Češki vrhovni revizijski urad (NKÚ) je ugotovil, da se digitalizacija konzularnih storitev, ki vključujejo vloge za vizume in potne liste, sooča z resnimi težavami. Kljub prizadevanjem za prehod na digitalno poslovanje, so sistemi ministrstev za notranje in zunanje zadeve pomanjkljivo povezani. To od zaposlenih zahteva ročno prepisovanje podatkov, v določenih primerih pa se za prenos informacij še vedno uporabljajo fizični kurirji, kar povzroča podvajanje dela in zmanjšuje učinkovitost javne uprave. Revizija je razkrila, da je uvedba novih, popolnoma delujočih digitalnih sistemov trenutno nedosegljiva. Namesto poenostavitve postopkov so novi sistemi prinesli dodatne administrativne obremenitve. Pomanjkanje interoperabilnosti med ključnimi državnimi organi ostaja glavna ovira, kar pomeni, da digitalizacija v trenutni obliki ne izpolnjuje pričakovanj o modernizaciji in racionalizaciji državnih storitev.

Donald Trump je izjavil, da ne verjame, da so ukrajinski brezpilotni letalniki napadli rezidenco Vladimirja Putina. Poleg tega je Trump dejal, da ZDA nujno potrebujejo Grenlandijo in opozoril Rodrigueza, da bo končal slabše od Madura, če ne bo delal tako, kot se mu reče. Politolog Andrej Manojlo je komentiral Trumpovo izjavo in dejal, da ni argument.

Nemške deželne oblasti v Severnem Porenju - Vestfaliji so napovedale uvedbo novega digitalnega sistema za prenos maturitetnih nalog, ki bo v celoti zaživel leta 2026. Odločitev sledi hudi tehnični napaki iz leta 2023, ko so zaradi težav pri prenosu podatkov morali odpovedati izpite iz naravoslovnih predmetov za več tisoč dijakov. Novi sistem bodo sprva preizkusili na omejenem številu gimnazij, da bi zagotovili njegovo stabilnost pred splošno uveljavitvijo. Cilj posodobitve je izboljšanje varnosti in zanesljivosti distribucije izpitnega gradiva. Projekt se osredotoča na odpravo ranljivosti v trenutni informacijski infrastrukturi, ki so v preteklosti povzročile logistični kaos. Čeprav bo večina šol letos še uporabljala obstoječe protokole, bo testna faza na izbranih ustanovah služila kot podlaga za končno prilagoditev programske opreme. Oblasti poudarjajo, da je zanesljivost sistema ključna za ohranjanje zaupanja v izobraževalni proces in preprečevanje stresa pri maturantih.

Spodnjesaški minister za zdravje Andreas Philippi je ponovno izpostavil načrte za skrajšanje čakalnih dob na specialistične preglede. Poudaril je, da se morajo dolge čakalne dobe končati in da bo storil vse, kar je potrebno, da se to uresniči.

Nove ruske rakete in napadi z droni so ponovno ciljali na Kijev in njegovo okolico, pri čemer sta umrli dve osebi. Zračni alarmi so se oglasili po celotnem ozemlju, vojska pa je opozorila na številna gibanja ruskih raket in dronov. V okolici ukrajinske prestolnice so napadi zahtevali posredovanje reševalnih služb, pri čemer je ena oseba umrla, tri pa so bile ranjene v zasebni kliniki.

Iransko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki so ga v vojaški operaciji zajele sile Združenih držav Amerike. Tiskovni predstavnik iranskega ministrstva je dejanje označil za nezakonito in zahteval takojšnjo ter brezpogojno izpustitev predsednika. Iran poudarja, da se kljub dramatičnemu razvoju dogodkov v Venezueli odnosi med Teheranom in Caracasom ne bodo spremenili. Napetosti so narasle po tem, ko so ameriške sile izvedle kirurško natančno operacijo v Caracasu in Madura skupaj z njegovo soprogo Silvio Flores prepeljale v New York. Tam se bosta spopadala z obtožbami o narkoterorizmu in nezakonitem posedovanju orožja. Iranska stran aretacijo interpretira kot kršitev mednarodnega prava in agresijo, medtem ko ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa napovedujejo prehodno vodenje Venezuele in morebitno nadaljnje vojaško posredovanje v regiji.

