezueli, ki so jo sprožile vojaške operacije Združenih držav Amerike v tej latinskoameriški državi. Zahteva po seji temelji na obtožbah o napadih in destabilizaciji regije, kar je spodbudilo mednarodno skupnost k hitremu odzivu. Srečanje najvišjega organa Združenih narodov je predvideno za ponedeljek, 5. januarja. Kolumbija, ki je pravkar nastopila mandat kot nestalna članica Varnostnega sveta, se je pri pobudi pridružila Venezueli, da bi obravnavali varnostne grožnje in kršitve suverenosti. Razprava bo osredotočena na posledice ameriškega vojaškega posredovanja in iskanje diplomatske poti za umiritev napetosti v regiji, ki jo pretresajo politični nemiri.

Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo močno zaskrbljenost zaradi poročil, da so Nicolása Madura in njegovo ženo med agresivnimi dejanji Združenih držav Amerike prisilno odstranili iz države. Rusija je to označila za očitno kršitev suverenosti Venezuele. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v telefonskem pogovoru z venezuelsko podpredsednico Delcy Rodríguez izrazil solidarnost z venezuelskim ljudstvom.

Grški premier Micotakis je Madurovo vladavino označil za brutalno diktaturo in poudaril, da je prednostna naloga zaščita grških državljanov v Venezueli ter prehod v vključujočo vlado. Avstrijski kancler Mertz meni, da je pravna ocena ameriške intervencije v Venezueli zapletena. Opozicijska stranka SIRIZA je kritizirala Micotakisovo izjavo, ker se ni opredelil o zakonitosti dogodkov in ga obtožila selektivnega spoštovanja mednarodnega prava.

Novi članki potrjujejo, da bo francoska vlada znižala račune za elektriko s 1. februarjem 2026. Znižanje bo doseženo z zmanjšanjem tarifne dajatve za prenos električne energije, kar bo povprečno gospodinjstvo stalo približno 10 evrov na leto.

V zgodnjih jutranjih urah prvega januarja 2026 je v priljubljenem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana izbruhnil katastrofalen požar, ki je po navedbah lokalnih oblasti zahteval približno 40 življenj. Ognjeni zublji so zajeli bar Le Constellation, v katerem so obiskovalci praznovali prihod novega leta. Poleg smrtnih žrtev so reševalne službe poročale o 115 poškodovanih osebah, med katerimi so številne v kritičnem stanju in se v lokalnih bolnišnicah še vedno borijo za življenje. Policija kantona Valais in državna tožilka Beatrice Pilloud sta potrdili, da preiskava vzroka tragedije še poteka, vendar so prvi indici nakazali, da bi lahko požar povzročila uporaba pirotehničnih sredstev oziroma t. i. fontan v notranjosti objekta. Oblasti so izključile možnost terorističnega napada. Identifikacija žrtev bo zaradi močno poškodovanih trupel trajala več dni, medtem ko se v javnosti že vrstijo primerjave s prizori iz grozljivk. Smučarsko središče, ki naj bi konec januarja gostilo tekmo svetovnega pokala v smučanju, je trenutno zavito v žalno tišino, domačini in turisti pa se ob improviziranih spominskih obeležjih poklanjajo žrtvam.

Zohran Mamdani je na novoletni dan uradno zaprisegel kot župan New Yorka in s tem postal prvi musliman na čelu največjega ameriškega mesta. Svečana inavguracija se je odvila na stopnicah mestne hiše, kjer je prisego vodil ameriški senator Bernie Sanders. Mamdani, ki pripada krilu demokratičnih socialistov, je obred opravil ob prisotnosti Korana in v tradicionalnih oblačilih iz asamske svile, s čimer je poudaril svojo kulturno dediščino. V svojem prvem nagovoru je napovedal začetek novega obdobja za metropolo, pri čemer se namerava osredotočiti predvsem na vprašanja delavskega razreda in socialno pravičnost. Dogodek so popestrili glasbeni nastopi kantavtorice Lucy Dacus in pandžabskega umetnika Babbuliciousa, kar odraža široko kulturno koalicijo, ki je podprla njegovo kandidaturo. Njegov prevzem funkcije sledi odmevni zmagi na novembrskih volitvah, kjer je premagal nekdanjega guvernerja Andrewa Cuomoja. Mamdani je v preteklosti večkrat izpostavil, da bo New York pod njegovim vodstvom služil kot zgled upora proti politiki Donalda Trumpa, kar napoveduje morebitna politična trenja med mestno oblastjo in zvezno ravnjo v prihodnje. Njegov mandat se začenja v času velikih pričakovanj glede stanovanjske politike in javnega prevoza, ki sta bili ključni temi njegove kampanje.

Združene države Amerike so v januarju 2026 zabeležile nov zgodovinski mejnik v zadolževanju, saj je državni dolg presegel 38,5 bilijona dolarjev. Ta raven zadolženosti je bila prvotno napovedana šele za leto 2030, vendar se je tempo naraščanja močno pospešil zaradi pretekle porabe v času pandemije in aktualnih gospodarskih politik. Letni stroški za obresti so dosegli bilijon dolarjev, kar predstavlja skoraj trikratno povečanje v primerjavi z letom 2020. Podatki kažejo na resno fiskalno obremenitev, saj servisiranje dolga porablja čedalje večji delež zveznega proračuna. Gospodarstvo pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa kaže protislovne rezultate. Čeprav je bila v tretjem četrtletju 2025 zabeležena 4,3-odstotna gospodarska rast, se v letu 2026 napoveduje upočasnitev na 1,7 odstotka. Povprečne carinske stopnje so se z 2,4 odstotka zvišale na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935. Medtem ko so carine v proračun prinesle dodatnih 200 milijard dolarjev, so hkrati povzročile nestabilnost na borzah in ohladitev zaupanja potrošnikov. Indeks MSCI USA je v primerjavi s svetovnim povprečjem zabeležil slabšo donosnost, kar analitiki pripisujejo politični nepredvidljivosti in vplivu trgovinskih vojn na vrednost dolarja.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro zagrozil iranskemu režimu in napovedal, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje. Trump je v seriji objav, poslanih v zgodnjih jutranjih urah, zapisal, da je vojska v stanju polne pripravljenosti (locked and loaded), in obljubil, da bodo ZDA priskočile na pomoč mirnim protestnikom, če jih bodo iranske oblasti še naprej nasilno zatirale. Povod za predsednikov odziv so bili poročili o naraščajočem številu žrtev med demonstranti, ki v več iranskih mestih že teden dni protestirajo proti gospodarski krizi, visoki inflaciji in propadu nacionalne valute rial. Po razpoložljivih podatkih naj bi bilo v spopadih z državnimi varnostnimi silami ubitih najmanj sedem ljudi. Trumpova retorika je sprožila val kritik tako v mednarodni skupnosti kot znotraj njegove lastne stranke. Republikanski kongresnik Thomas Massie in kongresnica Marjorie Taylor Greene sta javno nasprotovala predsednikovim grožnjam in poudarila, da bi morale ZDA prednostno reševati notranje težave ter da predsednik nima pooblastil za napad brez odobritve kongresa. Nekdanji strateg Bele hiše Steve Bannon je Trumpovo držo celo primerjal z zunanjo politiko Hillary Clinton, ki jo je Trump v preteklosti kritiziral. Iran je zaradi groženj že uradno protestiral pri Združenih narodih in zahteval ukrepanje proti »neodgovornim grožnjam« ameriškega predsednika, medtem ko Rusija poziva k zadržanosti v izogib nadaljnji destabilizaciji regije.

Zohran Mamdani je v četrtek, 1. januarja 2026, uradno prevzel položaj 112. župana New Yorka in s tem postal prvi musliman, prva oseba južnoazijskega porekla ter prvi župan, rojen v Afriki, na čelu tega ameriškega velemesta. 34-letni demokratični socialist je zaprisegel na Koranu, obred pa sta vodila senatorka Letitia James v zasebnem delu opolnoči in kasneje senator Bernie Sanders na javni slovesnosti pred mestno hišo. V svojem nastopnem govoru je Mamdani napovedal »novo ero« za največje ameriško mesto, pri čemer je poudaril odločen premik k progresivni politiki in kolektivizmu. Novi župan se je v nagovoru zavezal k naslavljanju stanovanjske krize in zniževanju življenjskih stroškov za delavski razred. Izpostavil je, da bo vladal »ekspanzivno in drzno« ter da se ne bo odrekel svojim socialističnim prepričanjem. Njegov program vključuje povečanje davkov za najbogatejše in krepitev javnih storitev, s čimer želi nadomestiti, kot se je izrazil, »hladnost grobega individualizma s toplino kolektivizma«. Njegova zaprisega in politična usmeritev sta sprožili mešane odzive, zlasti v konservativnih krogih in gibanju MAGA, kjer so izrazili ostre kritike na račun njegove ideologije in verske pripadnosti.

Zohran Mamdani je v četrtek ob polnoči uradno prevzel dolžnosti župana New Yorka, s čimer je postal prvi musliman in hkrati prva oseba južnoazijskega porekla na tem položaju. Mamdani, ki je v svoji kampanji odkrito zagovarjal vrednote demokratičnega socializma, je zaprisegel na nekdanji postaji podzemne železnice pod mestno hišo, pri čemer je roko položil na Koran. Na dogodku ga je zaprisegel zvezni senator Bernie Sanders, kar poudarja ideološko usmeritev nove mestne oblasti. 34-letni župan, ki velja za najmlajšega voditelja mesta v zadnjem stoletju, je v svojem nagovoru poudaril, da se ne bo odpovedal svojim načelom kljub morebitnim oznakam o radikalnosti. Njegov program se bo osredotočal predvsem na zniževanje življenjskih stroškov in izboljšanje položaja delavskega razreda. Mamdani je že v preteklosti ostro kritiziral politiko republikanskega predsednika Donalda Trumpa, napoveduje pa tudi odločen boj za dostopnejša stanovanja v mestu. Novi župan prevzema vodenje ene najzahtevnejših političnih funkcij v Združenih državah Amerike v času, ko se država spopada z globoko politično polarizacijo. Njegova izvolitev z okoli 50-odstotno podporo volivcev nakazuje na premik v levo znotraj volilnega telesa največjega ameriškega mesta, kar bi lahko služilo kot model za prihodnje demokratske kampanje po vsej državi.

Zohran Mamdani je na uradni slovesnosti prevzel položaj župana New Yorka, pri čemer je poudaril svojo zavezanost vodenju mesta v skladu z načeli demokratičnega socializma. V inavguracijskem nagovoru je Mamdani napovedal oživitev koncepta močne države in zagotovil blaginjo širšemu krogu meščanov, ne le peščici izbrancev. Dogodek je zaznamovala podpora vidnih predstavnikov progresivnega krila Demokratske stranke, med katerimi je izstopala kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez, ki je izpostavila pogum novega vodstva v boju proti strahu. Slovesnost so spremljali čustveni trenutki, ko je javni zagovornik Jumaane Williams v nagovoru poudaril pomen tega mejnika za prihodnje generacije. Mamdani, ki je postal prvi muslimanski župan in prvi predstavnik južnoazijskega porekla na čelu največjega ameriškega mesta, se je v govoru neposredno nagovoril tudi tistim, ki ga niso volili, ter obljubil, da bo župan vseh prebivalcev New Yorka. Njegov nastop mandata predstavlja pomemben ideološki premik v upravljanju metropole, ki bo po njegovih besedah temeljila na socialni pravičnosti in aktivni vlogi mestne vlade.

Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so pripadniki elitne enote Delta Force zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za briljanten uspeh, ki je bil načrtovan več mesecev. Po navedbah Bele hiše sta bila Maduro in Floresova s helikopterjem prepeljana na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, od koder bosta prepeljana v New York, kjer ju čaka sojenje zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini s kokainom in nezakonitem posedovanju orožja. Napad je vključeval serijo eksplozij v prestolnici Caracas, tarče pa so bili ključni vojaški in vladni objekti, vključno s predsedniško palačo. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je napad obsodila kot imperialistično agresijo in državljane pozvala k uporu, medtem ko so se v sosednji Kolumbiji že začeli pripravljati na morebiten množičen priliv beguncev. Predsednik Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele do varnega prehoda oblasti, hkrati pa je izrazil močan interes za obnovo in nadzor nad venezuelsko naftno industrijo, ki razpolaga z največjimi zalogami nafte na svetu.

Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenih omrežjih delil fotografijo, ki domnevno prikazuje venezuelskega predsednika Nicolása Madura v ameriškem priporu. Na posnetku je videti osebo z vklenjenimi rokami in prevezanimi očmi, kar naj bi potrjevalo Madurovo aretacijo s strani ameriških oblasti. Trump je ob objavi pojasnil okoliščine zajetja, vendar uradni viri ameriške administracije podrobnosti o operaciji še niso podali v celoti. Dogodek predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in stopnjevanja pritiska Washingtona na venezuelski režim. Objava sledi Trumpovim prejšnjim napovedim o možnosti vojaškega posredovanja in prikritih operacijah obveščevalne agencije CIA. Analitiki ocenjujejo, da bi takšna poteza lahko korenito spremenila geopolitično podobo Južne Amerike in povzročila nepredvidljive odzive zaveznic Venezuele, medtem ko Združene države Amerike utrjujejo svojo vlogo pri vzpostavljanju novega reda v regiji.

Indijsko ministrstvo za zunanje zadeve je v soboto zvečer izdalo uradno opozorilo svojim državljanom, naj se zaradi kritičnih razmer v Venezueli izogibajo vsem nenujnim potovanjem v to državo. Opozorilo je posledica stopnjevanja napetosti po tem, ko so sile Združenih držav Amerike pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Indija je s tem sledila diplomatskim protokolom zaščite lastnih državljanov v nemirnih regijah. Ministrstvo je tiste indijske državljane, ki se že nahajajo v Venezueli, pozvalo k skrajni previdnosti. Svetovali so jim, naj čim bolj omejijo svoje gibanje in ostanejo v stalnem stiku z indijskim veleposlaništvom v Caracasu. Razmere v tej z nafto bogati državi so po poročanju indijskih oblasti nepredvidljive, kar zahteva visoko stopnjo budnosti pri vseh tujih državljanih, ki bivajo na tem območju.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu uradno potrdil, da bodo Združene države Amerike upravljale Venezuelo, dokler bo to potrebno. Napoved sledi petkovi operaciji ameriških specialnih enot, agencije DEA in Cie, v kateri so ujeli venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Trump je poudaril, da bodo v državo vstopila največja ameriška naftna podjetja, ki bodo z milijardnimi investicijami obnovila močno poškodovano naftno infrastrukturo in začela ustvarjati dobiček za državo. Operacijo so ameriške oblasti utemeljile z obtožnico tožilstva v New Yorku, ki Madura bremeni narkoterorizma, uvoza kokaina in nezakonitega posedovanja orožja ter uničevalnih naprav. Trumpov nastop jasno nakazuje na popolno spremembo politične in gospodarske smeri Venezuele pod ameriškim nadzorom.

Ameriški predsednik Donald Trump je na novinarski konferenci napovedal, da bodo Združene države Amerike prevzele neposredno upravljanje Venezuele. Ta dramatična izjava prihaja v času globoke politične krize v tej južnoameriški državi, kjer opozicija po spornih predsedniških volitvah vidi priložnost za zamenjavo oblasti. Trump je poudaril, da namerava Washington odločilno vplivati na prihodnjo usmeritev države in njeno politično stabilnost. Obenem je Trump dejal, da bo temeljito analiziral možnost podpore opozicijski voditeljici in dobitnici nagrade Saharova Maríi Corini Machado kot morebitni vodji tranzicije. Poleg nje se kot ključna figura opozicije omenja Edmundo González, ki ga del mednarodne skupnosti priznava za legitimnega zmagovalca volitev. Trumpova administracija s temi koraki stopnjuje pritisk na režim Nicolása Madura, pri čemer ne izključuje neposrednega poseganja v državno upravo, kar predstavlja pomemben odmik od dosedanjih diplomatskih praks.

Združene države Amerike so v obsežni vojaški operaciji z imenom Odločna ločitev (Operation Total Determination) v Caracasu zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah načelnika štaba združenih sil ZDA je misija vključevala več kot 150 zrakoplovov in je trajala več kot dve uri. Operacija je bila rezultat večmesečnega zbiranja obveščevalnih podatkov in tesnega sodelovanja različnih vladnih agencij. Natančen nočni vdor v venezuelsko prestolnico je po uradnih podatkih ameriške vojske minil brez izgub na strani napadalcev. Cilj operacije je bila aretacija Madura, ki so ga ameriške oblasti že dlje časa obtoževale vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami in kršitev človekovih pravic. Trenutno lokacija pridržanega Madura in njegove žene ni javno znana, pričakuje pa se, da bosta prepeljana v Združene države Amerike, kjer bosta stopila pred sodišče.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je ostro obsodil nedavno ameriško vojaško operacijo v sosednji Venezueli, ki je vključevala bombardiranje ozemlja in pridržanje venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Lula je dejanja Združenih držav Amerike označil za kršitev mednarodnega prava in dejanje, ki je prestopilo mejo sprejemljivega v mednarodnih odnosih. Po njegovih besedah gre za neposredno grožnjo miru v regiji, zato je Združene narode in širšo mednarodno skupnost pozval k takojšnjemu in odločnemu odzivu na ameriško posredovanje. Zaradi stopnjevanja napetosti je brazilski voditelj poudaril, da je takšna oblika zunanjega vmešavanja nesprejemljiva za suverenost latinskoameriških držav. Brazilija, ki je v preteklosti že ponujala vlogo posrednika med Washingtonom in Caracasom, zdaj opozarja na destabilizacijske učinke, ki jih imajo takšne vojaške akcije na celotno celino. Dogodek pomeni vrhunec dolgotrajnih napetosti, pri čemer se je Lula postavil v vlogo glavnega zagovornika regionalne stabilnosti pred ameriško hegemonijo.

Venezuelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado je Edmunda Gonzaleza Urrutio, ki je bil po trditvah opozicije zmagovalec lanskih predsedniških volitev, uradno imenovala za predsednika prehodne vlade v Venezueli. Ta poteza pomeni stopnjevanje pritiska na trenutni režim Nicolasa Madura, ki kljub obtožbam o volilnih prevarah in mednarodnim kritikam še vedno zaseda predsedniški položaj. Opozicija s tem korakom poskuša utrditi svojo legitimnost in vzpostaviti vzporedne vladne strukture, ki bi omogočile prehod v demokracijo. Ob tem pa se venezuelska opozicija sooča z nepredvidenimi izzivi na mednarodnem prizorišču. Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je namreč izrazil resne dvome glede sposobnosti Marie Corine Machado za vodenje opozicijskega gibanja. Njegovo stališče bi lahko znatno vplivalo na dosedanjo trdno podporo, ki so jo ZDA namenjale venezuelskim demokratičnim silam, kar vnaša negotovost v prihodnje diplomatske odnose med Washingtonom in Caracasom. Razmere v državi ostajajo napete, saj režim še naprej zavrača kakršen koli prenos oblasti.

Venezuelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado je po objavi novic o domnevnem zajetju Nicolasa Madura s strani ameriških oblasti razglasila konec režima in pozvala k takojšnji tranziciji oblasti. Machado je Edmunda Gonzaleza Urrutio označila za edinega legitimnega predsednika Venezuele in zahtevala, da nemudoma prevzame vodenje države. V svojem javnem nagovoru je poudarila, da je nastopila "ura svobode", ter državljane pozvala k aktivaciji. Napetosti v državi so dosegle vrhunec po dolgotrajnem obdobju politične nestabilnosti in mednarodnih tiskov, ki so jih stopnjevale predvsem Združene države Amerike. Machado, ki se je v zadnjem času nahajala na neznani lokaciji oziroma v tujini, je s svojim nastopom potrdila namero o vrnitvi v domovino. Čeprav so informacije o usodi Nicolasa Madura sprva prišle iz virov blizu ameriškim organom pregona, opozicija v njih vidi priložnost za vzpostavitev demokratične ureditve, h kateri so stremeli že od spornih volilnih procesov v preteklosti.

Savdska Arabija je napovedala, da bo v Rijadu gostila obsežno konferenco, namenjeno reševanju vprašanja južnega Jemna. Odločitev je sledila uradni prošnji predsednika jemenskega predsedniškega sveta Rašada al Alimija, ki si prizadeva za poenotenje različnih južnih frakcij v državi. Cilj srečanja je vzpostavitev platforme za dialog med vsemi vpletenimi skupinami, kar bi omogočilo dosego trajnih političnih rešitev v regiji. Prizadevanja mednarodno priznane jemenske vlade je pozdravila tudi država Katar, ki je izpostavila pomen podpore jemenskemu procesu dialoga za stabilizacijo države. Katar je v uradni izjavi pohvalil odločenost jemenskih oblasti, da se aktivno lotijo problematike na jugu, kjer so napetosti v preteklosti pogosto ovirale mirovni proces. Napovedana konferenca v Rijadu predstavlja ključen korak k zbliževanju stališč med legitimno vlado in južnimi gibanji, ki zahtevajo večjo avtonomijo ali neodvisnost. Savdska Arabija s tem korakom ponovno prevzema vlogo osrednjega posrednika v jemenskem konfliktu, potem ko so se v zadnjem obdobju razmere na terenu dodatno zapletle zaradi vojaških operacij in diplomatskih sporov med regionalnimi silami.

Argentinski strokovnjak na klopi tanzanijske reprezentance, Miguel Gamondi, je izrazil izjemno ponos nad zgodovinskim uspehom svoje ekipe, ki se je prvič v zgodovini uvrstila v drugi krog afriškega pokala narodov. Gamondi je poudaril, da je ekipa v Maroko pripotovala s tekmovalno miselnostjo in željo po dostojnem zastopanju tanzanijskega nogometa, kar jim je na kakovostnih igriščih v Maroku tudi uspelo. Selektor je posebej izpostavil organizacijski napredek tekmovanja in kakovostno infrastrukturo države gostiteljice. Obenem je Gamondi namenil pohvale maroškemu selektorju Walidu Regraguiju, s katerim se je v preteklosti spopadal v maroškem državnem prvenstvu. Gamondi je priznal, da mu je Regragui s svojo taktično podkovanostjo povzročal precejšnje težave. Na drugi strani je maroški selektor Regragui pred prihajajočimi obračuni pozval svoje varovance k ponižnosti, saj meni, da so vloge favoritov na papirju lahko nevarne, če ekipa nasprotnika ne spoštuje dovolj. Ključen člen tanzanijske zasedbe ostaja Mbwana Samatta, ki s svojimi izkušnjami in vodstvenimi sposobnostmi usmerja mlajše soigralce na poti do novih uspehov.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Trump je akcijo označil za uspešno in poudaril, da so ZDA pripravljene na morebitni drugi val napadov, če bo to potrebno za stabilizacijo razmer v regiji. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in tajnih dejavnosti agencije CIA. Mednarodna skupnost se je na dogodke odzvala burno. Rusija je ostro obsodila ameriško vojaško posredovanje in dejanja Washingtona označila za kršitev mednarodnega prava ter suverenosti Venezuele. Po navedbah Kremlja gre za nedopusten poseg v notranje zadeve tuje države. Kljub obsodbam iz Moskve Trump vztraja pri svoji strategiji in trdi, da je bila operacija nujna zaradi boja proti narkokartelom in nezakonitim dejavnostim Madurovega režima. Podrobnosti o trenutni lokaciji pridržanega Madura in nadaljnjih korakih ameriške administracije za zdaj ostajajo zaupne.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za New York Times izrazil izjemno zadovoljstvo nad nedavno vojaško operacijo v Venezueli, ki so jo ameriške sile izvedle v soboto zgodaj zjutraj. Trump je akcijo označil za "briljantno operacijo" in pohvalil odlično načrtovanje ter sodelovanje številnih pripadnikov oboroženih sil. Po njegovih navedbah je celoten potek dogodkov spremljal neposredno s svojega doma, pri čemer je poudaril izjemnost vpletenih vojakov in osebja. Kljub proslavljanju uspeha je predsednik potrdil, da operacija ni minila brez težav. Med napadom je bil zadet ameriški helikopter, ki pa se je uspel varno vrniti v bazo. Prav tako sta bila v spopadih ranjena dva ameriška vojak. Ta akcija predstavlja stopnjevanje neposredne vojaške prisotnosti ZDA v regiji, ki se je začela z letalskimi in kopenskimi napadi konec prejšnjega leta, Trump pa jo opravičuje kot nujno zaščito ameriških interesov in boj proti kriminalnim dejavnostim režima Nicolása Madura.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je v soboto zgodaj zjutraj sporočil, da so ameriške sile v operaciji v Caracasu zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriške strani so operativci za izvedbo akcije povzročili popoln izpad električne energije v venezuelski prestolnici, kar je omogočilo aretacijo brez večjega odpora. Trump je ob tem izjavil, da bodo Združene države Amerike upravljale z Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen varen in stabilen prehod oblasti. Novica o zajetju Madura je sprožila odzive po vsej Latinski Ameriki. Argentinska podpredsednica Victoria Villarruel je operacijo pozdravila in poudarila, da dogodek predstavlja ponovno rojstvo upanja za Venezuelo. Medtem ko Washington trdi, da gre za nujen ukrep v boju proti narkoterorizmu, kritiki opozarjajo na vprašanje suverenosti in neposredno vojaško posredovanje v tuji državi. Razmere v Venezueli ostajajo napete, saj Trumpova administracija napoveduje vzpostavitev začasne uprave do izvedbe demokratičnih procesov.

Ameriški predsednik Donald Trump je 3. januarja opozoril, da bo morebiten drugi napad ameriških oboroženih sil na Venezuelo bistveno močnejši od prvega. Izjave prihajajo v času zaostrenih odnosov med Washingtonom in Caracasom, ko Združene države Amerike krepijo pritisk na venezuelski režim. Trump je poudaril, da vojaška opcija ostaja na mizi, pri čemer bi bila prihodnja operacija po njegovih besedah izvedena z znatno večjo silo. Napovedi sledijo predhodnim akcijam in napetostim, ki so vključevale pomorsko blokado in poskuse zasega energentov. Trumpova administracija s tem stopnjuje retoriko, ki meri na korenite spremembe v tej južnoameriški državi. Čeprav podrobnosti o naravi prvega napada ali specifikah načrtovanih akcij niso bile v celoti razkrite, predsednikove besede nakazujejo na pripravljenost za neposredno stopnjevanje vojaškega konflikta v regiji.

Združene države Amerike so v soboto izvedle vojaški napad na Venezuelo, pri čemer so se pojavile navedbe o ugrabitvi tamkajšnjega predsednika. Dogodek predstavlja najnovejši primer v dolgem nizu ameriških vojaških posredovanj in podpore različnim režimom v Latinski Ameriki. Ameriška stran je v preteklosti že večkrat uporabila svojo vojaško moč za zaščito svojih geopolitičnih interesov v tej regiji, kar je pogosto vključevalo tudi neposredno odstranitev voditeljev suverenih držav. Najnovejši napad se umešča v zgodovinski okvir več kot pol ducata vojaških intervencij, ki so jih ZDA izvedle v Latinski Ameriki od konca hladne vojne. Trenutne razmere v Venezueli sprožajo vprašanja o prihodnji stabilnosti regije in stopnji ameriškega vpliva na politične procese v sosednjih državah. Mednarodni opazovalci poudarjajo, da so tovrstne akcije v preteklosti sprožale dolgotrajne napetosti in politične krize, ki so oblikovale sodobno podobo južnoameriške celine.

Oborožene sile Združenih držav Amerike so v začetku leta 2026 izvedle obsežno vojaško operacijo na ozemlju Venezuele, med katero so izvedle zračne napade in zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura skupaj z njegovo soprogo. Predsednik ZDA Donald Trump je dejanje utemeljil s povračilnimi ukrepi zaradi nacionalizacije ameriškega premoženja in naftnih podjetij, čeprav strokovnjaki opozarjajo, da so njegove trditve o kraji ameriške nafte neutemeljene, saj so bila podjetja pod državni nadzor vključena skozi desetletja dolge procese. Mednarodna skupnost se je na dogodke odzvala z mešanimi občutki; medtem ko nekateri kritiki operacijo označujejo za rušenje mednarodnega prava in globalnih norm, so iz Ukrajine prišli odzivi podpore venezuelskemu ljudstvu. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga je poudaril pravico do življenja brez diktature in zatiranja, ki ga je po njegovih besedah izvajal Madurov režim. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti, ki so vključevale pomorsko blokado, sankcije in predhodne omejene zračne napade na cilje v tej južnoameriški državi.

Indijski zvezni minister za kmetijstvo Shivraj Singh Chouhan je v soboto pozval zvezne države k hitrejšemu in strateškemu koriščenju sredstev, namenjenih kmetijskim programom. Minister je opozoril, da zamude pri porabi dodeljenega denarja povzročajo finančne izgube državam in ovirajo pravočasno sproščanje prihodnjih obrokov centralnih sredstev. Na revizijskem sestanku s kmetijskimi ministri zveznih držav je Chouhan poudaril, da morajo biti sredstva porabljena pred marcem, da bi se izognili administrativnim ozkim grlom, ki upočasnjujejo izvajanje ključnih programov. Srečanje je bilo namenjeno pregledu napredka in izrabe proračuna za osrednje kmetijske sheme, vključno s programoma Pradhan Mantri Rashtriya Krishi Vikas Yojana (PM-RKVY) in Krishonnati Yojana (KY). Minister je izpostavil, da se proračunska sredstva pogosto zadržujejo zaradi manjših administrativnih in proceduralnih težav, kar neposredno škoduje učinkovitosti kmetijske politike. Poleg tega je Chouhan poudaril nujnost hitrega preverjanja upravičenosti kmetov v okviru sheme PM-KISAN, da bi zagotovili neovirano finančno podporo kmetijskemu sektorju.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto potrdil, da so ameriške sile izvedle bliskovito operacijo, v kateri so v Caracasu zajele in iz države odpeljale venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Trump je v izjavi za javnost poudaril, da je celoten potek akcije spremljal v živo prek neposrednega prenosa, kar je primerjal z gledanjem televizijske oddaje. Operacija, ki se je odvila v zgodnjih jutranjih urah, predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in stopnjevanja pritiska Washingtona na venezuelsko vodstvo. Akcija zajetja aktualnega predsednika v njegovi prestolnici odmeva po vsem svetu kot dokaz brezprecedente moči in odločnosti ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa. Analitiki dogodek označujejo za eno najbolj tveganih in hkrati odločnih potez v sodobni zunanji politiki ZDA, ki neposredno spreminja politično podobo Latinske Amerike. Madurova usoda in lokacija po zajetju ostajata predmet ugibanj, čeprav je jasno, da so ga ameriške sile že prepeljale izven meja Venezuele.

Iransko ministrstvo za zunanje zadeve je ostro obsodilo ameriško vojaško agresijo proti Venezueli, ki jo označuje za grobo kršitev nacionalne suverenosti in ozemeljske celovitosti te latinskoameriške države. Teheran je hkrati pozval Varnostni svet Združenih narodov k nujnemu posredovanju, da bi ustavili dejanja Washingtona. Do zaostritve prihaja po navedbah, da je ameriška vojska zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki velja za tesnega zaveznika iranskega režima. Dogodki v tujini sovpadajo z napetimi notranjepolitičnimi razmerami v Iranu, kjer so gospodarske težave sprožile val protestov, v katerih je umrlo že najmanj deset ljudi. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto prvič javno komentiral nemire in varnostnim silam podal jasno navodilo, da morajo upornike »postaviti na njihovo mesto«. Njegove izjave razumemo kot zeleno luč za nasilno zatrtje demonstracij, ki so se razširile po državi. Napetosti stopnjujejo tudi neposredna opozorila ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je Iranu zagrozil s posredovanjem, če bi režim začel pobijati mirne protestnike. Iranski uradniki so se na Trumpove grožnje odzvali z napovedmi povračilnih napadov na ameriške enote na Bližnjem vzhodu, kar dodatno destabilizira že tako krhko regionalno varnost.

V Španiji so oblasti zaradi prihoda ciklona Francis in vdora hladne arktične zračne mase razglasile stopnjo pripravljenosti na snežne razmere in ekstremni mraz. Civilna zaščita v Kataloniji je aktivirala načrt Neucat in prebivalce pozvala, naj predčasno zaključijo božično-novoletne počitnice, da bi se izognili prometnemu kaosu pred praznovanjem prihoda svetih treh kraljev. Napovedi kažejo na sneženje v nizkih legah, vključno z obalnimi območji Barcelone in Tarragone, kjer bi snežna odeja na nadmorski višini nad 600 metrov lahko dosegla pet centimetrov. Regija Castilla-La Mancha je prav tako v stanju pripravljenosti, saj meteorologi napovedujejo strm padec temperatur, ki se bo zavlekel vsaj do sredine prihodnjega tedna. Pristojne službe so občinam in intervencijskim skupinam izdale navodila za izvajanje preventivnih ukrepov in spremljanje vremenske napovedi zaradi visoke stopnje negotovosti glede intenzivnosti padavin. Posebna skrb je namenjena varnosti na cestah in izvedbi tradicionalnih sprevodov, pri čemer oblasti svetujejo uporabo glavnih prometnic ter polne rezervoarje goriva in baterije mobilnih telefonov.

Turško ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi poudarilo pomen stabilnosti v Venezueli ter pozvalo vse vpletene strani k preudarnosti in vzdržanosti. Turčija pozorno spremlja razvoj dogodkov v državi in je izrazila pripravljenost, da na kakršen koli način prispeva k mirni rešitvi krize, ki bi zagotovila blaginjo venezuelskega ljudstva. Turška diplomacija je ob tem poudarila, da sta mir in stabilnost ključna za prihodnost te južnoameriške države, ki se spopada z zunanjimi pritiski in notranjo nestabilnostjo. Hkrati je vietnamsko ministrstvo za zunanje zadeve izdalo opozorilo svojim državljanom, naj zaradi zaostrenih razmer in nevarnosti resno premislijo o potovanju v Venezuelo. Tistim, ki se že nahajajo v državi, so svetovali nemaden umik z nevarnih območij. Odzivi prihajajo v času, ko se Venezuela sooča z stopnjevanjem napetosti med vlado in zunanjimi akterji, kar vpliva na varnostno situacijo v celotni regiji. Mednarodna skupnost ostaja razdeljena glede vprašanja legitimnosti oblasti in zunanjih posegov v notranje zadeve države.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je pozval k pogovorom s protestniki, vendar vztraja, da jih je treba 'postaviti na svoje mesto'. Število smrtnih žrtev protestov v Iranu je naraslo na 16. Predsednik Trump je opozoril, da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če bo Teheran nasilno obračunal z njimi. Povečalo se je tudi število aretacij.

Po prijetju Nicolása Madura je ameriški predsednik Donald Trump izjavil, da je podpredsednica Delcy Rodríguez izrazila pripravljenost za sodelovanje z ZDA. Poudaril je, da bo Maduro odgovarjal pred sodiščem v New Yorku zaradi obtožb o trgovini z drogami in terorizmu. Trump je razkril tudi načrte za prihodnost Venezuele, ki vključujejo tranzicijo oblasti, upravljanje naftne infrastrukture in morebitno vojaško prisotnost.

Nemški kancler Friedrich Merz je po aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil izjavil, da je Maduro svojo državo pahnil v pogubo. Pri tem je poudaril, da je aretacija sporna.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike prevzele aktivno vlogo pri upravljanju Venezuele, dokler ne bo izvedena pravična tranzicija oblasti. Po silovitem napadu ameriških sil, v katerem sta bila ujeta venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga, je Trump operacijo opisal kot vojaško dejanje brez primere vse od konca druge svetovne vojne. Predsednik je poudaril, da ZDA ne bodo dovolile vrnitve sil, ki bi nadaljevale Madurovo politiko, temveč želijo prebivalcem Venezuele zagotoviti svobodo. Trump je v svoji rezidenci Mar-a-Lago na Floridi potrdil uporabo obsežnih zračnih, pomorskih in kopenskih sil ter dodal, da se ZDA ne bodo umaknile iz države, dokler ne vzpostavijo stabilnih pogojev za vladanje. Ob tem ni izključil možnosti ponovnega vojaškega posredovanja, če bi se to izkazalo za potrebno. Njegove izjave nakazujejo neposredno vmešavanje v notranje zadeve latinskoameriške države, kar predstavlja radikalen zasuk v ameriški zunanji politiki in stopnjevanje napetosti v regiji.

Združeni narodi so označili ameriško posredovanje v Venezueli za nevaren precedens. Dokumenti iz Bele hiše kažejo, da je bil nafta ključni motiv za posredovanje Trumpove administracije, čeprav so uradno kot razloge navajali trgovino z drogami in migracije. Trump je opozoril kolumbijskega predsednika Gustava Petra, naj bo previden po aretaciji Nicolása Madura. Maduro je bil leta 2020 obtožen v New Yorku. Varnostni svet ZN bo o dogodkih razpravljal v ponedeljek.

Venezuelskega predsednika Nicolása Madura so v Karakasu aretirale elitne enote ameriških specialnih sil, kar je potrdil ameriški predsednik Donald Trump. Maduro je bil po aretaciji, v kateri je bila zajeta tudi njegova soproga Cilia Flores, prepeljan iz države. Proti njemu in članom njegove družine so Združene države Amerike vložile obtožnico, ki ga bremeni zarote za narko-terorizem, tihotapljenja več tisoč ton kokaina na ameriško ozemlje ter nezakonitega posedovanja orožja in uničevalnih naprav. Ameriška stran trdi, da je Maduro venezuelske državne institucije spremenil v središče korupcije, ki so ga poganjali prihodki od trgovine z mamili. Pam Bondi je ob predstavitvi obtožnice navedla, da so venezuelski uradniki omogočali delovanje nasilnim narko-terorističnim skupinam, ki so kokain neovirano proizvajale in transportirale v ZDA. Po njenih besedah se bo Maduro zdaj spoprijel s polno močjo ameriškega pravosodja pred tamkajšnjimi sodišči. Mednarodna javnost ostaja deljena glede vprašanja, ali bo ta dogodek vodil do formalnega sodnega procesa ali pa gre za del širšega dogovora o njegovem odhodu z oblasti.