Pakistan in Kitajska sta po zaključku sedmega kroga strateškega dialoga zunanjih ministrov v Pekingu izdala skupno izjavo, v kateri sta pozvala k vidnejšim in preverljivim ukrepom za uničenje terorističnih organizacij s sedežem v Afganistanu. Pakistanski zunanji minister Ishaq Dar in njegov kitajski koleg Wang Yi sta poudarila, da te skupine predstavljajo resno grožnjo regionalni in svetovni varnosti. Državi sta od afganistanskih oblasti zahtevali, da preprečijo uporabo svojega ozemlja za militantne dejavnosti proti drugim državam. Strani sta se dogovorili o tesnem sodelovanju pri reševanju afganistanskega vprašanja in pozvali mednarodno skupnost h krepitvi pritiska na tamkajšnjo vlado za oblikovanje vključujočega političnega okvira. Kitajska stran je ob tem pohvalila prizadevanja Islamabada pri boju proti terorizmu in zaščiti varnosti v regiji. Poziv prihaja v času povečanih napetosti, ko se Afganistan sooča z obtožbami o nudenju zatočišča skrajnim skupinam, kar vpliva na stabilnost sosednjih držav in varnost kitajskih investicij v okviru gospodarskega koridorja.

Nekdanji izvršni sekretar centra za duševno zdravje v tajvanskem mestu Kaohsiung, He Jianzhong, je bil obtožen zlorabe uradnega položaja in spolnega napada na mladoletnico. He naj bi s pomočjo dostopa do uradnih zbirk podatkov pridobil osebne informacije o 16-letni deklici, ki je bila vključena v programe pomoči, ter jo kasneje zavedel v spolno dejanje. Primer je sprožil buren odziv v političnem prostoru, kjer je kandidatka za županjo Ke Zhien ostro obsodila mestno upravo zaradi popolnega odpovedi socialne mreže in nezadostnega varovanja osebnih podatkov ranljivih skupin. Mestne oblasti v Kaohsiungu so se na obtožbe odzvale s pojasnilom, da so po prejemu obvestila tožilstva nemudoma sprožile protokol pomoči žrtvi in začele preiskavo sistemskih pomanjkljivosti. Mestna uprava poudarja, da so med preiskavo morali upoštevati določila o zaupnosti postopka, vendar so že uvedli strožje nadzorne mehanizme za dostop do informacijskih sistemov. Opozicija medtem vztraja, da gre za sistemsko napako visokih uradnikov, ki bi morali zaščititi najbolj ogrožene otroke in mladostnike, namesto da so jih izkoriščali.

Ameriški predsednik Donald Trump je po uspešno izvedeni vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so elitne enote Delta Force zajele predsednika Nicolása Madura, napovedal možnost podobnega posredovanja v Kolumbiji. Trump je v javnem nagovoru neposredno opozoril kolumbijskega predsednika Gustava Petra in poudaril, da vojaška opcija v sosednji državi ostaja odprta. Po predsednikovih besedah je med operacijo v Caracasu prišlo do silovitega upora, v katerem je umrlo večje število varuhov režima, med katerimi naj bi bili tudi številni kubanski državljani, ki so varovali Madura pred aretacijo zaradi obtožb o narkoterorizmu. ZDA so po zajetju Madura, ki se trenutno nahaja v zveznem priporu v New Yorku, napovedale neposredno upravljanje z venezuelskimi državnimi viri, kar je takoj vplivalo na svetovne energetske trge. Cene surove nafte so se na azijskih borzah znižale za več kot odstotek, saj Washington načrtuje aktivacijo ogromnih venezuelskih naftnih rezerv, ki so bile prej pod embargom. Začasno vodenje države je po navodilih ameriške administracije prevzela podpredsednica Delcy Rodriguez, medtem ko ameriška podjetja že pričakujejo dostop do tamkajšnje infrastrukture.