Venezuelojski podpredsednik je izjavil, da nimajo informacij o tem, kje se nahaja Nicolás Maduro, in zahteva dokaz, da je še živ. Venezuelski zunanji minister je poudaril, da aretacija Madura ne vpliva na njegov položaj predsednika in da ga morajo ZDA nemudoma vrniti v Venezuelo. Ameriški senator je, sklicujoč se na ameriškega državnega sekretarja, izjavil, da po aretaciji venezuelskega predsednika ne bo nobenih nadaljnjih ukrepov proti Venezueli.

Po zajetju Nicolása Madura so se oglasili različni akterji. Venezuelska podpredsednica je zahtevala izpustitev Madura in njegove žene Cilie Flores po ameriškem bombardiranju in zajetju. FMLN je obsodil vojaške akcije proti Venezueli in zahteval Madurjevo izpustitev, medtem ko je Srednjeameriški parlament pozval k mirnemu prehodu oblasti. V Venezueli je po odstavitvi Madura napeto vzdušje, medtem ko so v Venezueli potekala praznovanja.

V jugozahodnem delu Berlina je v soboto zjutraj prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je prizadel približno 45.000 gospodinjstev in 2.200 podjetij. Po navedbah nemške policije obstaja utemeljen sum, da je bil izpad povzročen namenoma s požigom kabelske infrastrukture. Operater omrežja je sporočil, da bodo zaradi obsežnosti poškodb in potrebnih gradbenih posegov popravila trajala več dni, predvidoma do četrtka popoldne. Preiskovalci trenutno preverjajo verodostojnost pisma, v katerem so neznani storilci prevzeli odgovornost za dejanje. Incident se je zgodil po podobnem vzorcu preteklih sabotaž na kritično infrastrukturo v nemški prestolnici. Policija preiskuje morebitno povezavo z radikalnimi skupinami, saj so se podobni napadi na energetske objekte v regiji zgodili že v preteklosti. Trenutno se varnostni organi spopadajo z zagotavljanjem nujnih storitev v prizadetih okrožjih, medtem ko prebivalci ostajajo brez ogrevanja in električne energije v času, ko so temperature nizke.

V Teheranu so v soboto, ob obeleževanju rojstva imama Alija, na osrednjem trgu Imam Homeini odkrili nov monumentalni kip z naslovom Fateha Hejbarja. Slovesnosti se je udeležila množica ljudi, dogodek pa so pospremili z obsežnim ognjemetom in drugimi svetlobnimi učinki. Po navedbah lokalnih virov gre za simbolno obeležitev zgodovinskih dogodkov, ki so pomembni za šiitsko vejo islama, hkrati pa projekt predstavlja pomemben del urbane prenove iranske prestolnice. Kip bo po začasni razstavi na trgu Imam Homeini trajno nameščen na avtocesto Imam Ali, kar odraža strategijo teheranskih oblasti za okrasitev mestnih vpadnic z versko-nacionalnimi simboli. Dogodek je bil zasnovan kot velika ulična prireditev, s katero so iranske oblasti želele poudariti kulturno in versko identiteto v javnem prostoru. Med slovesnostjo so potekale tudi različne uprizoritve, ki so privabile številne prebivalce Teherana, s čimer so ustvarili praznično vzdušje v središču mesta.

Varnostni svet ZN bo izredno zasedal zaradi razmer v Venezueli po vojaškem posredovanju ZDA. Brazilski predsednik Lula je obsodil ameriški napad kot spomin na 'najhujše trenutke vmešavanja v Latinski Ameriki'. Francoski predsednik Macron je izjavil, da se je venezuelski narod osvobodil diktature Nicolasa Madura. Podpredsednica Venezuele, Delsy Rodriguez, je zanikala, da bi prevzela predsedniški položaj in poudarila, da je Maduro še vedno predsednik.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Beli hiši izpostavil, da morata Moskva in Washington razrešiti vsa odprta vprašanja v medsebojnih odnosih. Trump je v izjavi za javnost poudaril, da nedavne operacije v Venezueli niso vplivale na odnose z Rusijo, saj o tej temi s predsednikom Vladimirjem Putinom sploh nista razpravljala. Po njegovih besedah vprašanje Venezuele ni bilo del njunih zadnjih pogovorov, kar nakazuje na osredotočenost na druge geopolitične prioritete. Hkrati je predsednik ZDA zagotovil, da Washington ne pričakuje težav v odnosih s Kitajsko zaradi ameriškega pritiska na Caracas. Trump je pojasnil, da se bodo dobave nafte iz Venezuele v Kitajsko nadaljevale nemoteno, kar po njegovem mnenju stabilizira ekonomske odnose med velesilama. Njegove izjave prihajajo v času povečanih napetosti, ko se ameriška administracija trudi uskladiti svoje zunanjepolitične cilje z interesi ključnih svetovnih akterjev, vključno z Rusijo in Kitajsko.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci na Floridi naznanil, da bodo Združene države Amerike po zajetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura prevzele upravljanje države v prehodnem obdobju. Trump je razkril, da venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez že aktivno sodeluje z Washingtonom, kar naj bi potrjevalo pripravljenost Caracas za politično tranzicijo pod ameriškim nadzorom. Operativno vodenje prehodnih procesov je Trump zaupal svoji ekipi za nacionalno varnost, pri čemer ključno vlogo igra zunanji minister Marco Rubio. Slednji je po predsednikovih navedbah že opravil telefonske pogovore z Rodríguezovo, s čimer so se uradno začeli postopki za prenos oblasti. Washington namerava neposredno upravljati z venezuelskimi zadevami, dokler se ne vzpostavi stabilna politična struktura, kar predstavlja vrhunec večmesečnega stopnjevanja pritiskov na Madurov režim.

Pripadniki ameriške specialne enote Delta Force so v nočni operaciji v Venezueli zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Operacija, ki je vključevala obsežne vojaške napade, je povzročila takojšen odziv v letalskem prometu, saj je ameriška zvezna uprava za letalstvo (FAA) zaprla zračni prostor nad deli Karibov. Družba Delta Air Lines je zaradi varnostnih razlogov že odpovedala številne lete v regiji. Strokovnjaki opozarjajo, da bi Caracas na aretacijo lahko odgovoril s hitrim povračilnim udarcem proti tarčam v Združenih državah Amerike. Dogodek predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom. Ameriške oblasti so predhodno nakazovale na možnost stopnjevanja vojaškega pritiska zaradi vpletenosti venezuelskega vrha v trgovino z drogami. Maduro je pred zajetjem poskušal utrditi notranjo stabilnost države s simboličnimi ukrepi, kot je bil predčasen začetek božičnega praznovanja, obenem pa je vojsko pozival k pripravljenosti na obrambo pred tujo intervencijo, kar pa očitno ni preprečilo bliskovite ameriške operacije.

Po strmoglavljenju Nicolása Madura v Venezueli je Donald Trump sobotno vojaško operacijo označil za velik uspeh in ponudil nejasen načrt, da bo njegova administracija »vodila« Venezuelo. Medtem so poročali o prevozu Madura v New York. Poudarjena je bila dolga zgodovina ameriških vojaških intervencij in podpore diktaturam v Latinski Ameriki.

Ameriški predsednik Donald Trump je v javnosti razkril podrobnosti in slikovno gradivo ameriške vojaške operacije v Venezueli, ki se je končala z zajetjem predsednika Nicolása Madura. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social objavil fotografijo Madura na krovu ameriške desantne ladje USS Iwo Jima, kamor so ga prepeljali po aretaciji. Po besedah ameriškega predsednika je sam v realnem času spremljal potek operacije iz svoje rezidence v Mar-a-Lagu v družbi vojaških generalov, ki so mu zagotovili, da nobena druga država na svetu ni sposobna izvesti tovrstnega podviga. Operacija, ki je bila zaradi taktičnih razlogov prestavljena za štiri dni, se je izvedla v nočnem času, ko so ameriške sile venezuelskega voditelja presenetile med spanjem. Donald Trump je v pogovoru za televizijsko postajo Fox News poudaril, da je bil Maduro ob zajetju vidno šokiran. Medtem ko ameriška administracija dogodek prikazuje kot ključen korak k stabilizaciji regije in boju proti narkoterorizmu, so se v mednarodni javnosti že pojavili kritični odzivi. Nekateri analitiki in tuji mediji opozarjajo, da gre za kršitev mednarodnega prava in dejanje, ki prinaša nepredvidljiva tveganja za svetovno politiko.

Cilia Flores, po poklicu odvetnica, je postala prva dama Venezuele leta 2013. Že več kot tri desetletja je predana bolivaričnemu procesu in velja za steber chavistične moči. Svojo politično pot je začela ob Nicolásu Maduru v gibanju, ki je ustvarilo temelje za kasnejši politični razvoj.

Ameriške sile so v odmevni vojaški operaciji zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Predsednik ZDA Donald Trump je potrdil, da sta bila ujetnika po zajetju prepeljana na krov ameriške vojaške ladje in sta že na poti v New York, kjer se bosta soočila s sodnim pregonom zaradi obtožb o trgovini z mamilarskimi posli in organiziranem kriminalu. Trump je ob tem napovedal, da bodo ZDA igrale ključno vlogo pri upravljanju venezuelske naftne industrije, dokler se v državi ne vzpostavi stabilen prehodni režim. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriškega vojaškega pritiska, ki ga je Trumpova administracija utemeljila kot vojno proti narkokartelom. Poleg napovedi o nadzoru nad energetskimi viri je Trump izdal tudi ostro opozorilo Mehiki in tamkajšnjim kartelom, češ da bo podobno odločno ukrepal proti vsem grožnjam ameriški nacionalni varnosti. Medtem ko Washington poudarja osvoboditev venezuelskega ljudstva izpod diktature, kritiki opozarjajo na morebitne dolgoročne posledice ameriškega posredovanja v regiji in prihodnost suverenosti Venezuele.

Predsednik Trump je izrazil dvom o uresničitvi želja Nobelove nagrajenke Marie Corine Machado glede naslednika odstavljenega venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Prav tako je Trump napovedal začasno upravljanje Venezuele s strani ZDA, kar je sprožilo odzive političnih osebnosti in športnikov, kot je profesionalni golfist Jhonattan Vegas.

Podpredsednica Venezuele, Delcy Rodríguez, je zahtevala izpustitev Nicolása Madura po njegovi aretaciji s strani ameriških sil. Članki opisujejo Madura kot avtokrata, ki je izgubil Venezuelo in ki je vladal z represijo ter bil priča propadu države.

Policija še vedno išče dva zapornika, ki sta pobegnila na novoletni dan. Eden od njiju je Matthew Armstrong, ki je bil leta 2009 obsojen zaradi umora, storjenega med ropom v Warwickshiru. Enemu zaporniku, ki je prav tako pobegnil, je bila vložena obtožnica.

Po ameriški operaciji v Venezueli, ki je privedla do aretacije Nicolása Madura, je venezuelska opozicija ostala tiho. Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA močno vpletene v prihodnost Venezuele. Politični odzivi so mešani, od olajšanja do previdnosti. Nobelova nagrajenka Maria Corina Machado je izrazila veselje in pripravljenost prevzeti oblast, medtem ko španski politik Paco Núñez podpira demokratično tranzicijo. Slavne osebnosti so se odzvale na dogajanje.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je uradno pozvalo oblast v Združenih državah Amerike k takojšnji izpustitvi venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores. Moskva je v izjavi za javnost poudarila, da zahteva njuno svobodo, s čimer se je odzvala na nedavne dogodke, povezane z aretacijo ali pridržanjem venezuelskega voditelja s strani ameriških organov. Ruska stran je zahtevo označila za nujno in odločno, kar še dodatno zaostruje že tako napete odnose med Moskvo in Washingtonom glede vprašanja legitimnosti oblasti v Venezueli. Ruska diplomacija s tem dejanjem ponovno potrjuje svojo vlogo ključne zaveznice Madurovega režima, medtem ko Združene države Amerike Madurovo vlado že dlje časa označujejo za nelegitimno. Poziv ministrstva odraža širšo geopolitično strategijo Rusije, ki se spopada z zahodnim vplivom v Latinski Ameriki in si prizadeva za zaščito svojih interesov v regiji. V uradnem sporočilu so poudarili, da pričakujejo takojšnje ukrepanje ameriškega vodstva.

Namestnik generalnega sekretarja Hezbolaha, Šejk Naim Kasem, je na slovesnosti ob šesti obletnici smrti iranskega generala Kasema Solejmanija in podvoveljnika iraških sil Abuja Mahdija al Muhandisa izpostavil strateški pomen njunega delovanja. Po Kasemovih besedah je Solejmani združeval izjemno vojaško in politično zavest, kar mu je omogočalo natančno analiziranje dogodkov in učinkovito delovanje na terenu. Solejmanija je označil za osebnost, ki ni bila le vojaški poveljnik, temveč simbol celotnega gibanja. Slovesnosti, ki so potekale v Libanonu in Iranu, so namenjene krepitvi ideologije »osi upora«. Predsednik iranske Fundacije za zadeve mučencev in veteranov je ob tej priložnosti poslal posebno sporočilo, v katerem je poudaril trajno zapuščino pokojnega generala. Dogodki so potekali ob prisotnosti visokih političnih in verskih predstavnikov, ki so v svojih nagovorih poudarili, da bodo nadaljevali pot, ki sta jo začrtala Solejmani in al Muhandis.

V švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je potekala žalna slovesnost za žrtve novoletnega požara v baru, v katerem je umrlo 40 ljudi. Zaradi tragedije je ITV spremenil program The Masked Singer in izpustil nastop tekmovalca. Stotine ljudi je v tišini korakalo po ulicah Crans-Montane v spomin na žrtve.

Ameriški predsednik Donald Trump je zahteval, da podpredsednica Venezuele, Delcy Rodriguez, sodeluje z ZDA, sicer naj bi ZDA vojaško posredovale v Venezueli. Rodriguezova je te zahteve zavrnila in ponovila, da Venezuela ne bo podrejena ZDA, ter zahtevala izpustitev Nicolasa Madura. Caracas je dejanja Washingtona označil za poskus kolonialne vojne in kršitev ustanovne listine ZN.

Združene države Amerike so izvedle vojaške napade na ozemlje Venezuele, kar je sprožilo val ostrih mednarodnih obsodb in pozivov k spoštovanju mednarodnega prava. Številne vlade in politični akterji po vsem svetu so izrazili globoko zaskrbljenost zaradi po njihovem mnenju nezakonite in moralno sporne vojaške agresije, ki bi lahko povzročila nevarne posledice za stabilnost v celotni regiji. Med kritiki prednjačijo države, ki opozarjajo na nujnost zadržanosti in reševanja sporov v okviru obstoječih mednarodnih institucij. Napadi so se zgodili po obdobju zaostrovanja napetosti, ko je Caracas že dlje časa opozarjal na kopičenje ameriških vojaških sil v bližini svojih meja. Mednarodna javnost je hitro reagirala na dogajanje, pri čemer so številni uradniki poudarili, da takšna enostranska dejanja kršijo temeljna načela ustanovne listine Združenih narodov. Kljub poskusom venezuelskega vodstva, da bi se s ponudbami za sodelovanje na področju energetike in z diplomacijo izognilo spopadom, so se ZDA odločile za uporabo sile, kar je privedlo do trenutne krizne situacije.

Po aretaciji Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores v vojaški operaciji, so ZDA napovedale, da ju bodo sodili v New Yorku. Republikanski senator je dejal, da se bo Maduro soočil z obtožbami zaradi narkoterorizma na zveznem sodišču. Ameriška državna tožilka Pam Bondi je uradno vložila obtožnico proti Madurovemu paru pred sodiščem v južnem okrožju New Yorka. Lokacija Madura in njegove žene trenutno ni znana.

V Srbiji so s 1. januarjem stopile v veljavo nove, višje cene cestnin na avtocestnem omrežju, ki se primarno nanašajo na osebna vozila. Javno podjetje Putevi Srbije je pojasnilo, da se višina cestnine za kilometer javne ceste sedaj dodatno povečuje na podlagi dolžine specifičnih cestnih objektov, kot so mostovi, viadukti in predori, ki jih vozilo prečka. Čeprav so se nekateri viri sprva sklicevali na splošno podražitev, so podrobnejša pojasnila razkrila, da bodo največje finančno breme nosili vozniki osebnih avtomobilov na odsekih z zahtevnejšo infrastrukturo. Nov cenik, ki temelji na tečajni listi srbske centralne banke, je bil objavljen v uradnem listu, vendar pa podjetje Putevi Srbije informacij o podražitvi ni vidno izpostavilo na svoji spletni strani, kar je povzročilo zmedo med vozniki v prvih dneh leta. Gre za novo spremembo cen po lanskem juliju, kar kaže na trend pogostega prilagajanja tarif cestnega prometa v sosednji regiji. Cene se obračunavajo glede na kategorijo vozila, pri čemer so določeni odseki z večjim številom inženirskih objektov postali znatno dražji za končne uporabnike.

Protesti zaradi naraščajočih življenjskih stroškov in poslabšanja gospodarskega stanja v Iranu so se razširili iz Teherana v druge province. V spopadih med protestniki in varnostnimi silami je bilo ubitih najmanj šest ljudi. Spopadi so bili poročani v provincah Lorestan in Chaharmahal and Bakhtiari.

Širjenje protestov zaradi slabega gospodarskega stanja v Iranu je doseglo ruralne province, kjer je bilo v spopadih ubitih najmanj šest ljudi. Spopadi med protestniki in varnostnimi silami so se zgodili v treh iranskih mestih. To so prve smrtne žrtve, odkar so se začeli protesti zaradi visokih življenjskih stroškov.

Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Volker Türk je v petek pozval izraelske oblasti, naj opustijo načrte za novo zakonodajo, ki predvideva uvedbo obvezne smrtne kazni izključno za Palestince. Türk je opozoril, da takšni predlogi grobo kršijo mednarodno pravo in temeljne standarde človekovih pravic. Po navedbah urada visokega komisarja bi bila zakonodaja uperjena proti Palestincem tako na zasedenih ozemljih kot znotraj samega Izraela, kar bi pomenilo diskriminatorno obravnavo na podlagi narodnosti. Poziv k ustavitvi zakonodajnega postopka prihaja v času zaostrenih razmer, ko mednarodna skupnost vse pogosteje opozarja na kršitve človekovih pravic na območju Gaze in Zahodnega brega. Predlog zakona, ki bi omogočil usmrtitve pod določenimi pogoji, po mnenju strokovnjakov dodatno spodkopava možnosti za mirno rešitev konfliktov in povečuje nevarnost maščevalnih ukrepov. Združeni narodi poudarjajo, da bi bila implementacija takšnega zakona v nasprotju z globalnim trendom k odpravi smrtne kazni.