Po zajetju Nicolasa Madura se pojavljajo ugibanja o prihodnosti Venezuele. Elon Musk je predlagal Marca Rubia za predsednika Venezuele. ZDA so izvedle bombardiranje Caracasa. Trump pa naj bi po poročanju francoskih medijev izrazil željo po aneksiji Grenlandije, kar je povzročilo odziv Francije in solidarnost z Dansko.

V Združenih narodih je potekala nujna seja Varnostnega sveta zaradi ameriške vojaške intervencije v Venezueli. Poleg Nicolása Madura je bila aretirana in izgnana v ZDA tudi njegova soproga Cilia Flores. Obtožena je »narkoterorizma« in »zločinov proti človeštvu«.

Donald Trump se je srečal z Elonom Muskom in prvo damo Melanio Trump na večerji. Trump je Muska označil za supergenija z možnostjo napak. Izrazil je prepričanje, da bodo ZDA povrnile ves denar, porabljen za Ukrajino med njegovo administracijo. Prav tako je izjavil, da bo Kuba kmalu propadla. Trump je dejal tudi, da ZDA nujno potrebujejo Grenlandijo.

Ruska zvezna agencija za zračni promet (Rosaviacija) je na letališču Gagarin v Saratovu uvedla začasne omejitve za vzlete in pristanke zrakoplovov. Predstavnik agencije Artem Korenjako je pojasnil, da so bili ukrepi nujni za zagotavljanje varnosti poletov, vendar podrobnejših informacij o naravi grožnje ni podal. Podobne omejitve so bile v istem času odpravljene na letališčih v Ivanovu, Nižnem Novgorodu in Jaroslavlju, ki so se vrnila k običajnemu obratovanju. Po kratkotrajni prekinitvi je letališče v Saratovu ponovno začelo sprejemati in odpravljati lete. Ukrep sledi vzorcu pogostih zaprtij zračnega prostora v zahodnem in južnem delu Rusije, ki so običajno povezana z aktivnostmi ukrajinskih brezpilotnih letalnikov ali delovanjem ruske zračne obrambe. Kljub ponovnemu odprtju letališča ostaja stopnja pripravljenosti v regiji visoka zaradi preteklih varnostnih incidentov.

Nicolás Maduro in njegova žena Cilia Flores sta bila zajeta v Caracasu in prepeljana v New York, kjer bo Maduro danes popoldne stopil pred sodnika. Zaradi Madurovega športnega kompleta Nike, ki ga je nosil ob aretaciji, naj bi prišlo do svetovnega pomanjkanja tega oblačila.

Izraelske oblasti so novega župana New Yorka Zohrana Mamdanija obtožile antisemitizma, potem ko je neposredno po nastopu mandata preklical vrsto izvršilnih ukazov svojih predhodnikov. Mamdani, ki je postal prvi muslimanski župan v zgodovini mesta, je s svojimi prvimi ukrepi sprožil buren odziv v mednarodni skupnosti, zlasti v Izraelu. Kritiki trdijo, da njegove odločitve spodkopavajo varnost judovske skupnosti v New Yorku, medtem ko njegovi podporniki poudarjajo, da gre za uresničevanje predvolilnih obljub o reformi mestne uprave. Napetosti med Izraelom in mestno upravo New Yorka so se stopnjevale hitro po Mamdanijevi prisegi. Izraelska stran je izrazila globoko zaskrbljenost nad politično smerjo novega župana, ki prihaja iz vrst demokratičnih socialistov. Njegovi prvi koraki so v Tel Avivu sprožili uradne obtožbe o sovražni naravnanosti do judovskega ljudstva, kar postavlja odnose med največjim ameriškim mestom in judovsko državo na preizkušnjo. Gre za redek primer neposrednega diplomatskega spora med tujo državo in ameriškim lokalnim funkcionarjem.

Iranski parlament je opravil razpravo o predlogu proračuna za proračunsko leto 1405 po iranskem koledarju, pri čemer so se mnenja o njegovi učinkovitosti močno razhajala. Poslanec Hosein Samsami, član parlamentarne komisije za gospodarstvo, je ostro nasprotoval osnutku in opozoril, da bi lahko predlagani ukrepi sprožili nov val visoke inflacije. Po njegovih besedah proračun ne zagotavlja nujno potrebne gospodarske rasti in izboljšanja življenjskega standarda prebivalstva, kar bi lahko v prihodnjem letu privedlo do obsežnih socialnih nemirov. Nasprotno pa je predsednik organizacije za načrtovanje in proračun, Hamid Purmohamadi, zagovarjal vladni predlog in poudaril, da je osnutek zasnovan prav z namenom obvladovanja inflacijskih pritiskov. Zatrdil je, da je vlada močno omejila svojo porabo, da bi preprečila proračunski primanjkljaj. Purmohamadi je še dodal, da inflacija nastane le v primerih, ko so prihodki nerealno načrtovani, stroški pa neustrezno nadzorovani, čemur se želi trenutna administracija s tem dokumentom izogniti.

V mestu Pointe-a-Pitre na francoskem otočju Guadeloupe se je v nedeljo zvečer, 4. januarja 2026, zgodil tragičen incident, v katerem je bil ubit moški. Do streljanja je prišlo okoli 22.30 sredi polnih ulic v centru mesta, kjer se je odvijala prva povorka priljubljenega vsakoletnega karnevala. Žrtev, ki po prvih podatkih policije nima kriminalne preteklosti, je bila ustreljena v glavo in je na kraju dogodka podlegla poškodbam. Zaradi nasilnega dogodka, ki je pretresel tisoče obiskovalcev, so lokalne oblasti nemudoma prekinile karnevalske svečanosti. Preiskava motiva za napad in iskanje storilca še potekata, varnostne sile pa so poostrile nadzor v mestu. Dogodek je zasenčil začetek prazničnega obdobja, ki velja za enega največjih kulturnih dogodkov na tem karibskem območju, in sprožil razprave o varnosti na javnih prireditvah.

Bolgarski predsednik Rumen Radev je napovedal, da bo v prihodnjih dneh podelil prvi mandat za sestavo nove bolgarske vlade. Odločitev je bila sprejeta 19. decembra 2025 ob zaključku posvetovanj s predstavniki parlamentarnih skupin v 51. narodni skupščini. Radev je po seriji pogovorov s strankami ocenil pripravljenost političnih subjektov na oblikovanje stabilne koalicije, ki bi državo popeljala iz obdobja politične negotovosti. Postopek podelitve mandata sledi ustavnim določilom, po katerih se prvi mandat podeli najmočnejši parlamentarni skupini. Politična situacija v Bolgariji ostaja napeta, saj so bila predhodna posvetovanja ključna za razjasnitev razmerij med strankami v novem sklicu parlamenta. Radev je poudaril nujnost oblikovanja vlade, ki bo sposobna nasloviti proračunska vprašanja in strateške cilje države. Podelitev mandata predstavlja uradni začetek procesa, v katerem bo imela izbrana stranka omejen čas za oblikovanje ministrskega kabineta in pridobitev parlamentarne podpore.