V začasnem centru za pridržanje migrantov v kraju Agia v bližini Hanije na grškem otoku Kreta so v soboto opoldne izbruhnili siloviti nemiri. Po navedbah lokalnih oblasti in poročanju medijev se je spor vnel med skupinami različnih narodnosti, kar je preraslo v množični pretep. Zaradi lažjih poškodb so v bolnišnico v Haniji prepeljali med osem in dvanajst oseb, kjer so jim nudili prvo pomoč. Policija in obalna straža sta s hitrim posredovanjem uspeli umiriti razmere v objektu. Incident razkriva kritične razmere v prenapolnjenem centru, kjer je trenutno nastanjenih 471 oseb, večinoma moških. Razmere v objektu so po navedbah lokalnih virov nevzdržne, saj so kapacitete močno presežene. Glavni razlog za zadrževanje migrantov v neprimernih prostorih na Kreti so polne zmogljivosti drugih centrov v celinski Grčiji, predvsem v Malakasi in na severu države, kar onemogoča njihovo premestitev v primernejše objekte. Grško ministrstvo za pomorstvo situacijo spremlja, vendar ostajajo logistični izzivi pri premestitvah nerešeni.

Združene države Amerike so v soboto, 1. februarja 2026, izvedle obsežne zračne napade na cilje v Caracasu, med katerimi so ameriške posebne enote zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa sta bila zakonca Maduro že prepeljana iz države. Operacija, ki jo Washington opisuje kot ukrep za zamenjavo režima in boj proti narkoterorizmu, pomeni dramatično stopnjevanje dolgoletnih napetosti in prehod v odkrit oborožen spopad. Mednarodna skupnost se je na vojaško posredovanje odzvala z mešanimi občutki. Rusija, Iran in Kitajska so dejanje ostro obsodili kot "očitno oboroženo agresijo" proti suvereni državi in njenemu voditelju. Rusko zunanje ministrstvo je poudarilo svojo solidarnost z venezuelskim ljudstvom in opozorilo na nesprejemljivost uporabljenih izgovorov za napad. Nasprotno so države Evropske unije zavzele bolj zadržano držo in pozvale k previdnosti, medtem ko so države skupine BRICS in druge latinskoameriške države, vključno z Brazilijo in Mehiko, izrazile ogorčenje in zahtevale sklic Varnostnega sveta ZN. Operacija se je začela po več zaporednih napadih, ki so vključevali božične zračne operacije in napad Cie na doke v bližini Caracasa, za katere je Trump trdil, da so bili uporabljeni za tovorjenje drog. Dogodki predstavljajo vrhunec politike pritiska, ki se je začela s prvimi sankcijami leta 2006 in stopnjevala pod drugo Trumpovo administracijo, ki je v zadnjih mesecih leta 2025 sistematično krepila vojaško prisotnost v Karibskem morju.

V španskem nogometnem prostoru so se v začetku leta 2025 močno razplamteli prestopni nemiri, predvsem v taboru kraljevega kluba. Mladi argentinski talent Franco Mastantuono se je po obetavnem začetku v Real Madridu znašel na stranskem tiru, za kar krivi trenerja Xabija Alonsa. Igralec meni, da nima več prihodnosti pod vodstvom baskovskega stratega, zato je že zaprosil vodstvo kluba za odhod. Podobno nezadovoljstvo izraža brazilski napadalec Rodrygo Goes, ki je osebno zahteval prodajo v primeru ponudbe, ki bi presegla 80 milijonov evrov. Rodrygo se boji, da ob močni konkurenci ne bo mogel ohraniti statusa v prvi enajsterici. Napetosti so prisotne tudi v drugih klubih. Trener Betisa Manuel Pellegrini je pred prihajajočim obračunom z Madridčani izpostavil težave zaradi poškodb ključnih igralcev, kot so Isco, Amrabat in Abde, a hkrati poudaril zaupanje v trenutni igralski kader in pomembnost Giovanija Lo Celsa. Medtem ko se v Córdobi CEO Antonio Fernández Monterrubio trudi umiriti govorice o odhodu Adriána Fuentesa in poudarja, da se o njegovi prodaji ne bodo pogajali, se zdi, da bo januarski prestopni rok prinesel številne kadrovske premike v vodilnih španskih kolektivih.

Donald Trump je objavil fotografije iz improvizirane 'Situation Room' v Mar-a-Lagu, ki prikazujejo njega in njegovo ekipo med spremljanjem napadov v Venezueli, ki so pripeljali do zajetja Nicolása Madura. Na fotografijah so poleg Trumpa vidni tudi uradniki, kot je Marco Rubio, državni sekretar. Medtem ko so se pojavljale lažne fotografije zajetega Madura, je Trump delil edino pristno fotografijo, na kateri je Maduro v lisicah in ga spremlja DEA.

Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli in prevozu v ZDA so se pojavili različni mednarodni odzivi. Ameriški predsednik Trump je objavil fotografijo Madura v lisicah in dejal, da so Venezuelci zdaj svobodni. Župan New Yorka, Zohran Mamdani, je operacijo označil za »vojno dejanje«, medtem ko so v Trujillu državljani proslavljali njegovo zajetje. Trump je razkril, da so ZDA v pogovorih z venezuelsko podpredsednico Delcy Rodríguez.

Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi ostro obsodilo vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli, ki je vključevala uporabo sile proti venezuelskemu predsedniku. Peking je ameriško dejanje označil za grobo kršitev mednarodnega prava, suverenosti in varnosti neodvisne države. Kitajska diplomacija je Washington pozvala, naj nemudoma preneha s kršenjem mednarodnih norm in se začne držati pravnih načel, ki urejajo odnose med narodi. Kitajska vlada je poudarila svojo neomajno nasprotovanje uporabi vojaške sile kot sredstva za doseganje političnih ciljev v tujih državah. Po navedbah ministrstva v Pekingu gre za nedopusten poseg v notranje zadeve Venezuele, ki spodkopava regionalno stabilnost. To stopnjevanje napetosti sledi predhodnim mednarodnim obsodbam ameriških potez, kar kaže na poglobljen geopolitični razkol glede vprašanja legitimnosti oblasti v Caracasu.

V iranskem mestu Malekšahi v provinci Ilam so v sredo izbruhnili siloviti nemiri, ki so po poročanju lokalnih virov terjali tri smrtne žrtve, več oseb pa je bilo ranjenih. Iranske oblasti so dogodke označile za teroristične izgrede, medtem ko so na terenu poročali o napadih na vojaške objekte. Do incidenta je prišlo v času povečanih napetosti v regiji, kjer so se varnostne sile spopadle z oboroženimi napadalci. Po navedbah tiskovne agencije Fars sta bila v napadu na vojaški center v Ilamu ubita dva napadalca. Razmere v mestu ostajajo napete, saj varnostne službe še naprej izvajajo preiskave in poskušajo vzpostaviti red. Incident v Malekšahiju velja za enega resnejših v zadnjem obdobju na tem območju, pri čemer uradni viri poudarjajo, da gre za načrtne napade na državne institucije in varnostne organe.

Ameriške specialne sile so v soboto, 3. januarja, v okviru obsežne operacije v Caracasu zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Po navedbah ameriških virov so Madura po zajetju nemudoma začeli pripravljati na prevoz v New York, kjer mu bodo predvidoma sodili zaradi večkratnih obtožb, povezanih z narkoterorizmom, korupcijo in kršitvami človekovih pravic. Operacija, ki jo je ukazal predsednik Donald Trump, je sprožila mešane mednarodne odzive. Medtem ko so argentinske oblasti in venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado potezo pozdravili kot začetek svobode za državo, je brazilski predsednik Lula da Silva napad ostro obsodil. Brazilski voditelj je dejanje označil za nesprejemljivo prekoračitev meja suverenosti in pozval k odločnemu odzivu Združenih narodov. ZDA so Madura že dlje časa obtoževale vodenja kriminalnega kartela 'Soles', ki naj bi se ukvarjal s tihotapljenjem mamil in sistemskim uničevanjem venezuelske naftne industrije. Zaradi teh obtožb je bila za njegovo zajetje že pred časom razpisana visoka denarna nagrada. Trenutno stanje v Venezueli po zajetju ostaja negotovo, saj dogodek predstavlja enega največjih neposrednih vojaških posegov ZDA v Latinski Ameriki v zadnjih desetletjih.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je po vojaški operaciji Združenih držav Amerike, ki je privedla do padca venezuelskega predsednika Nicolása Madura, izrazil opozorilo kubanskemu režimu. Rubio je v izjavi poudaril, da bi morale biti oblasti v Havani po dogodkih v Venezueli upravičeno zaskrbljene glede svoje prihodnosti. Operacija, ki je končala Madurovo vladavino, po besedah ameriških predstavnikov pomeni pomemben premik v regionalni politiki. Predsednik Donald Trump je ob tem dodal, da so razmere na Kubi v marsičem podobne tistim v Venezueli. Izpostavil je, da je cilj ameriške administracije pomoč kubanskemu ljudstvu v boju proti dolgoletnemu kastrizmu. Ameriška diplomacija padec venezuelskega režima vidi kot jasen signal preostalim avtoritarnim sistemom v regiji, da se pritiski za demokratične spremembe stopnjujejo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal pomembno kadrovsko spremembo v vrhu svoje administracije. Dosedanji prvi namestnik zunanjega ministra Serhij Kislica bo prevzel dolžnosti prvega namestnika vodje urada predsednika Ukrajine. Imenovanje prihaja v času, ko Kijev krepi svojo diplomatsko in operativno ekipo za spopadanje z izzivi ruske agresije. Kislica velja za enega najizkušenejših ukrajinskih diplomatov, ki je v preteklosti vidno zastopal državo v mednarodnih institucijah, predvsem v okviru Združenih narodov. Njegov prehod v urad predsednika nakazuje na tesnejše povezovanje zunanje politike neposredno s predsedniško upravo. Ta korak je del širše reorganizacije ukrajinskih državnih organov, s katero želi Zelenski povečati učinkovitost odločanja in izboljšati koordinacijo med ključnimi ministrstvi in predsedniškim kabinetom.

Venezuelskega predsednika Nicolása Madura so po navedbah ameriških medijev pridržali v okviru operacije pod vodstvom Združenih držav Amerike in ga z letalom prepeljali v New York. Tam bo Madura, ki se spopada z več obtožbami ameriškega pravosodja, predvidoma dočakal začetek sodnega procesa. Informacijo je prvi objavil televizijski kanal ABC News, ki se sklicuje na neuradne vire v Washingtonu. Operacija predstavlja vrhunec dolgoletnih napetosti med Washingtonom in Caracasom. Podrobnosti o samem zajetju na venezuelskem ozemlju za zdaj ostajajo skope, vendar ameriške oblasti vztrajajo pri izvedbi sodnega postopka na svojih tleh. Dogodek bo verjetno povzročil precejšnje politične pretrese v Latinski Ameriki in sprožil vprašanja o zakonitosti tovrstnih mednarodnih posegov.

Zajem Nicolása Madura je sprožil mešane občutke v venezuelski skupnosti v Veliki Britaniji, od olajšanja do strahu in nelagodja. Peace Action je obsodil ameriški napad na Venezuelo kot nezakonitega. Pojavljajo se vprašanja o zakonitosti ameriškega napada in ali bi moral Trump o tem obvestiti ameriški kongres. Trump je izjavil, da Maria Corina Machado nima podpore ali spoštovanja. Pojavljajo se nova pravna vprašanja glede zajetja Madura in Trumpove napovedi, da bodo ZDA vodile Venezuelo.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je na tiskovni konferenci naznanil, da bo njegova administracija upravljala Venezuelo vse do vzpostavitve varnega in ustreznega prehoda oblasti. Odločitev sledi poročilom o odhodu dosedanjega voditelja Nicolása Madura, pri čemer Trump poudarja potrebo po stabilizaciji države pod ameriškim nadzorom. Napoved je sprožila takojšnje odzive v latinskoameriški regiji, kjer so nekatere politične skupine že izrazile svojo podporo takšnemu razvoju dogodkov. Nacionalna stranka Hondurasa je v uradni izjavi podprla ukrepe ameriškega predsednika in poudarila, da si Latinska Amerika zasluži živeti v svobodi in demokraciji. Stranka je izpostavila pomen spoštovanja zakonov nasproti poljubnosti, ki jo je Venezuela doživljala pod prejšnjim režimom. Podpora vključuje tudi odobravanje morebitnega zajetja ali odstranitve ključnih akterjev prejšnje oblasti, kar naj bi omogočilo urejen prehod v nov politični sistem. Razmere v državi ostajajo napete, medtem ko mednarodna skupnost spremlja izvajanje ameriških načrtov za prevzem upravnih funkcij v Caracasu.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto razkril, da se venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores nahajata na krovu ameriške vojaške ladje USS Iwo Jima, ki pluje proti New Yorku. Trump je informacijo potrdil v telefonskem pogovoru za televizijo Fox News, kjer je izpostavil presenetljiv razvoj dogodkov v odnosih med državama. Ta premik sledi obdobju intenzivnih vojaških in diplomatskih pritiskov ZDA na venezuelski režim, vključno s preteklimi obtožbami o trgovini z mamili. Obenem je Trump zanikal navedbe, da bi se o vprašanju Madura pogovarjal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom med njunim zadnjim telefonskim klicem, kar kaže na vzdrževanje ločenih diplomatskih poti z Moskvo glede latinskoameriškega vprašanja. Na dogajanje se je ostro odzvala nekdanja predsednica predstavniškega doma kongresa Nancy Pelosi, ki je Trumpovo ravnanje označila za hinavsko. Pelosijeva je poudarila neskladje med pregonom Madura zaradi mamil in lanskoletno Trumpovo pomilostitvijo nekdanjega honduraškega predsednika Juana Orlanda Hernándeza, ki je bil prav tako obsojen zaradi vpletenosti v trgovino z drogami. Trenutno dogajanje nakazuje na morebiten preobrat v dolgoletni krizi, vendar podrobnosti o naravi bivanja Madura na ameriški ladji ostajajo nejasne.

Zohran Mamdani je ob polnoči na prvi dan novega leta uradno prevzel položaj župana New Yorka in postal prva oseba muslimanske vere ter južnoazijskega porekla na čelu največjega ameriškega mesta. 34-letni demokratični socialist je zaprisegel na zgodovinski, zdaj zaprti postaji podzemne železnice Old City Hall, slovesnost pa je kasneje nadaljeval pred mestno hišo, kjer se je zbralo več deset tisoč ljudi. V svojem nagovoru je Mamdani napovedal 'drzno' vladanje, osredotočeno na zaščito ranljivih skupin in vzpostavitev novega urada za množično udejstvovanje državljanov. Njegov prevzem funkcije označuje začetek nove ere za New York, kar je v svojem govoru izpostavila tudi kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez. Mamdani je priznal, da bo celotna država pozorno spremljala, ali lahko levičarski politični pristop uspešno upravlja z mestom. Kot odkrit nasprotnik politik predsednika Donalda Trumpa se novi župan pripravlja na neizogibna politična in pravna zaostrovanja z zvezno oblastjo, hkrati pa poudarja pomen vključevanja vseh prebivalcev, kar je simbolno podprl tudi finančni nadzornik mesta Mark D. Levine z nagovorom v treh jezikih.

Sirske oblasti so v soboto, 1. januarja 2026, uradno pričele s procesom uvajanja novih bankovcev sirske nacionalne valute. Ukrep, ki ga je z odlokom določil predsednik Ahmad al-Šara, predvideva odstranitev dveh ničel z nominalne vrednosti sirskega funta, s čimer želijo zajeziti posledice dolgoletne hiperinflacije in spodbuditi tuje investicije. Menjava valute bo potekala v 90-dnevnem prehodnem obdobju, med katerim bodo stare bankovce postopoma umaknili iz obtoka. Ta korenita denarna reforma prihaja leto dni po padcu režima Bašarja al Asada in predstavlja ključen korak prehodne vlade pri obnovi porušenega finančnega sistema. Sirska centralna banka pod vodstvom guvernerja Abdulkaderja Husrieha je poudarila, da je stabilizacija valute nujna za okrevanje države po več kot desetletju trajajoči državljanski vojni. Nova valuta naj bi poenostavila trgovanje in povrnila zaupanje v domači denarni trg, ki je bil pod prejšnjo oblastjo popolnoma razvrednoten.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump se pred vmesnimi volitvami leta 2026 sooča z zgodovinsko nizko podporo, hkrati pa s svojimi dejanji sproža resne skrbi glede integritete volilnega procesa. Republikanska stranka ima v predstavniškem domu trenutno le tesno večino, vmesne volitve pa so zgodovinsko nenaklonjene stranki aktualnega predsednika. Trump se skuša izogniti ponovitvi scenarija iz svojega prvega mandata, ko je izguba nadzora nad kongresom vodila v dva postopka ustavne obtožbe. V ta namen je republikance po vsej državi spodbudil k agresivnemu prerisovanju volilnih okrajev, da bi ustvarili čim več varnih sedežev za svojo stranko. Demokrati in politični kritiki opozarjajo, da Trumpova administracija uporablja državne vire za neposreden pritisk na politične nasprotnike, aktiviste in donatorje. Posebno skrb vzbuja predsednikova uporaba vojske v mestih, kjer vladajo demokratski župani, ter njegovi pozivi k aretacijam političnih tekmecev. Medtem ko se republikanci spopadajo z notranjimi razkoli in upadom podpore med srednjim razredom ter latinskoameriškimi volivci, se Trumpova strategija osredotoča na konsolidacijo moči in manipulacijo volilnega okolja, kar bi lahko v letu 2026 privedlo do dodatnih političnih pretresov v državi.

Zohran Mamdani je v četrtek, 1. januarja 2026, uradno prevzel dolžnosti kot 112. župan New Yorka in s tem postal prvi musliman ter prva oseba južnoazijskega porekla na čelu največjega ameriškega mesta. 34-letni demokratični socialist je prisego opravil na Koranu, sprva na zasebni polnočni slovesnosti v opuščeni postaji podzemne železnice pod mestno hišo, nato pa še na javni prireditvi, ki jo je vodil senator Bernie Sanders. V svojem nastopnem govoru je Mamdani napovedal »novo ero« za New York, pri čemer se je zavezal k radikalnim reformam na področju dostopnosti stanovanj in javnih storitev. Novi župan je poudaril, da bo vladal »ekspanzivno in drzno«, s čimer želi izboljšati položaj delavskega razreda in omejiti vpliv bogatih elit. Napovedal je zamenjavo togega individualizma s toplino kolektivizma, kar je sprožilo mešane odzive v javnosti, zlasti med privrženci gibanja MAGA in nekaterimi konzervativnimi krogi, ki izražajo zaskrbljenost nad njegovo socialistično usmeritvijo. Mamdani, ki se je rodil v Ugandi, je pred izvolitvijo služil kot poslanec v državni skupščini New Yorka, kjer si je ustvaril ugled kot nepopustljiv zagovornik progresivnih politik.

Združene države Amerike so izvedle vojaško operacijo v Venezueli, ki je vključevala zračne napade na cilje v prestolnici Caracas. Po poročanju ameriškega časnika The New York Times so enote ameriške vojske vstopile v državo, pri čemer niso utrpele nobenih izgub med svojim osebjem. Venezuelske kopenske sile in sistemi protiletalske obrambe po navedbah ameriških virov niso nudili znatnega odporu. Poročila iz Caracasa navajajo, da prebivalci med napadi niso slišali opozorilnih siren, televizijske oddaje pa so bile prekinjene, zaradi česar so se ljudje o dogajanju obveščali preko spleta. Med operacijo so bili ubiti in ranjeni venezuelski državljani, vendar njihovo točno število ostaja neznano, saj ameriški predstavniki uradnih podatkov o žrtvah na nasprotni strani niso podali. V Carakasu so se na ulicah zbrali podporniki predsednika Nicolása Madura, ki zahtevajo dokaze o tem, da sta predsednik in prva dama Cilia Flores še vedno živa. Pred začetkom napadov je Ruska federacija na ameriško vlado naslovila diplomatsko noto, v kateri je zahtevala prekinitev pregona tankerja Bella 1, ki je prevažal venezuelsko nafto v nasprotju z ameriškimi sankcijami. Dogajanje predstavlja kritično zaostritev odnosov med Washingtonom in Caracasom pod administracijo Donalda Trumpa.