Predsednik tajvanske ljudske stranke (TPP) Ko Wen-je je ostro nastopil proti vladajoči Demokratični progresivni stranki (DPP) in napovedal brezkompromisen politični boj v primeru napadov na njegovega strankarskega kolega Huanga Kuo-changa. Politične napetosti v državi se stopnjujejo, medtem ko se stranke pripravljajo na prihajajoče lokalne volitve. Ko je med obiskom v enem izmed templjev kritiziral poskuse diskreditacije Huanga in poudaril, da bo stranka TPP na morebitne provokacije odgovorila s taktiko t.i. požgane zemlje. Te izjave prihajajo v času, ko se politični akterji v Tajvanu vse bolj posvečajo pozicioniranju pred decembrskimi županskimi in svetniškimi volitvami.Medtem ko se vladajoča stranka DPP že aktivno predstavlja z usklajenimi predvolilnimi plakati svojih kandidatov, opozicijska stranka Kuomintang (KMT) še ni določila svojih uradnih kandidatov za ključna mesta, kot je mesto Taichung. Kandidata KMT, podžupan Jiang Qichen in poslanka Yang Qiongying, sta se zato odločila za bolj diskreten pristop in za zdaj objavljata le voščilnice za kitajsko novo leto brez eksplicitnih volilnih gesel. Ta razlika v pristopih kaže na različno stopnjo pripravljenosti in strategij znotraj glavnih političnih taborov na Tajvanu.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v svojem zadnjem odzivu ponovno izrazil javno podporo protivladnim protestom v Iranu. Njegove izjave so v Teheranu interpretirali kot neposredno spodbujanje nemirov in vmešavanje v notranje zadeve države, iranski uradniki pa so se na njegove besede odzvali z opozorili o nesprejemljivosti takšne retorike. Trumpovo stališče stopnjuje napetosti med državama, saj ameriški predsednik ne le podpira protestniška gibanja, temveč s svojimi objavami na družbenih omrežjih namiguje na možnost aktivnejše vloge ZDA pri zaščiti udeležencev protestov. Iranski politični vrh, vključno z nekdanjimi ministri in diplomati, je te napovedi označil za poskus spodbujanja državljanske vojne, kar še dodatno zaostruje že tako krhke diplomatske odnose med Washingtonom in Teheranom.

Japonski prvoligaški nogometni klub Avispa Fukuoka je v ponedeljek, 5. januarja 2026, uradno sporočil, da je z dnem 4. januarja prekinil sodelovanje z glavnim trenerjem Kim Myung-hwijem. Do sporazumne prekinitve pogodbe je prišlo po ugotovitvi več kršitev pravil o skladnosti poslovanja in etičnega kodeksa kluba. Vodstvo kluba podrobnosti o naravi kršitev ni razkrilo, vendar so potrdili, da dejanja trenerja niso bila v skladu z notranjimi akti organizacije. Dogodek je v japonski športni javnosti sprožil val razprav, zlasti v povezavi s preteklimi odločitvami sponzorjev. Lokalni mediji izpostavljajo podjetje Fukuya, ki je že pred letom dni prekinilo sodelovanje s klubom, kar se zdaj v luči novih dogodkov ocenjuje kot izjemno preudarna odločitev. Klub se po odhodu Kima spopada z iskanjem novega vodstva sredi priprav na novo sezono, medtem ko poskuša omejiti škodo za svoj ugled. Kim Myung-hwi je bil v preteklosti že vpleten v podobne spore glede vodenja, kar še dodatno obremenjuje trenutno situacijo v klubu.

Tajvanski predsednik Lai Čing-te je na srečanju z nacionalnim združenjem uvoznikov in izvoznikov izpostavil izjemne gospodarske dosežke države, saj je izvoz do konca novembra dosegel rekordnih 578,5 milijarde ameriških dolarjev. Predsednik je poudaril, da bo leto 2026 ključno za prihodnji razvoj Tajvana, zato je pozval k tesnejšemu sodelovanju med vladajočo koalicijo in opozicijo ter k splošni družbeni enotnosti. Po njegovih besedah je rast predvsem posledica povečanega povpraševanja po tehnologijah umetne inteligence in visoko zmogljivem računalništvu, kjer Tajvan ohranja vodilno vlogo na svetovnem trgu. Inštitut za ekonomska raziskovanja Tajvana je hkrati objavil seznam 25 najuspešnejših mednarodnih blagovnih znamk otoka, katerih skupna vrednost je narasla za 2,7 odstotka na več kot 15 milijard dolarjev. Lai je podjetnikom obljubil nadaljnjo vladno podporo in poudaril, da mora država na doseženih temeljih nadgraditi svojo industrijsko moč. Gospodarska stabilnost in tehnološki napredek ostajata prioriteti v času, ko se država sooča z zunanjimi geopolitičnimi pritiski in notranjimi političnimi trenji.