Republikanska stranka v Združenih državah Amerike se sooča z resno notranjo krizo in pesimističnimi napovedmi pred prihajajočimi kongresnimi volitvami leta 2026. Vodilni predstavniki stranke opozarjajo na t. i. modri val, ki bi lahko demokratom prinesel prevlado v kongresu, medtem ko se republikanci spopadajo z rekordnim številom upokojitev in odstopov svojih poslancev. Do sedaj je namero o odhodu iz kongresa izrazilo že več kot 50 zakonodajalcev, med katerimi so vidna imena, kot je Marjorie Taylor Greene. Notranji spori glede zdravstvene reforme in razkritja dokumentov o Jeffreyju Epsteinu so dodatno oslabili moralo v stranki. K volilnemu pesimizmu prispevajo tudi nedavni porazi na lokalni ravni, predvsem v Iowi, kjer je demokratka Renee Hardman prepričljivo zmagala v okrožju, ki je veljalo za ključno bojišče. Hkrati se republikanci soočajo z gnevom volivcev zaradi izteka subvencij za zdravstveno zavarovanje v okviru programa Obamacare, kar je povzročilo drastično povišanje premij za milijone Američanov. V New Yorku je položaj župana zasedel demokratični socialist Zohran Mamdani, kar nakazuje na premik volilnega telesa v levo, medtem ko poskusi republikancev po gerrymanderingu oziroma preoblikovanju volilnih okrajev v državah, kot je Indiana, naletijo na močan odpor in neuspehe.

Ameriški predsednik Donald Trump je na novinarski konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe zaradi »hude nesposobnosti« proti predsedniku Federal Reserve (Fed) Jeromu Powellu. Trump kot glavni razlog navaja astronomsko visoke stroške prenove dveh zgradb centralne banke, ki naj bi dosegli 4,1 milijarde dolarjev. Predsednik je stroške označil za najvišje v zgodovini gradbeništva in jih primerjal z domnevno cenejšo gradnjo plesne dvorane v Beli hiši. Kljub stopnjevanju pritiskov Powell ostaja na položaju, saj mu mandat poteče šele maja, pri čemer še ni razkril svojih načrtov glede preostalega mandata v odboru guvernerjev. Obenem se Trumpova administracija sooča z upadom podpore med latinoameriškimi volivci, ki so bili ključni za njegovo izvolitev. Podjetniški voditelji so v časniku Wall Street Journal opozorili, da stroga priseljenska politika in masovne deportacije škodujejo kmetijstvu in gradbeništvu. Javnomnenjske raziskave kažejo, da 61 odstotkov hispanskih volivcev za slabšanje svojega položaja krivi Trumpovo ekonomsko politiko. Na zunanjepolitičnem in kulturnem področju je odmevala tudi selitev igralca Georgea Clooneyja v Francijo, kar je Trump izkoristil za oster napad na igralčevo politično presojo in kritiko francoske priseljenske politike.

Zohran Mamdani je na slovesnosti pred mestno hišo uradno zaprisegel kot novi župan New Yorka, s čimer je postal prvi musliman na čelu te ameriške metropole. Zaprisego je vodil ameriški senator Bernie Sanders, dogodek pa so zaznamovali kulturni elementi, vključno z uporabo korana in tradicionalnih oblačil iz asamske svile. Mamdani, ki velja za pripadnika demokratičnih socialistov, je v svojem nagovoru razglasil začetek novega obdobja za mesto, ki se bo pod njegovim vodstvom osredotočalo na interese delavskega razreda. Slovesnosti se je udeležila tudi kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez, ki je izpostavila pomen te zgodovinske menjave oblasti. Poudarila je, da Mamdanijeva izvolitev predstavlja premik k pravičnejšemu upravljanju največjega ameriškega mesta. Mamdani je položaj prevzel 1. januarja, v času, ko se New York spopada s številnimi socialnimi in gospodarskimi izzivi, njegova zmaga pa sledi tesnemu volilnemu boju, v katerem je premagal uveljavljene politične tekmece.

Zohran Mamdani je v četrtek uradno prisegel kot župan mesta New York in ob tem obljubil uspeh levičarskih politik. Mamdani, ki je prvi muslimanski župan v zgodovini mesta, je v svojem nagovoru poudaril pomen kolektivizma in naslovil vprašanja visokih življenjskih stroškov, s čimer se je neposredno postavil po robu politiki predsednika Donalda Trumpa. Kljub njunemu predhodnemu srečanju, ki je potekalo v razmeroma sproščenem vzdušju, so konservativni krogi in člani gibanja MAGA Mamdanijeve napovedi o kolektivizmu označili za komunizem. Istočasno se ameriški predsednik Donald Trump sooča z novimi kritikami zaradi svojih zunanjepolitičnih izjav in notranje porabe. V poznih nočnih urah je na družbenem omrežju Truth Social objavil grožnjo Iranu in zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje, če bodo iranske oblasti nasilno zatirale protestnike. Poleg zunanjepolitičnih napetosti javnost vznemirja tudi poročanje o Trumpovi obsedenosti s prenovo Bele hiše. Predsednik naj bi se osebno ukvarjal z izbiro marmorja za novo dvorano, katere gradnja poteka kljub gospodarskim težavam državljanov, kar še dodatno krepi podobo odtujenosti administracije od težav običajnih ljudi. Poleg političnih trenj so se ponovno pojavila ugibanja o Trumpovem zdravstvenem stanju. Poročevalci iz Bele hiše so izrazili presenečenje nad priznanji njegove ekipe o določenih zdravstvenih težavah, kar potrjuje navedbe v medijih o njegovem fizičnem upadu in zmanjšani aktivnosti v primerjavi s prvim mandatom.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil fotografijo, ki prikazuje venezuelskega voditelja Nicolása Madura v prostorih ameriške vojne mornarice. Na posnetku je Maduro upodobljen z lisicami na rokah, oblečen v športno opremo, medtem ko v roki drži plastenko vode. Po dostopnih informacijah naj bi se Maduro nahajal na krovu ameriške desantne ladje USS Iwo Jima, ob njem pa je opaziti agenta ameriške agencije za boj proti drogam (DEA). Objava fotografije sledi stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Caracasom, saj so ZDA Madura že pred časom obtožile vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami in narkoterorizem. Čeprav avtentičnost fotografije in točne okoliščine domnevne aretacije še niso neodvisno potrjene s strani uradnih vladnih organov v Caracasu, Trumpova objava nakazuje na drastičen zunanjepolitični premik in morebiten konec Madurove dolgoletne vladavine v Venezueli. Razmere v regiji ostajajo negotove, medtem ko mednarodna skupnost čaka na uradna pojasnila glede statusa venezuelskega voditelja.

V javnost so prišle prve uradne fotografije venezuelskega voditelja Nicolása Madura po njegovem prijetju s strani ameriških oblasti. Na posnetkih, ki jih je delil tudi ameriški predsednik Donald Trump, je videti Madura z zakritimi očmi in vklenjenimi rokami. Ameriška administracija je potrdila, da so bile proti njemu in njegovi soprogi vložene kazenske ovadbe, kar je privedlo do izvedbe operacije za njegovo pridržanje. Operacija predstavlja vrhunec dolgoletnih prizadevanj Združenih držav Amerike za odstranitev Madura z oblasti, saj ga obtožujejo vpletenosti v trgovino z mamili in korupcijo. Fotografije so bile objavljene kot dokaz o uspešnosti akcije in so hitro zakrožile po svetovnih medijih, kar označuje zgodovinski preobrat v odnosih med Washingtonom in Caracasom. Trenutno Maduro ostaja v ameriškem priporu, medtem ko potekajo nadaljnji pravni postopki.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil fotomontažo, ki prikazuje venezuelskega voditelja Nicolása Madura kot zapornika. Na sliki je Maduro upodobljen v sivi trenirki, z vklenjenimi rokami in temnimi očali, ki mu prekrivajo oči, v roki pa drži plastenko vode. Trump je ob sliki zapisal, da se Maduro nahaja na krovu ameriške vojaške ladje USS Iwo Jima. Objava je sprožila številne odzive, saj gre za manipulacijo vizualne vsebine v okviru stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Caracasom. Čeprav fotografija deluje realistično, gre za digitalno spremenjeno podobo, namenjeno politični propagandi in pritisku na venezuelski režim. Trumpova administracija je že v njegovem prvem mandatu izvajala politiko maksimalnega pritiska na Madura, s tovrstnimi objavami pa Trump nakazuje nadaljevanje ostre retorike do venezuelskih oblasti. Incident poudarja uporabo družbenih omrežij za širjenje nepreverjenih ali umetno ustvarjenih vsebin s strani najvišjih političnih predstavnikov, kar vpliva na diplomatske odnose v regiji.

V jugozahodnem delu Berlina je v soboto zjutraj prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je prizadel približno 45.000 gospodinjstev in 2200 poslovnih objektov. Do prekinitve oskrbe je prišlo zaradi požara na kabelskem mostu čez kanal Teltow, nemška policija pa primer že preiskuje zaradi utemeljenega suma namernega požiga. Po navedbah operaterja omrežja bo motena oskrba za večino prizadetih uporabnikov trajala predvidoma do četrtka popoldne. Izpad energije je povzročil precejšnje težave v vsakodnevnem življenju, saj so poleg stanovanjskih objektov ostali brez napajanja tudi semaforji in trgovine, situacijo pa dodatno otežuje trenutno sneženje in nizke temperature, ki vplivajo na ogrevanje domov. Preiskovalci dogodek povezujejo z možnostjo načrtnega napada na kritično infrastrukturo, kar sledi podobnim incidentom v preteklosti, ko so odgovornost za sabotaže prevzele skrajne skupine.

Ameriški predsednik Donald Trump je razkril podrobnosti o nedavnem zajetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura, ki ga je primerjal s televizijsko oddajo. Trump je v izjavi za javnost dejal, da je operacijo spremljal v živo iz posebne sobe v Beli hiši, kjer so z ekipo podrobno sledili vsakemu koraku akcije. Po njegovih besedah je bil celoten potek dogodkov izjemno dramatičen in vizualno podoben filmski produkciji. Predsednik Združenih držav Amerike je poudaril, da so spremljali prav vse vidike operacije, kar mu je omogočilo neposreden vpogled v dogajanje na terenu v Venezueli. Njegovi komentarji so sprožili precej pozornosti v mednarodni javnosti, saj je uporaba izrazov, kot je 'televizijski šov', nenavadna za opis tako resne vojaško-obveščevalne operacije, ki vključuje aretacijo tujega voditelja države.

Ameriške posebne vojaške enote Delta Force so v zgodnjih jutranjih urah izvedle bliskovito operacijo v Venezueli, med katero so aretirale predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriških uradnikov so pripadniki elitne enote vdrli v predsedniško rezidenco in par presenetili med spanjem. Operacija, ki je po intenzivnosti primerljiva z akcijo proti voditelju Islamske države leta 2019, je močno odmevala v mednarodni javnosti in povzročila diplomatske pretrese. Kitajska vlada se na dogodek še ni uradno odzvala s politično izjavo, vendar je tamkajšnje ministrstvo za zunanje zadeve nemudoma izdalo opozorilo svojim državljanom, naj zaradi izrednih razmer in varnostnih tveganj trenutno ne potujejo v Venezuelo. Washington je potrdil, da je Maduro v ameriškem pridržanju, kar predstavlja enega najpomembnejših in hkrati najbolj tveganih posegov ameriške vojske v Latinski Ameriki v zadnjih desetletjih.

Združene države Amerike so izvedle operacijo, v kateri so aretirale venezuelskega predsednika Nicolása Madura in prvo damo Cilio Flores. Ameriško ministrstvo za pravosodje je Madura obtožilo zarote za narkoterorizem, saj naj bi po navedbah Washingtona vodil t. i. narkooblast, ki je načrtno preplavljala ameriški trg s prepovedanimi drogami. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je potrdil, da je Maduro trenutno v priporu in bo v kratkem stopil pred ameriško sodišče, kjer mu bodo sodili zaradi vpletenosti v mednarodno trgovino z mamil. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med administracijo Donalda Trumpa in vlado v Caracasu. Medtem ko ameriški uradniki dejanje označujejo za vzpostavitev pravne države in boj proti kriminalu, so nekateri mediji dogodek opisali kot ugrabitev tuje državne vodje. Republikanska stranka je po aretaciji nakazala, da novih vojaških napadov na Venezuelo za zdaj ne načrtujejo, vendar ostaja situacija v regiji izjemno napeta. Madurove obtožbe vključujejo tudi posest destruktivnih naprav, usmerjenih proti ZDA, kar naj bi ogrožalo nacionalno varnost države.

Vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF) Kirill Dmitrijev je javno naslovil vprašanje na visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kajo Kallas glede njene podpore prihodnjim vojaškim posredovanjem Združenih držav Amerike. Dmitrijev je v svojem pozivu izpostavil vprašanje, ali bi Kallasova podprla Washington, če bi bila naslednja tarča napada Grenlandija. Njegove izjave so sledile ameriškim vojaškim operacijam v Venezueli, ki so sprožile ostre odzive v Moskvi. Ruski uradnik je s tem retoričnim vprašanjem skušal izpostaviti domnevno nedoslednost evropske zunanje politike in njeno podrejenost interesom Združenih držav Amerike. Dmitrijev je Grenlandijo navedel kot hipotetičen primer, s čimer je želel spodbuditi razpravo o mejah evropske podpore ameriškim intervencijam po svetu. Kaja Kallas se na provokacijo ruskega predstavnika še ni uradno odzvala, pričakovati pa je, da bo Bruselj tovrstne izjave označil za del ruske dezinformacijske kampanje.

V iranskem mestu Hamadan so oblasti poročale o sumljivi smrti lokalnega trgovca, kar je sprožilo nove napetosti v regiji. Podžupan province Hamadan je potrdil dogodek in pojasnil, da preiskava o okoliščinah smrti še poteka. Uradni viri dogodek označujejo za del širšega scenarija, ki naj bi ga izvajale opozicijske skupine z namenom destabilizacije države s pomočjo tako imenovanih 'insceniranih ubojev'. Incident se je zgodil v času povečanih političnih trenj, kjer državni mediji opozarjajo na ponavljajoče se vzorce domnevnih ubojev, ki jih protivladne sile izkoriščajo za spodbujanje nemirov. Čeprav podrobnosti o identiteti žrtve in natančnem vzroku smrti še niso javno objavljene, oblasti dogodek obravnavajo kot provokacijo. Lokalna policija in pravosodni organi so napovedali temeljito preiskavo, da bi preprečili morebitno izkoriščanje tragedije v politične namene.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v soboto, 3. januarja, ostro obsodilo vojaški napad Združenih držav Amerike na Venezuelo, ki se je zgodil v zgodnjih jutranjih urah. Moskva je dogodek označila za dejanje oborožene agresije in poudarila, da so razlogi, ki jih Washington navaja za upravičevanje napada, popolnoma neutemeljeni. Ruska stran je v izjavi za javnost izrazila globoko zaskrbljenost zaradi destabilizacije regije ter podprla prizadevanja latinskoameriških držav, ki pozivajo k takojšnjemu sklicu mednarodnih forumov za rešitev nastale situacije. Ruski uradniki so napad označili za posledico ideološkega sovraštva ameriške administracije do venezuelskega vodstva. Odziv Moskve sledi daljšemu obdobju napetosti v Karibskem morju, kjer je Rusija že v preteklosti opozarjala na nevarnost ameriške vojaške prisotnosti. Kljub lastnemu vojaškemu delovanju v Ukrajini, Rusija v mednarodni skupnosti zdaj nastopa kot zagovornica suverenosti Venezuele in obsoja kršitve mednarodnega prava s strani ZDA. Ta diplomatski odziv utrjuje zavezništvo med Moskvo in Caracasom v luči stopnjevanja vojaškega pritiska Washingtona.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi ostro obsodilo ameriško agresijo na Venezuelo, v kateri so bile tarče tako vojaški kot civilni objekti. Moskva je napade označila za nesprejemljivo kršitev mednarodnega prava in suverenosti južnoameriške države. Po navedbah ruskih oblasti gre za neupravičen poseg, ki destabilizira regijo in povečuje tveganje za širši konflikt. Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev je ob tem podal ostre kritike na račun Washingtona in izpostavil, da operacija v Venezueli služi kot dokaz, da morajo vse države nujno okrepiti svoje obrambne zmogljivosti. Medvedjev meni, da so takšni dogodki jasen signal mednarodni skupnosti o pomenu vojaške moči za zaščito nacionalne neodvisnosti. Napadi so se zgodili v času izjemno napetih odnosov med državama, Rusija pa se je z obsodbo postavila na stran režima Nicolása Madura, s katerim ohranja tesne zavezniške vezi.

Ameriške oblasti so v zadnjih urah pridržale venezuelskega voditelja Nicolása Madura, kar je sprožilo val praznovanja med venezuelsko diasporo po vsem svetu. Voditeljica opozicije María Corina Machado je v posebnem sporočilu za javnost, objavljenem 3. januarja 2026, razglasila "uro svobode" in poudarila, da se bo Maduro zdaj moral soočiti z mednarodnim pravosodjem zaradi obtožb o zločinih proti človečnosti in narkoterorizmu. Machado in opozicijski kandidat Edmundo González sta že nekaj dni pred tem dogodkom leto 2026 označila za "leto svobode", kar nakazuje na vnaprejšnjo koordinacijo ali pričakovanje političnega preobrata. Pridržanje Madura je sledilo stopnjevanju napetosti in dolgotrajnim prizadevanjem Združenih držav Amerike za njegovo odstranitev z oblasti. Po navedbah poročil so se Venezuelci zbrali pred veleposlaništvi v Limi, Miamiju in drugih svetovnih prestolnicah, kjer so proslavljali konec Madurovega režima, ki je trajal več kot desetletje. Ameriška operacija v Venezueli predstavlja vrhunec večletnih diplomatskih in pravosodnih pritiskov na Caracas, s čimer se odpirajo vrata za morebitno mirno politično tranzicijo v tej z nafto bogati južnoameriški državi. Opozicija je državljane že pozvala k pripravljenosti na izvajanje načrta za vzpostavitev demokratičnega reda.

Predsednica vlade Trinidada in Tobaga Kamla Persad-Bissessar je odločno zavrnila navedbe o sodelovanju njene države v ameriški vojaški operaciji, uperjeni proti Venezueli. Do pojasnila je prišlo po trditvah Washingtona o ukrepih proti administraciji predsednika Nicolása Madura, kar je v regiji sprožilo precejšnje napetosti. Persad-Bissessarjeva je poudarila, da njena država ni bila del vojaških akcij Združenih držav Amerike, čeprav so bile na območju prisotne ameriške sile. Kljub uradnemu zanikanju sodelovanja v napadih je vlada Trinidada in Tobaga potrdila, da so od oktobra prejšnjega leta na njihovih obalah dovolili ameriške vojaške vaje. Te dejavnosti so bile po navedbah Port of Spaina namenjene izključno spremljanju dejavnosti znotraj in zunaj otoka, kar pa je sosednja Venezuela razumela kot neposredno grožnjo svoji nacionalni varnosti. Incident dodatno zaostruje diplomatske odnose v karibski regiji, kjer se interesi ZDA in Venezuele pogosto spopadajo.

Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je v soboto izrazilo globoko pretresenost in ostro obsodilo vojaške napade Združenih držav Amerike na Venezuelo. Kitajska diplomacija je ameriško uporabo sile proti suvereni državi označila za nesprejemljivo in eklatantno kršitev mednarodnega prava. Poleg zračnih napadov je Peking obsodil tudi ukrepe proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru, vključno z njegovo aretacijo s strani ameriških sil. Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva je v izjavi za javnost poudaril, da Peking nasprotuje kakršnemu koli zunanjemu vmešavanju v notranje zadeve latinskoameriške države. Kitajska vlada dogajanje spremlja z veliko zaskrbljenostjo, saj meni, da takšna dejanja ogrožajo regionalno stabilnost in kršijo osnovna načela Ustanovne listine Združenih narodov. Odnosi med Kitajsko in Venezuelo sicer temeljijo na tesnem gospodarskem sodelovanju, zato je odziv Pekinga pričakovano oster in usmerjen v zaščito diplomatskih norm.

Združene države Amerike so izvedle obsežen vojaški napad v Venezueli, ki se je končal z zajetjem predsednika Nicolása Madura. Operacija, ki jo je odobril predsednik Donald Trump, predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in vojaškega stopnjevanja med državama. Po navedbah ameriških oblasti je bila akcija usmerjena proti Madurovemu režimu, ki so ga ZDA predhodno obtožile vodenja narkokartela in terorističnih dejavnosti. Zaradi vojaškega posredovanja in zaprtja zračnega prostora s strani ameriške zvezne uprave za letalstvo (FAA) je letalska družba Delta Air Lines odpovedala vse lete na območju Karibov. Ukrep je bil uveden zaradi zagotavljanja varnosti v regiji, kjer potekajo vojaške operacije. Medtem ko se v Venezueli ugiba o prihodnosti države po padcu Madurovega režima, so se v izgnanstvu po vsem svetu zbrali številni Venezuelci, ki proslavljajo konec desetletne vladavine, v kateri je državo zapustilo približno 20 odstotkov prebivalstva. Politični analitiki predvidevajo tri možne scenarije za prihodnost Venezuele: vzpostavitev prehodne vlade pod nadzorom opozicije, dolgotrajno ameriško vojaško prisotnost ali morebiten notranji upor preostalih struktur Madurove administracije. Razmere ostajajo izjemno nestabilne, saj so v preteklosti zaveznice Venezuele, kot sta Rusija in Kitajska, ostro nasprotovale ameriškemu vmešavanju.

Grški kmetje so z nenadno zaporo avtoceste pri Tebah povzročili obsežne zastoje na glavni prometni osi med Lamio in Atenami. Protestniki so blokirali promet v obeh smereh, kar je v kombinaciji z načrtovanimi cestnimi deli pri Martinu povzročilo večkilometrske kolone vozil. Grška policija je bila primorana preusmeriti promet na lokalne ceste, vendar so se ozka grla hitro pojavila tudi na regionalnih povezavah, predvsem na relaciji Livadia-Tebe in v bližini Ritsone. Prometne razmere so se najbolj zaostrile pri mostu Martino na 125. kilometru avtoceste, kjer vozniki zaradi preusmeritev na vzporedne ceste dosegajo le minimalne hitrosti. Kmetje s tovrstnimi akcijami izražajo svoje nezadovoljstvo, policija pa se še naprej trudi sprostiti prometne tokove, čeprav pot do prestolnice ostaja močno otežena. Vozniki so na poti naleteli na dolgotrajne zamude, ki so ohromile logistične povezave v osrednjem delu države.

V skladu z določili venezuelske ustave je oblast v državi uradno prešla na podpredsednico Delcy Rodríguez. Do prenosa pooblastil je prišlo v času odsotnosti predsednika Nicolása Madura, pri čemer mednarodni mediji poročajo o različnih okoliščinah dogajanja v prestolnici Caracas. Čeprav ustavni red predvideva takšen prenos funkcij v primeru predsednikove odsotnosti, so razmere v državi še vedno napete. Hkrati so se pojavile informacije agencije Reuters, da naj bi Rodríguezova domnevno zapustila državo in odpotovala v Moskvo, kar vnaša dodatno zmedo v politično stabilnost države. Venezuelska administracija teh navedb še ni uradno potrdila ali zanikala. Dogajanje predstavlja kritičen trenutek za politično prihodnost države, saj ostajajo vprašanja o dejanskem nadzoru nad državnimi institucijami in varnostnimi silami neodgovorjena.

Kanadska kraljeva konjeniška policija (RCMP) je v bližini kraja Hemmingford v Quebecu izvedla reševalno akcijo, v kateri so v noči na soboto našli osem migrantov v kritičnem zdravstvenem stanju. Skupino so ameriški obmejni nadzorni sistemi zaznali okoli 21.30, vendar jih kanadske oblasti zaradi ekstremnih temperatur in težkega terena niso mogle takoj locirati. Šele okoli 3.30 zjutraj so policisti prestregli moškega, ki jih je usmeril do preostalih članov skupine. Migranti, ki so mejo med Združenimi državami Amerike in Kanado prestopili na nelegalnem mestu, so bili izpostavljeni izjemno nizkim temperaturam več ur. Po poročanju lokalnih oblasti vseh osem oseb zaradi hudih ozeblin in podhlajenosti ostaja v resnem zdravstvenem stanju. Dogodek znova opozarja na nevarnosti neregularnih prehodov meje v zimskem času v regiji Montérégie, ki je pogosta točka za tovrstne prehode.

Ruska federacija je uradno pozvala Združene države Amerike k izpustitvi pridržanega venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegove soproge. Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v soboto ostro obsodilo ameriško ravnanje, medtem ko se mednarodna skupnost glede legitimnosti vojaške akcije močno razhajata. Ukrajina je skupaj z Ekvadorjem izrazila polno podporo ameriškemu napadu na Venezuelo, kar kaže na globoko politično polarizacijo med zavezniki Washingtona in Moskve. Kljub podpori nekaterih držav pa so številni evropski politiki izrazili resne pomisleke glede morebitnih kršitev mednarodnega prava. Dogajanje v Venezueli se tesno prepleta z geopolitičnimi napetostmi v Evropi, saj Rusija in Ukrajina zavzemata nasprotna pola v skoraj vseh večjih mednarodnih sporih. Moskva ameriško posredovanje interpretira kot nezakonit poseg v suverenost države, medtem ko Kijev v ameriških akcijah vidi upravičen boj proti avtoritarnim režimom.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je v televizijskem nagovoru uradno izjavila, da vlada nima informacij o tem, kje se trenutno nahajata predsednik Nicolás Maduro in prva dama Cilia Flores. Izjava prihaja v času negotovosti po poročilih o Madurovem zajetju, pri čemer podpredsednica od vpletenih strani zahteva dokaze, da je predsednik še vedno živ. Vlada v Caracasu se tako spopada z resno ustavno in vodstveno krizo, saj je komunikacija z vrhom države popolnoma prekinjena. Opozicijska voditeljica María Corina Machado je medtem objavila pismo, v katerem potrjuje Madurovo ujetništvo in napoveduje, da bo moral nekdanji voditelj stopiti pred mednarodno sodstvo. Po njenih besedah bo Maduro odgovarjal za grozovite zločine, ki jih je storil med svojo dolgoletno vladavino. Dogajanje predstavlja vrhunec večletnih napetosti in mednarodnih pritiskov, ki so v zadnjih mesecih močno oslabili režim v Venezueli.

Venezuelska vlada je v soboto poročala o obsežni vojaški agresiji, ko so sile Združenih držav Amerike izvedle vrsto zračnih napadov na vojaške in civilne cilje v prestolnici Caracas ter v zveznih državah La Guaira, Miranda in Aragua. Venezuelski minister za obrambo Vladimir Padrino López je napade označil za najhujšo kriminalno agresijo v zgodovini države in poudaril, da gre za neposredno kršitev mednarodnega prava. Po navedbah režima predsednika Nicolása Madura so eksplozije stresle več regij, kar je sprožilo razglasitev izrednih razmer po celotni državi. Napadi so se zgodili v času izjemno napetih odnosov med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevali po prekinitvi diplomatskih pogovorov. Venezuelske oblasti trdijo, da so bili napadi usmerjeni na civilno prebivalstvo in ključno infrastrukturo, medtem ko ameriška stran operacijo utemeljuje s preteklimi obveščevalnimi podatki o domnevnih grožnjah njihovim diplomatskim predstavništvom. Režim v Venezueli napade opisuje kot neupravičeno invazijo in skrunitev nacionalne suverenosti, kar je državo pahnilo v globoko politično in varnostno krizo.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po navedbah Washingtona so Madura že prepeljali iz države, v ZDA pa se bo soočil s sojenjem zaradi obtožb o terorizmu in trgovini z drogami. Trump je v izjavi za javnost poudaril, da je bila uporabljena vojaška sila brez primere v obdobju po drugi svetovni vojni, in zatrdil, da razpolagajo z neizpodbitnimi dokazi proti venezuelskemu voditelju. Združene države Amerike nameravajo upravljati z Venezuelo vse do vzpostavitve demokratične tranzicije. Medtem ko Washington operacijo označuje za uspeh v boju proti narkoterorizmu, so se na dogodke ostro odzvale zaveznice Venezuele. Rusija, Iran in Kuba so dejanje obsodili kot agresijo in kršitev mednarodnega prava. Napad sledi večmesečnemu stopnjevanju napetosti, med katerim so ZDA izvajale pomorske blokade in zasege tankerjev v Karibskem morju.

Francoski politični voditelji, predvsem iz vrst levice in zelenih, so ostro obsodili nedavno vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli. Jean-Luc Mélenchon, Marine Tondelier in Olivier Faure so preko družbenih omrežij izrazili nasprotovanje ameriškemu posredovanju, ki dodatno stopnjuje napetosti v regiji. Odzivi prihajajo v času, ko Washington opravičuje svoje dejavnosti z bojem proti mednarodnemu kriminalu in trgovini z drogami, kar pa kritiki označujejo za nedopusten poseg v suverenost tuje države. Medtem ko evropski politiki izražajo zaskrbljenost, ameriška javnost na dogajanje gleda z določeno mero ravnodušnosti. Prva poročila kažejo, da povprečni državljani ZDA niso močno ganjeni nad vojaškim posredovanjem, kljub temu da operacija predstavlja vrhunec enoletnega zaostrovanja odnosov med Caracasom in Washingtonom. Operacija je bila sprožena po tem, ko je administracija Donalda Trumpa več venezuelskih skupin označila za teroristične organizacije, kar je Pentagonu omogočilo pripravo neposrednih vojaških načrtov.

Ameriški predsednik Donald Trump je ukazal neposredno vojaško akcijo proti Venezueli, v kateri so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura. Operacija, ki jo Washington utemeljuje z obtožbami o narkoterorizmu in vodenju narko-države, je sprožila ostre odzive mednarodne javnosti. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da takšen napad brez privolitve Varnostnega sveta Združenih narodov ali dokazane samoobrambe predstavlja kršitev ustanovne listine ZN in mednarodnega prava. Italijanska poslanka Laura Boldrini je dejanje označila za nevarno uporabo sile, ki ogroža regionalno stabilnost, in pozvala Evropsko unijo k obsodbi napada. ZDA so se pri izvedbi operacije izognile običajnim postopkom obveščanja Kongresa s sklicevanjem na protiteroristično zakonodajo. Medtem ko Washington trdi, da gre za boj proti trgovini z drogami, kritiki poudarjajo, da so takšne enostranske intervencije v Latinski Ameriki v preteklosti že večkrat povzročile dolgotrajno politično in družbeno nestabilnost. Moskva in Peking, ki podpirata Caracas, bi lahko v prihodnjih dneh sprožila diplomatske protiukrepe, vendar imajo Združene države Amerike kot stalna članica Varnostnega sveta moč veta na morebitne resolucije proti lastnim dejanjem.

Britanski predsednik vlade Keir Starmer je uradno izjavil, da Združeno kraljestvo ni bilo na nikakršen način vpleteno v nedavne ameriške zračne napade na Venezuelo. Starmer je poudaril, da njegova država ni sodelovala pri načrtovanju ali izvedbi operacije, ki so jo sprožile oborožene sile Združenih držav Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. Premier je napovedal, da namerava v kratkem opraviti pogovor z ameriškim predsednikom, da bi neposredno pridobil vse potrebne informacije in razjasnil dejstva v zvezi z vojaškim posredovanjem. Izjava prihaja v času povečanih napetosti po ameriškem vojaškem posegu v tej južnoameriški državi. Starmerjevo vztrajanje pri neodvisnosti britanske politike v tem primeru kaže na previdnost Londona pri vpletanju v nove konflikte na ameriški celini, hkrati pa poudarja pomen vzdrževanja diplomatskih kanalov z Washingtonom. Britanska vlada se s tem distancira od neposredne odgovornosti za dogodke, vendar ostaja v tesnem stiku z zavezniki zaradi zagotavljanja stabilnosti v regiji.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je v soboto zjutraj sporočila, da so ameriške vojaške sile v bliskoviti operaciji zajele in odpeljale predsednika Nicolása Madura ter prvo damo Cilio Flores. Operacija, ki se je začela v zgodnjih jutranjih urah 3. januarja 2026, je vključevala zračne napade na Caracas in okoliške zvezne države Miranda, Aragua in La Guaira. Po navedbah Rodríguezove so napadi zahtevali civilne žrtve, vendar natančno število mrtvih še ni znano. Venezuelska vlada je nemudoma aktivirala dekret o mednarodnem izrednem stanju, ki ga je Maduro pripravil že pred meseci ob povečanju prisotnosti ameriške mornarice v Karibih. Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je dejanje ostro obsodil in ga označil za nesprejemljiv precedens v mednarodni skupnosti ter kršitev venezuelske suverenosti. Po njegovih besedah uporaba sile spominja na najtemnejša obdobja vmešavanja v latinskoameriško politiko. Medtem brazilska vojska ocenjuje, da neposredne vojaške grožnje za Brazilijo ni, vendar z zaskrbljenostjo spremlja morebiten val beguncev. Analitiki v brazilski vojski so opozorili na dejstvo, da so ameriški helikopterji nad Caracasom leteli brez odpora, kar nakazuje na morebitno sodelovanje dela venezuelskih oboroženih sil pri odstranitvi Madura.

Ameriške oborožene sile so v vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura, kar je sprožilo ostre odzive v mednarodni javnosti in v italijanskem političnem vrhu. Operacija pod vodstvom administracije Donalda Trumpa je usmerjena v strmoglavljenje dolgoletnega socialističnega režima, ki ga Zahod obtožuje diktature, korupcije in kratenja človekovih pravic. Medtem ko nekatere politične stranke v Italiji poudarjajo brutalnost Madurovega režima, hkrati opozarjajo, da takšna enostranska vojaška akcija ZDA pomeni grobo kršitev mednarodnega prava in ogroža že tako krhka svetovna ravnovesja. Italijanski politiki, predvsem iz vrst levice, so izrazili skrb za varnost tamkajšnje italijanske skupnosti in zahtevajo nujno izpustitev italijanskih državljanov, kot je Alberto Trentini. Kritiki operacije, med njimi Stefano Bonaccini in Riccardo Magi, poudarjajo, da bi morala Evropska unija odigrati močnejšo vlogo pri iskanju diplomatske rešitve, namesto da se dopušča vojaško posredovanje. Po drugi strani predstavniki stranke Bratje Italije (Fratelli d'Italia) opozarjajo na dvoličnost levice, ki po njihovem mnenju v preteklosti ni zadostno obsodila Madurovih zločinov in zatiranja opozicije. Razmere v Venezueli ostajajo negotove, mednarodna skupnost pa se sprašuje o prihodnosti latinoameriške regije po padcu režima, ki je državo obvladoval več kot desetletje. Napetosti med zagovorniki diplomatske poti in tistimi, ki podpirajo odstranitev diktatorja z uporabo sile, se stopnjujejo tudi v Evropi.

Rusija, Iran in več drugih držav so ostro obsodili sobotni vojaški napad Združenih držav Amerike na Caracas, v katerem so ameriške sile pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Rusko zunanje ministrstvo je dejanje označilo za oboroženo agresijo in kršitev mednarodnega prava, Washington pa opozorilo na resne posledice zaradi pridržanja tujega voditelja. Po poročanju tujih agencij je predsednik Donald Trump potrdil izvedbo zračnih napadov in trdil, da je bil Maduro ujet ter prepeljan iz države. Mednarodna skupnost se je na dogodke odzvala z mešanimi občutki; medtem ko Moskva in Teheran dejanja ZDA označujeta za nesprejemljivo agresijo, so evropske vlade pozvale k zadržanosti in preprečitvi nadaljnjega stopnjevanja nasilja. Napad predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti, med katerimi so ZDA stopnjevale pritisk z naftno blokado in vojaško prisotnostjo v Karibskem morju. Kritiki opozarjajo, da takšna poteza spodkopava suverenost držav in postavlja nevaren precedens v mednarodni politiki.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto sporočil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so pripadniki posebnih enot Delta Force zajeli dolgoletnega venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija se je odvila v zgodnjih jutranjih urah po lokalnem času, ko so prestolnico Caracas in več drugih zveznih držav pretresle močne eksplozije. Maduro in Floresova sta bila s helikopterjem prepeljana iz države, trenutno pa se po navedbah ameriške administracije nahajata na ameriški vojaški ladji USS Iwo Jima na poti v New York. ZDA so proti Maduru in njegovi soprogi že vložile obtožnico zaradi narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina ter kaznivih dejanj, povezanih z orožjem. Predsednik Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo mogoč varen in razumen prehod oblasti, hkrati pa je poudaril, da bodo ameriška naftna podjetja pomagala obnoviti uničeno infrastrukturo. Venezuelska vlada je dejanje označila za agresijo brez primere in zahteva dokaz, da sta Maduro in njegova soproga še živa. Rusija in Kitajska sta napad ostro obsodili kot kršitev mednarodnega prava.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v telefonskem pogovoru z venezuelsko podpredsednico Delcy Rodriguez poudaril podporo Rusije venezuelski vladi pri zaščiti njene suverenosti pred dejanji ZDA. Izrazil je tudi solidarnost z venezuelskim ljudstvom pred oboroženo agresijo.