Glavni poveljnik ukrajinskih oboroženih sil Oleksander Sirski je po poročanju nekaterih medijev organiziral in plačal zdravljenje svojega očeta v zasebni kliniki v Podmoskovju. Stanislav Sirski, ki trpi za težko boleznijo, naj bi bil v rusko zdravstveno ustanovo napoten v času novoletnih praznikov, da bi mu zagotovili stalno in kakovostno nego. Poročila navajajo, da je general Sirski osebno poravnal stroške storitev zasebnega medicinskega centra v državi, s katero je Ukrajina v vojni. Informacije o domnevnih finančnih transakcijah in logistični pomoči družinskim članom v Rusiji so sprožile številna vprašanja o zasebnih povezavah vrha ukrajinske vojske z Rusko federacijo. Kljub uradnemu položaju in odgovornostim, ki jih ima Sirski v Kijevu, njegovi sorodniki še vedno prebivajo na ruskem ozemlju, kar povečuje kompleksnost njegovega osebnega položaja v času trajajočih sovražnosti. Navedbe o ponovnem plačilu zdravstvenih storitev nakazujejo na redne stike med poveljnikom in njegovo družino v Rusiji.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je zavrnil obtožbe Donalda Trumpa o povezavi s trgovino z drogami, potem ko je Trump Kolumbiji zagrozil z vojaškim posredovanjem. Trump je tudi opozoril Iran, da bo močno prizadet, če bo prišlo do nadaljnjih ubojev protestnikov. Poleg tega je Trump dejal, da Grenlandija nujno potrebna ZDA. Elon Musk pa je objavil fotografijo večerje s Trumpom in njegovo ženo Melanio.

Zaradi zavlačevanja z obravnavo državnega proračuna so ogroženi obrambni projekti, vredni 78 milijard NTD. Poslanka stranke KMT Zheng Lijun je pozvala predsednika Lai Qingdeja in premierja Cho Jung-taija, naj pripravita proračun v skladu z zakonom. Zheng Lijun je predlagala, da bi moral biti proračun za vojsko in policijo prioriteta. Poleg že omenjenih kandidatov za župana mesta Taoyuan iz stranke DPP, Ho Chih-weija in Wang Yichuana, se je pojavilo ime Zhanga Dunhana. V Keelungu se za županski stolček leta 2026 obeta spopad med trenutnim županom Xie Guoliangom (KMT) in Tong Ziwelijem (DPP).

Medtem ko Zheng Liwen krivi Lai Qing-deja za proračunski zastoj, se v DPP pojavljajo imena kandidatov za župana Taoyuana, med njimi Zhang Dunhan. V Keelungu pa se obeta boj med županom Xie Guoliangom (KMT) in Tong Ziweijem (DPP) na volitvah leta 2026, ki bo spopad ne le med strankama, ampak tudi med političnimi družinami.

Iranska centralna banka je uradno napovedala poenotenje menjalnega tečaja. S tem se bo vrednotenje blaga izvajalo po tečaju v drugem oddelku menjalnice. Banka je objavila tudi nove tečaje dolarja, evra in drugih valut, kar nakazuje na poenotenje tečajev na iranskem trgu.

Armand Mema, član finske nacionalno-konzervativne stranke Zavezništvo za svobodo, je v pogovoru za rusko tiskovno agencijo Tass ostro kritiziral predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. Mema trdi, da njena trenutna politika vodi povezavo v katastrofo in morebiten razpad, pri čemer je predsednico obtožil prizadevanj za preoblikovanje Evropske unije v tako imenovani četrti rajh. Po njegovih besedah so takšna prizadevanja v neposrednem nasprotju s prvotnimi mirovnimi načeli, na katerih je bila zveza ustanovljena. Finski politik meni, da delovanje trenutnega vodstva Evropske komisije ogroža suverenost držav članic in stabilnost celotne regije. Njegove izjave odražajo naraščajoče nezadovoljstvo znotraj nekaterih desnih političnih krogov v Evropi, ki nasprotujejo tesnejši integraciji in militarizaciji unije. Mema je poudaril, da Ursula von der Leyen s svojimi odločitvami predstavlja neposredno grožnjo prihodnosti evropskega projekta.