Mehiška vlada je v uradni izjavi ostro obsodila nedavno ameriško vojaško posredovanje v Venezueli, ki je vključevalo napade na glavno mesto Caracas in druge strateške predele države. Mehika je ameriške akcije označila za nedopustne in pozvala k takojšnji prekinitvi vseh sovražnosti proti venezuelskemu ljudstvu in njegovi vladi. V luči stopnjevanja nasilja je Mehika na Združene narode naslovila nujno zahtevo po posredovanju in zaščiti mednarodnega prava. Zunanja politika Mehike pod vodstvom predsednice Claudie Sheinbaum poudarja dosledno spoštovanje načel Ustanovne listine ZN, zlasti suverenosti držav in prepovedi zunanjih vojaških intervencij. Do napada je prišlo po vrsti ameriških operacij v regiji, ki jih je administracija Donalda Trumpa opravičevala z bojem proti trgovini z drogami, vendar pa mehiška stran opozarja, da takšna enostranska dejanja spodkopavajo regionalno stabilnost in kršijo osnovne norme mednarodnih odnosov. Mehika zahteva, da se vsa odprta vprašanja rešujejo po diplomatski poti in v okviru večstranskih institucij.

Donald Trump je napovedal, da so ZDA izvedle vojaško operacijo v Venezueli, v kateri naj bi prijeli predsednika Nicolasa Madura in njegovo ženo. Operacijo je označil za obsežno in uspešno, pri čemer naj ne bi bilo ameriških izgub. Kljub temu Trump ne pričakuje poslabšanja odnosov z Rusijo zaradi te operacije, vendar je dodal, da morata Moskva in Washington urediti obstoječa odprta vprašanja.

Po napadu ZDA na Venezuelo in aretaciji Nicolása Madura se pojavljajo vprašanja o prihodnosti države. Rusija je izrazila mešane odzive na potezo Trumpove administracije. Medtem ZDA trdijo, da bodo prevzele nadzor nad državo.

Po Trumpovi grožnji z intervencijo ZDA v Iranu zaradi smrtonosnih protestov, je Iran zagrozil, da bo ciljal na vse ameriške baze. Iranski veleposlanik pri ZN je pozval generalnega sekretarja ZN in predsednika Varnostnega sveta, da obsodita Trumpovo grožnjo intervencije. Trump je dejal, da so ZDA pripravljene odgovoriti, če bo Iran pobijal protestnike.

Sile pod podpiranjem Savdske Arabije so v soboto dosegle pomemben napredek v jemenski provinci Hadramaut, ki je bogata z naravnimi viri. Po navedbah vojaških uradnikov so omenjene enote v zadnji eskalaciji spopadov zavzele vse vojaške in civilne objekte v Mukali, prestolnici province. Ta premik pomeni zaostritev napetosti znotraj jemenske vladne koalicije, saj so se savdske sile spopadle s frakcijami, ki jih podpirajo Združeni arabski emirati. Hadramaut velja za strateško ključno območje zaradi naftnih zalog, kar še dodatno poglablja razdor med Rijadom in Abu Dabijem. Operacija je sledila ofenzivi Južnega prehodnega sveta, ki uživa podporo Združenih arabskih emiratov in si prizadeva za odcepitev. Njihovi poskusi, da bi si podredili Hadramaut, so povzročili močan odziv Savdske Arabije, ki želi ohraniti svoj vpliv na tem območju. Dolgoletni zaveznici v Zalivu sta se tako znašli na nasprotnih bregovih, kar ogroža stabilnost jemenske vlade. Spopadi za nadzor nad kritično infrastrukturo in naravnimi viri kažejo na globoke razpoke v zavezništvu, ki se bori proti uporniškim Hutijem, a se hkrati bori za prevlado v regiji.

Savdska Arabija je s svojimi zavezniki okrepila vojaško ofenzivo v južnem Jemnu, pri čemer so njene sile napredovale proti strateško pomembnemu mestu Mukala v provinci Hadramut. Po navedbah lokalnih virov in videoposnetkov s terena so savdske sile zavzele nova območja, medtem ko so vojaška letala izvedla nove zračne napade na položaje južnih separatistov. Ti napadi so bili usmerjeni predvsem na vojaška taborišča in infrastrukturo v pristaniškem mestu. Najnovejše stopnjevanje spopadov se dogaja v širšem okviru več kot desetletje trajajoče državljanske vojne, ki je Jemen razdelila na več vplivnih sfer. Trenutni premiki sil so neposredno povezani s prejšnjimi napetostmi med savdsko koalicijo in silami Južnega prehodnega sveta (STC), ki so se poglobile po umiku sil Združenih arabskih emiratov. Savdska Arabija s temi operacijami poskuša utrditi svoj vpliv in preprečiti krepitev separatističnih teženj v ključnih pristaniščih na vzhodu države.

Nemška zvezna vlada je napovedala, da bo okrepila deportacije kriminalcev v Afganistan in Sirijo in da načrtuje nadaljnje lete v ti dve državi.

Ameriški predsednik Donald Trump je na sobotni tiskovni konferenci na Floridi ostro napadel kolumbijskega kolega Gustava Petra in ga opozoril, naj bo izjemno previden. Trump je Petra neposredno obtožil, da osebno sodeluje pri proizvodnji kokaina in da kolumbijske oblasti aktivno spodbujajo tihotapljenje prepovedanih drog v Združene države Amerike. Po Trumpovih besedah v Kolumbiji delujejo tovarne pod predsednikovim nadzorom, ki oskrbujejo ameriški trg. Besedni napad predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med voditeljema, ki segajo v preteklo leto. Trump je v svojih izjavah uporabil vulgarno izrazoslovje, ko je dejal, da mora Petro "paziti na svojo rit", s čimer je nakazal možnost ostrejših ukrepov proti južnoameriški državi. Incident dodatno zaostruje diplomatske odnose, ki so se poslabšali že po predhodni prekinitvi ameriške finančne pomoči Kolumbiji. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro se na zadnje osebne diskvalifikacije še ni uradno odzval, je pa v preteklosti že pozival k mednarodnemu pregonu Trumpa zaradi vojaških operacij proti tihotapskim ladjam v Karibskem morju. Stopnjevanje retorike med Washingtonom in Bogoto resno ogroža regionalno sodelovanje pri boju proti narkokartelom.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnih izjavah izrazil močan dvom glede politične prihodnosti venezuelske opozicijske voditeljice Marie Corine Machado. Trump je zatrdil, da Machado nima zadostne podpore in ugleda, ki sta potrebna za učinkovito vodenje države. Te izjave predstavljajo opazen premik v retoriki, saj je bila Machado v preteklosti videna kot ključna zaveznica ameriških prizadevanj za demokratične spremembe v Venezueli. Trumpova ocena prihaja v času izjemno napetih odnosov med Washingtonom in Caracasom, kjer Združene države Amerike še naprej izvajajo pritisk na režim Nicolása Madura. Kljub temu da je Machado prejela Nobelovo nagrado za mir in velja za osrednjo figuro upora proti trenutni oblasti, Trumpove besede nakazujejo na morebitno spremembo strategije ameriške administracije pri iskanju novega vodstva v tej latinoameriški državi. Takšno stališče bi lahko oslabilo enotnost venezuelske opozicije v njenem boju proti Madurovemu režimu.

Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjih izjavah odkrito kritiziral ruskega predsednika Vladimirja Putina, pri čemer je poudaril, da ruski voditelj v konfliktih povzroča preveliko število žrtvov. Trump je v seriji izjav pojasnil, da ni več navdušen nad Putinovim ravnanjem, hkrati pa je zavrnil kakršne koli očitke o strahu pred ruskim diktatorjem. Ta sprememba v tonu nakazuje na pomemben odmik od prejšnjih poskusov vzpostavljanja tesnejših diplomatskih vezi in hitrega reševanja ukrajinske krize. Napetosti so se dodatno stopnjevale, ko je Trump prek družbenih omrežij delil uvodnik, ki je bil izrazito kritičen do Kremelj. Čeprav so se v preteklosti pojavljale navedbe o tesnem sodelovanju in pogostih telefonskih pogovorih, trenutna retorika kaže na resno zaustavitev mirovnih procesov. Trump je prav tako razjasnil, da s Putinom v zadnjem obdobju ni razpravljal o razmerah v Venezueli, kar še dodatno potrjuje omejeno komunikacijo med voditeljema v času naraščajočih mednarodnih trenj.

Venezuelska skupnost v južni Floridi je množično proslavljala zajetje Nicolása Madura in njegove žene s strani ameriške vojske. Praznovanja so potekala v Miamiju in Doralu, kjer so zbrani vzklikali gesla o svobodi in vihteli venezuelske zastave. Dogodki so sledili ameriškemu vojaškemu napadu, ki je odstavil Madurovo vlado.

Protesti zaradi visokih življenjskih stroškov so se v Iranu nadaljevali že šesti dan in se razširili iz Teherana v druga mesta. V spopadih z varnostnimi silami je bilo ubitih najmanj šest ljudi, aretiranih pa je bilo več protestnikov. Uradni mediji so o protestih poročali zadržano.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto priznal, da so gospodarske zahteve protestnikov v državi popolnoma upravičene, vendar je hkrati ostro posvaril pred delovanjem tistih, ki jih je označil za izgrednike. Demonstracije, ki so se v nedeljo začele kot izraz nezadovoljstva zaradi visokih cen in gospodarske stagnacije, so se medtem razširile v več kot dva ducata mest. Prvotni poudarek na življenjskih stroških se je v zadnjih dneh preobrazil v širše politično nezadovoljstvo, ki vključuje tudi študentsko populacijo in trgovce v prestolnici. Hamenej je v govoru ob šiitskem prazniku poudaril, da si predsednik države in visoki uradniki prizadevajo za rešitev težkih gospodarskih razmer v državi, ki jo močno omejujejo mednarodne sankcije. Kljub razumevanju za stiske prebivalstva je vrhovni voditelj napovedal oster odziv oblasti proti vsem, ki bi povzročali nerede ali ogrožali javni red. Napetosti v Iranu so se stopnjevale po drastičnem padcu vrednosti nacionalne valute, kar je sprožilo najobsežnejše proteste v zadnjih treh letih.

Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je izrazil globoko zaskrbljenost nad razmerami v Venezueli in pozval k takojšnji deeskalaciji napetosti. V svoji izjavi je poudaril, da Evropska unija odločno podpira mirno, demokratično in vključujočo rešitev krize, ki mora v celoti spoštovati mednarodno pravo ter načela, zapisana v Listini Združenih narodov. Costa je poudaril, da Bruselj pozorno spremlja dogajanje in si prizadeva za stabilizacijo razmer v tej latinskoameriški državi. Pozivom k mirnemu reševanju sporov sta se pridružili tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas. Skupno sporočilo evropskih voditeljev odraža enotno stališče do venezuelske krize, pri čemer poudarjajo nujnost spoštovanja demokratičnih standardov in zaščito človekovih pravic. EU ostaja zavezana diplomaciji kot primarnemu sredstvu za dosego politične stabilnosti v regiji.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v Teheranu ukazal varnostnim silam, naj ostro ukrepajo proti protestnikom, ki jih je označil za izgrednike. V prvem javnem odzivu na večdnevne protivladne demonstracije je Hamenej poudaril, da pogovori s tistimi, ki povzročajo nemire, niso več mogoči in da jih je treba postaviti na njihovo mesto. Po poročanju tujih tiskovnih agencij je v nasilju, ki spremlja proteste zaradi gospodarske krize in padca vrednosti iranskega riala, do zdaj umrlo najmanj deset ljudi. Hamenej je za nemire v državi znova okrivil zunanje sovražnike, predvsem Združene države Amerike in Izrael. Iranski predsednik je ob tem izjavil, da se država nahaja v obsežni vojni z ZDA, Izraelom in Evropo. Po navedbah iranskega vrha naj bi tuje sile podpihovale trgovce in lastnike trgovin k skandiranju gesel proti islamu in islamski republiki. Izjava vrhovnega voditelja po oceni analitikov predstavlja neposredno dovoljenje varnostnim strukturam za uporabo agresivnih metod pri zatiranju uporov. Napetosti v regiji so se dodatno zaostrile po opozorilih ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede iranskega ravnanja.

Združene države Amerike so skozi zgodovino večkrat neposredno in posredno posegle v notranjo politiko latinskoameriških držav, kar močno vpliva na trenutne zaostrene odnose z Venezuelo. Venezuelska predsednika Hugo Chávez in Nicolás Maduro sta Washington v preteklosti večkrat obtožila podpore poskusom državnih udarov, trenutna administracija pod vodstvom Donalda Trumpa pa stopnjuje pritisk z zasegi tankerjev in uvedbo strogih gospodarskih sankcij. Zgodovinski pregled ameriških intervencij razkriva vzorec podpore avtoritarnim režimom in rušenja levičarskih vlad, kar je v regiji pustilo globoke politične in gospodarske posledice. V zadnjem obdobju so se napetosti dodatno zaostrile zaradi ameriške vojaške prisotnosti v Karibskem morju in zasegov plovil, ki prevažajo venezuelsko nafto. Maduro te poteze označuje za imperialistično agresijo in piratstvo, hkrati pa opozarja na nevarnost izbruha širšega regionalnega konflikta, ki bi Južno Ameriko lahko spremenil v novo krizno žarišče, podobno Gazi. Regionalne sile, vključno z Brazilijo, z zaskrbljenostjo spremljajo vojaško eskalacijo in pozivajo k deeskalaciji razmer.

V Venezueli so po stopnjevanju napetosti in ameriških zračnih napadih ulice v prestolnici Caracas in drugod po državi ostale skoraj povsem prazne. Prebivalci se po poročilih s terena spopadajo z mešanico nejevere, strahu in živčnosti, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal zajetje in odhod Nicolása Madura iz države. Novica o domnevnem koncu Madurovega režima je prebivalce presenetila, vendar je med njimi prisotna močna previdnost zaradi morebitnih novih vojaških posredovanj. Atmosfera v državi je napeta, saj številni državljani sprva niso verjeli novicam o Trumpovi objavi, nekateri so jih celo označili za neresnične. Kljub temu se je dejavnost v javnem prostoru močno zmanjšala, saj se ljudje izogibajo gibanju na prostem zaradi tveganja, ki ga prinaša vojaška prisotnost in negotova politična prihodnost države. Razmere ostajajo nepredvidljive, medtem ko mednarodna javnost čaka na nadaljnje potrditve o statusu venezuelskega vodstva.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle neposreden vojaški napad na venezuelsko prestolnico Karakas. Trump je na tiskovni konferenci v Palm Beachu na Floridi potrdil operacijo in poudaril, da gre za jasno opozorilo vsem, ki predstavljajo grožnjo nacionalni varnosti ZDA. Ameriška administracija je ob tem napovedala, da bo Washington neposredno usmerjal razvoj dogodkov v državi vse do vzpostavitve mirnega prehoda oblasti. Namestnik ameriškega državnega sekretarja Christopher Landau je prek družbenih omrežij sporočil, da se bo venezuelski predsednik Nicolás Maduro moral spopadati z roko pravice zaradi svojih zločinov. Po navedbah ameriških uradnikov so napadi usmerjeni proti režimu, ki ga obtožujejo vpletenosti v trgovino z mamili in kršenja človekovih pravic. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in predhodnih vojaških dejavnosti na območju Karibov, kjer so ZDA že prej uničevale logistične centre in plovila. Razmere v Venezueli ostajajo negotove, saj Trumpova administracija ne izključuje nadaljnjih ukrepov za dosego zamenjave režima. Ta poteza pomeni drastičen odmik od pretekle politike omejenih sankcij in tajnih operacij k neposredni vojaški intervenciji na tleh suverene države. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj bi stopnjevanje konflikta lahko povzročilo obsežno humanitarno krizo v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnem javnem nastopu poudaril, da se v odnosih z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom ne sooča s strahom. Trump je v izjavi, ki jo je prenašala Bela hiša, zavrnil kakršne koli osebne zadržke do ruskega voditelja, s katerim je v zadnjem obdobju vzpostavil intenziven diplomatski dialog glede reševanja konflikta v Ukrajini. Poleg razprav o varnostni arhitekturi v Evropi je Trump pojasnil, da v pogovorih s Putinom nista obravnavala razmer v Venezueli. Ta informacija je ključna za razumevanje prednostnih nalog ameriške zunanje politike, saj kaže na to, da so trenutna prizadevanja administracije skoraj v celoti usmerjena v stabilizacijo razmer na evropskih tleh in morebitno sklenitev mirovnega sporazuma med Moskvo in Kijevom. Trumpova retorika ostaja samozavestna, kljub preteklim kritikam glede njegovega odnosa do Kremlja.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je ostro obsodilo sobotni ameriški vojaški napad na Venezuelo, ki ga je označilo za dejanje oborožene agresije. Po navedbah Moskve je ameriški predsednik Donald Trump potrdil izvedbo zračnih napadov in zatrdil, da so ameriške sile zajele venezuelskega voditelja Nicolasa Madura ter ga prepeljale iz države. Ruska diplomacija poudarja, da za takšno vojaško akcijo ni bilo nobene vzdržne pravne podlage, temveč naj bi prevladala ideološka sovražnost nad diplomacijo. Moskva je zaradi dogodkov pozvala k nujnemu zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov in opozorila pred nadaljnjo eskalacijo napetosti v regiji. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom. Medtem ko Združene države Amerike svoje dejanje upravičujejo z bojem proti kriminalu, Rusija trdi, da so bili ti razlogi le pretveza za nasilno spremembo režima. Situacija ostaja negotova, saj so ruski uradniki pozvali k mednarodni vzdržnosti, medtem ko poročila o usodi Madura in stanju na terenu v Venezueli po napadih še naprej prihajajo v javnost. Dogodek je povzročil oster odziv mednarodnih zaveznikov Venezuele, ki opozarjajo na kršenje suverenosti in mednarodnega prava.

Grški kmetje in živinorejci, ki so se zbrali ob mejnem prehodu Evzoni, so v mestu Kilkis izvedli množičen protest z delovnimi stroji. S traktorji in kmetijskimi vozili so zapolnili glavne mestne ulice, vrhunec protesta pa se je zgodil pred pisarno podpredsednika parlamenta in poslanca Nove demokracije, Jorgosa Georgantasa. Protestniki so zahtevali osebno srečanje na prostem, ko pa se poslanec na njihove pozive ni odzval, so pred vhod v zgradbo v znak protesta odložili seno, koruzo, bombaž in gnoj. Akcija je del širšega vala kmečkih uporov v regijah Kilkis, Peonija in Pela. Po incidentu pred poslansko pisarno so protestniki pot nadaljevali do sedeža regionalne uprave, nato pa se vrnili proti mejni blokadi. Predstavniki kmetov so napovedali, da se bodo v Malgari udeležili vsesplošnega srečanja predstavnikov vseh blokad v državi, kjer bodo razpravljali o nadaljnjem stopnjevanju aktivnosti. Čiščenje vhoda v Georgantasovo pisarno sta po odhodu kmetov morala prevzeti lokalna funkcionarja vladajoče stranke.

Združene države Amerike so v soboto v Caracasu izvedle vojaško operacijo z imenom 'Popolna odločnost' (Resolution Absolute), v kateri so pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura in prvo damo Cilio Flores. Po besedah načelnika združenega štaba oboroženih sil ZDA, generala Dana Caina, je bila operacija rezultat večmesečnega načrtovanja, simulacij in priprav. General Caine je poudaril, da je bil poseg izveden natančno po načrtih in predstavlja kulminacijo obveščevalnih prizadevanj. Ameriške vojaške oblasti so razkrile podrobnosti o izvedbi misije, ki je bila usmerjena neposredno v predsedniško palačo oziroma rezidenco v prestolnici Venezuela. Akcija označuje dramatičen preobrat v odnosih med državama in neposreden poseg ameriških sil na venezuelsko ozemlje z namenom odstranitve dosedanjega vodstva. Madurova usoda po zajetju in morebitna privedba pred ameriško pravosodje ostajata predmet nadaljnjih uradnih postopkov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na mesto vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Imenovanje prihaja v času povečanih diplomatskih prizadevanj Združenih držav Amerike za končanje ruske invazije, ki traja že skoraj štiri leta. Zelenski je ob tem poudaril, da se mora država v prihodnje osredotočiti na vprašanja varnosti, razvoj obrambnih sil in mirovna pogajanja. Budanov je na položaju zamenjal Andrija Jermaka, ki je bil razrešen po uvedbi preiskave protikorupcijskih organov zaradi domnevnih nepravilnosti v energetskem sektorju. Istočasno so ruske oblasti v zasedeni regiji Herson sporočile, da je število smrtnih žrtev napada z ukrajinskimi brezpilotnimi letalniki na vas Horli naraslo na 27. Po navedbah ruske preiskovalne komisije naj bi droni zadeli kavarno in hotel, kjer so civilisti praznovali novo leto. Kijev je obtožbe o napadih na civilne tarče odločno zavrnil. Tiskovni predstavnik ukrajinskega generalštaba Dmitro Lihovij je izjavil, da ukrajinske sile delujejo v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom in napadajo izključno ruske vojaške cilje ter objekte energetske infrastrukture, ki služijo okupacijskim silam.

Zohran Mamdani je v četrtek ob polnoči na novo leto uradno zaprisegel kot 112. župan New Yorka in postal prva oseba muslimanske vere ter južnoazijskega porekla na tem položaju. 34-letni demokratični socialist je prisego opravil na Koranu, s čimer je simbolično napovedal novo obdobje vodenja največjega ameriškega mesta. V svojem nastopnem govoru je Mamdani obljubil »široko in drzno« upravljanje, ki se bo osredotočalo na potrebe delavskega razreda, cenovno dostopnost bivanja in vključenost vseh prebivalcev. Mamdani, ki je bil pred izvolitvijo razmeroma malo znan državni poslanec, je poudaril, da se ne bo odrekel svojim socialističnim načelom kljub morebitnim oznakam o radikalizmu. Njegov prevzem oblasti v finančnem središču sveta spremljajo mešani odzivi; medtem ko podporniki pozdravljajo zgodovinski premik k progresivni politiki, so nekateri deli javnosti, vključno z določenimi skupinami znotraj judovske skupnosti in konservativnimi kritiki, izrazili zaskrbljenost nad prihodnjo usmeritvijo mesta pod njegovim vodstvom.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim je za eno leto odložil uvedbo 50-odstotnih carin na oblazinjeno pohištvo in kuhinjske omarice. Odločitev, ki jo je sprejel na silvestrovo, je utemeljil z naraščajočimi življenjskimi stroški Američanov. Hkrati je v intervjuju za Politico potrdil, da se bo v začetku leta 2026 v Washingtonu začela gradnja monumentalnega slavoloka, t. i. loka de Trump, ki ga je napovedoval že v preteklem letu. Kljub tem potezam se republikanska stranka spopada z negotovostjo pred vmesnimi volitvami leta 2026. Demokrati opozarjajo na predsednikove poskuse vplivanja na volilno krajino prek preoblikovanja kongresnih okrožij in uporabe vojske v mestih, ki jih vodijo demokratski župani. Napetosti se stopnjujejo tudi v odnosu do vrhovnega sodišča, saj analitiki predvidevajo, da bi se sodniki v novem letu lahko pogosteje zoperstavili predsednikovim odločitvam, kar bi lahko omejilo njegovo izvršilno moč.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 presegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar močno presega prejšnje napovedi finančnih strokovnjakov. Glavni razlogi za tako strmo rast so dolgotrajne posledice proračunske porabe iz časa pandemije in naraščajoči stroški servisiranja dolga. Letna plačila obresti zdaj dosegajo skoraj bilijon dolarjev, kar predstavlja trikratno povečanje v primerjavi z letom 2020 in močno obremenjuje zvezni proračun. Prvo leto mandata predsednika Donalda Trumpa je prineslo mešane gospodarske rezultate, ki so sprožili precejšnjo negotovost na trgih. Čeprav je ameriško gospodarstvo v tretjem četrtletju 2025 beležilo 4,3-odstotno rast, so napovedi za prihodnji leti manj spodbudne. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) napoveduje upočasnitev rasti na 1,7 odstotka do leta 2026, medtem ko se pričakovana inflacija zvišuje proti 3 odstotkom. Trumpova politika visokih carin, ki so se v povprečju povzpele z 2,4 na 16,8 odstotka, je sicer prinesla približno 200 milijard dolarjev dodatnih proračunskih prihodkov, vendar je hkrati povzročila nestanovitnost na borzah in ohladila zaupanje potrošnikov.

Nekdanji posebni tožilec Jack Smith je med osemurnim zaslišanjem pred odborom za pravosodje predstavniškega doma razkril ključne podrobnosti o svojem delu in preiskavah proti bivšemu predsedniku Donaldu Trumpu. Smith je priznal, da zaradi sodne prepovedi floridske sodnice Aileen Cannon ni prebral drugega dela lastnega uradnega poročila, ki se nanaša na preiskavo o zaupnih dokumentih. Demokrati so ob tem opozorili, da je bila tožilecu s tem onemogočena celovita predstavitev ugotovitev o Trumpovem ravnanju z gradivi v Mar-a-Lagu. Med zaslišanjem za zaprtimi vrati je Smith obravnaval tudi pričanje Cassidy Hutchinson v povezavi z dogodki 6. januarja. Pojasnil je, da bi nekatere njene izjave na sodišču lahko označili za posredne dokaze oziroma pričevanje iz druge roke (hearsay). Hkrati je Smith branil svoje delo kot politično nevtralno in poudaril, da so bili njegovi postopki v celoti utemeljeni na dejstvih. Izpostavil je tudi strah, ki je vladal med napadom na Kapitol, in navedel pričevanje Marka Meadowsa o nenavadni prestrašenosti republikanskega kongresnika Jima Jordana, kar po Smithovih besedah dokazuje resnost takratnih razmer.

Zohran Mamdani je 1. januarja uradno prevzel vodenje New Yorka in postal prvi muslimanski župan v zgodovini te ameriške metropole. Ob začetku svojega mandata je napovedal »novo dobo« za največje mesto v Združenih državah Amerike. Mamdani, sicer demokratični socialist južnoazijskega porekla, je pri svoji zapriseženi uporabil koran, kar poudarja zgodovinski pomen njegovega prevzema funkcije za versko in etnično raznolikost mesta. Njegov nastop mandata sledi zmagi na novembrskih volitvah, kjer je premagal uveljavljene politične tekmece, vključno z nekdanjim guvernerjem Andrewom Cuomom. Mamdani se je v svoji kampanji osredotočil predvsem na vprašanja delavskega razreda in socialne pravičnosti. Njegova izvolitev velja za pomemben premik v lokalni politiki, saj New York pod njegovim vodstvom stopa na pot ambicioznih socialnih reform, kljub morebitnim političnim pritiskom na zvezni ravni. Analitiki izpostavljajo, da bo njegovo vodenje mesta ključno za prihodnjo usmeritev progresivnih politik v Združenih državah Amerike.

V vasi Horli v rusko zasedeni regiji Herson je na silvestrovo prišlo do silovitega napada z ukrajinskimi droni, v katerem je po zadnjih podatkih ruskih oblasti življenje izgubilo 27 ljudi, med njimi tudi otrok. Napad je zadel hotel in kavarno, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta, pri čemer je bilo ranjenih še najmanj 50 oseb. Ruski uradniki so dogodek označili za teroristični napad in vojni zločin, medtem ko Ukrajina vztraja, da njene sile napadajo izključno vojaške cilje v skladu z mednarodnim pravom. Istočasno je Kremelj sprožil obsežno informacijsko kampanjo, v kateri trdi, da so ukrajinski droni neuspešno poskušali izvesti napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Rusko obrambno ministrstvo je javno objavilo posnetke srečanja z ameriškim obrambnim atašejem v Moskvi, kateremu so predali domnevne dokaze, vključno z navigacijsko enoto sestreljenega drona. Analitiki ocenjujejo, da je ta poteza namenjena predvsem pošiljanju signalov prihajajoči ameriški administraciji pod vodstvom Donalda Trumpa. Napetosti med državama se tako ob začetku leta 2026 še stopnjujejo, kljub predhodnim diplomatskim prizadevanjem za mir.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil nov val diplomatskih napetosti, potem ko je na družbenem omrežju Truth Social objavil vrsto ostrih opozoril iranskemu režimu. Trump je zatrdil, da so Združene države Amerike »pripravljene in naložene« (locked and loaded) za vojaško posredovanje, če bo Teheran s silo zatrl mirne protestnike, ki se v Iranu zbirajo zaradi gospodarske krize in visoke inflacije. Predsednik je v svojem zapisu obljubil, da bodo ZDA »prišle na pomoč« iranskemu ljudstvu, kar je v mednarodni skupnosti in domači politiki sprožilo ugibanja o morebitni spremembi režima. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove izjave naletele na mešane odzive, tudi znotraj njegove lastne Republikanske stranke. Kongresnik Thomas Massie in kongresnica Marjorie Taylor Greene sta javno kritizirala predsednikovo napoved ter opozorila, da bi se morala država osredotočiti na notranje težave namesto na vmešavanje v tuje konflikte. Steve Bannon, nekdanji Trumpov strateg, je predsednika celo obtožil, da uporablja strategijo, ki spominja na politiko Hillary Clinton. Medtem je Teheran zaradi groženj že uradno zahteval ukrepanje Združenih narodov, saj Trumpove besede razumejo kot neposredno grožnjo suverenosti države v času, ko so protesti v Iranu že zahtevali več smrtnih žrtev.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je po aretaciji predsednika Nicolása Madura pozvala prebivalce k vsesplošni mobilizaciji in pripravljenosti na prevzem oblasti. Machado je v svojem nagovoru poudarila, da je napočil "čas svobode", potem ko so Združene države Amerike izpolnile svojo obljubo o uveljavitvi zakona. Po njenih besedah se je Madurova administracija pred tem vztrajno upirala vsem poskusom pogajalskega izhoda iz politične krize. Opozicijska voditeljica je poudarila pomen ljudske suverenosti in pozvala državljane, naj ostanejo pozorni v ključnih trenutkih za prihodnost države. Do aretacije Madura je prišlo po tem, ko so ameriške oblasti, vključno z Upravo za boj proti drogam (DEA), okrepile pritisk na njegov režim, ki so ga obtožile narkoterorizma in sodelovanja s kriminalnimi karteli. Dogajanje predstavlja dramatičen preobrat v dolgoletni venezuelski politični krizi, ki je državo pahnila v globoko gospodarsko in socialno nestabilnost.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado se je odzvala na novico o pridržanju Nicolása Madura z obsežnim sporočilom javnosti, v katerem je dogodek označila za prelomni trenutek za državo. V svojem pismu državljanom je poudarila, da je končno napočil čas za svobodo Venezuele, s čimer je nagovorila narod po dolgotrajni politični krizi in avtoritarni vladavini Madurovega režima. Machado, ki velja za osrednji obraz demokratičnih prizadevanj v državi, je aretacijo označila za nujen korak k obnovi ustavnega reda. Njen odziv odraža optimizem opozicijskih sil, ki v tem dejanju vidijo konec represivnega obdobja. Politična situacija v Venezueli ostaja napeta, saj aretacija nekdanjega predsednika odpira vprašanja o prihodnji stabilnosti države in prehodu k polni demokraciji pod vodstvom opozicijskih struktur, ki so že dlje časa opozarjale na nelegitimnost prejšnje oblasti.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike rano zjutraj izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo. Po besedah predsednika Trumpa so ameriške enote med operacijo uspešno zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo. Trump je v izjavi iz svojega letovišča Mar-a-Lago pojasnil, da sta bila zakonca že prepeljana zunaj meja Venezuele, operacijo pa je opisal kot odločen poseg v državi. Napad predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom. Do vojaškega posredovanja je prišlo kmalu po tem, ko je Madurova administracija na ključnih točkah države namestila težko orožje in raketne sisteme. Ameriška stran je pred tem večkrat opozorila na svojo vpletenost v venezuelsko politično krizo, vendar se je operacija kljub temu zgodila nepričakovano hitro. Podrobnosti o trenutni lokaciji Madura in statusu venezuelskih vojaških sil po napadu za zdaj ostajajo neznane, prav tako še niso objavljena poročila o morebitnih žrtvah med civilnim prebivalstvom.

V 106. letu starosti je po krajši bolezni umrl Sir Patrick Duffy, nekdanji britanski poslanec iz vrst laburistov in nekdanji minister za obrambo. Duffy, ki je umrl v petek, 2. januarja, je veljal za najstarejšega živečega nekdanjega člana britanskega parlamenta. Njegovo življenje je zaznamovala pestra vojaška in politična kariera, v kateri je med drugim preživel strmoglavljenje letala na Škotskem med drugo svetovno vojno. Duffy je bil v javnosti izjemno spoštovan kot veteran druge svetovne vojne in kot dolgoletni politik, ki je v britanski vladi zasedal odgovorne položaje, povezane z obrambnim resorjem. Njegova smrt pomeni slovo od ene zadnjih neposrednih političnih povezav z obdobjem povojne obnove in hladne vojne. Družinski prijatelji so ob njegovi smrti poudarili, da je bil kljub visoki starosti do konca dejaven in vključen v družbeno dogajanje.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto naznanil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle obsežne napade na Venezuelo. Po besedah predsednika Trumpa so ameriške sile v okviru operacije zajele venezuelskega voditelja Nicolasa Madura in njegovo soprogo ter ju oba odstranile iz države. Podrobnosti o sami izvedbi napadov in trenutni lokaciji pridržanega Madura za zdaj ostajajo neznane, vendar je Trump napovedal skorajšnjo tiskovno konferenco, na kateri bo pojasnil več podrobnosti o dogajanju. Svetovni voditelji so se na novico o aretaciji odzvali z mešanimi občutki, medtem ko se mednarodna skupnost pripravlja na morebitne geopolitične posledice te nenadne vojaške akcije. Operacija predstavlja drastičen preobrat v ameriški zunanji politiki do Venezuele, ki je bila že vrsto let pod močnim diplomatskim in gospodarskim pritiskom Washingtona. Razvoj dogodkov v Caracasu spremljajo vse večje svetovne prestolnice, saj bi odstranitev Madura lahko pomenila popolno destabilizacijo ali pa nov začetek za to južnoameriško državo.

Združene države Amerike so izvedle letalske napade na cilje v Venezueli, vendar po prvih podatkih državne naftne družbe PDVSA ključna energetska infrastruktura ni bila prizadeta. Napadi so povzročili škodo v pristanišču La Guaira v bližini prestolnice Caracas, vendar strokovnjaki poudarjajo, da se to pristanišče ne uporablja za izvoz surove nafte. Zaradi tega na trgu trenutno ni pričakovati motenj v oskrbi ali občutnih podražitev naftnih derivatov. Analitiki navajajo, da bi razmere paradoksalno lahko celo koristile potrošnikom, saj ponudba surovine ostaja stabilna, strah pred širitvijo konfliktov, ki bi ustavili proizvodnjo, pa se za zdaj ni uresničil. Venezuelska stran še vedno ocenjuje celotno škodo, vendar viri znotraj podjetja PDVSA trdijo, da so vsa glavna črpališča in rafinerije ostali nedotaknjeni. Mednarodni trgi so se na novice odzvali razmeroma mirno, saj neposredne grožnje za svetovni naftni trg trenutno ni.

Nogometaši beograjske Crvene zvezde so se na stadionu Rajko Mitić zbrali na prvem treningu zimskega dela priprav, s katerim so začeli priprave na spomladanski del sezone v srbski Superligi in Evropski ligi. Glavni trener Dejan Stanković je na uvodni konferenci za medije poudaril, da ekipo čaka zahtevno delo, če želi v maju proslavljati naslov prvaka. Posebno pozornost je pritegnilo vprašanje o statusu Nemanje Radonjića, na katerega Stanković ni podal dokončnega odgovora, vendar je nakazal, da njegova usoda v klubu ni odvisna zgolj od strokovnega vodstva. Generalni direktor kluba Zvezdan Terzić je bil do igralcev v garderobi precej oster in je od njih zahteval maksimalno resnost, da se klubu ob koncu sezone ne bi posmehovali. Medtem ko se ekipa osredotoča na preboj v evropsko pomlad, se v javnosti pojavljajo tudi ugibanja o morebitnih novih okrepitvah, med katerimi se najpogosteje omenja Marko Arnautović, za katerega je Stanković v šali dejal, da si ga želi kot "drago darilo". Klub kljub optimizmu glede rezultatov ostaja v napetem stanju zaradi disciplinskih pričakovanj vodstva in nerešenih kadrovskih vprašanj, ki so povezana s preteklimi nesoglasji znotraj kluba.

V naselju Al Ram, ki leži severovzhodno od okupiranega Jeruzalema, sta bila v sobotnem večernem incidentu ranjena dva Palestinca. Po poročanju lokalnih varnostnih virov so izraelske okupacijske sile streljale na moška v bližini ločilnega zidu, ki ga palestinska stran označuje za zid apartheida. Oba ranjenca so nemudoma prepeljali v bolnišnico na zdravljenje, vendar podrobnosti o njunem zdravstvenem stanju še niso znane. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti na Zahodnem bregu, kjer so spopadi med izraelsko vojsko in lokalnim prebivalstvom postali skoraj vsakodnevni. Naselje Al Ram je zaradi svoje strateške lege ob jeruzalemski meji in neposredne bližine varnostne pregrade pogosto prizorišče tovrstnih varnostnih incidentov. Izraelska stran dogodka še ni podrobneje komentirala, gre pa za nadaljevanje niza streljanj na civiliste na tem območju, ki so se zvrstila v zadnjih mesecih.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je 3. januarja 2026 razglasila začetek demokratične tranzicije v državi, potem ko je bil dolgoletni predsednik Nicolás Maduro ujet in predan mednarodnemu pravosodju. Machado je v uradni izjavi poudarila, da je napočil "čas svobode", hkrati pa je potrdila pripravljenost opozicije na prevzem oblasti. Po njenih besedah se bo Maduro zdaj moral soočiti z obtožbami za zločine proti človečnosti in druga kazniva dejanja, storjena nad venezuelskimi državljani. Preobrat v državi sledi stopnjevanju napetosti, v katerem so Združene države Amerike po navedbah opozicije "uveljavile zakon". Pozivi k tranziciji vključujejo vzpostavitev institucionalnega reda, izpustitev političnih zapornikov in nujno oživitev gospodarstva, ki ga je večletna kriza močno prizadela. Machado je državljane pozvala k enotnosti v procesu obnove države, medtem ko mednarodna skupnost pozorno spremlja razplet dogodkov po padcu Madurovega režima.