Latvijski organi pregona so izvedli preiskavo na krovu plovila, ki je bilo zasidrano v pristanišču Liepaja, potem ko so poročali o poškodbi optičnega telekomunikacijskega kabla v Baltskem morju. Nacionalna policija je sporočila, da je bil podvodni kabel, ki je v lasti zasebnega podjetja, poškodovan 2. januarja 2026. Preiskovalci so na ladji začeli nujna procesna dejanja, da bi ugotovili morebitno vpletenost plovila v incident, ki je ponovno sprožil vprašanja o varnosti kritične podvodne infrastrukture v regiji. Incident se je zgodil v bližini latvijske obale, policija pa se je za pregled plovila odločila na podlagi informacij o gibanju ladij v času nastanka poškodbe. Po navedbah tiskovne agencije Reuters so latvijski uradniki potrdili, da preiskava poteka v sodelovanju z drugimi regionalnimi partnerji. Čeprav podrobnosti o identiteti ladje ali njenem izvoru niso bile takoj razkrite, dogodek sledi nizu podobnih primerov v Baltskem morju, ki so povečali stopnjo pripravljenosti v baltskih državah.

Francoski kmetijski sindikati so v odgovor na nezadovoljstvo z vladnimi ukrepi organizirali nove protestne pohode, ki se s traktorji premikajo proti Parizu. Predsednik sindikata Coordination rurale Bertrand Venteau je napovedal, da bodo miroljubni konvoji v prestolnico prispeli do konca tedna, medtem ko se bo glavnina sil začela premikati v torek. Namen mobilizacije je predložitev seznama zahtev predsedniku vlade Sébastienu Lecornuju, s katerim se kmetje želijo sestati v četrtek, 8. januarja. Že v ponedeljek so se pojavile prve zapore na ključnih avtocestah A75, A64, A51 in A7, kjer kmetje izražajo nestrinjanje s trenutno kmetijsko politiko. Premier Lecornu je v ponedeljek in torek gostil predstavnike kmetijskih sindikatov v poskusu, da bi preprečil tretjo zaporedno zimo kmečkih uporov. Kljub napovedanim pogovorom kmetje opozarjajo, da bodo njihove dejavnosti odvisne od odziva vlade na njihove zahteve. Gibanje se odvija v luči širšega evropskega kmetijskega nezadovoljstva, pri čemer francoski proizvajalci poudarjajo nevzdržne gospodarske razmere in birokratske ovire. Policija in žandarmerija pozorno spremljata premike konvojev, medtem ko sindikati napovedujejo množično udeležbo na napovedanem zboru v prestolnici.

Indijsko ministrstvo za zunanje zadeve je v nedeljo uradno izrazilo globoko zaskrbljenost nad najnovejšim razvojem dogodkov v Venezueli. Odziv New Delhija je sledil vojaški operaciji Združenih držav Amerike, v kateri sta bila ujeta venezuelski predsednik Nicolas Maduro in njegova soproga. Indija, ki razmere pozorno spremlja, je vse vpletene strani pozvala k mirnemu reševanju sporov prek dialoga, ob tem pa poudarila nujnost zagotavljanja regionalnega miru in stabilnosti. Indijske oblasti so izpostavile, da pozorno analizirajo morebitne posledice ameriške poteze na svetovni naftni trg in lastne gospodarske interese. ZDA so z vojaškim posredovanjem v tej z nafto bogati južnoameriški državi močno spremenile geopolitična razmerja, kar bi Indiji lahko omogočilo poplačilo dolgov za nafto v višini skoraj milijarde ameriških dolarjev. Kljub gospodarskim priložnostim indijska diplomacija v ospredje postavlja dobrobit venezuelskega ljudstva in stabilnost mednarodnega reda.

Iranski parlament je potrdil splošne usmeritve proračuna za leto 1405. Predlog proračuna je bil obravnavan na seji parlamenta, kjer je prejel zadostno podporo poslancev.

Nizozemski mediji poročajo, da je nekdanji glavni tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča izjavil, da ameriški vdor v Venezuelo in aretacija predsednika Nicolása Madura ter njegove žene predstavljata agresijo in nista zakonita.

Po poročanju svetovnih medijev je ameriška operacija v Venezueli sprožila vrsto odzivov. Trump in njegova administracija so podali izjave o državah, ki jezijo Washington. The New York Times poroča, da je aretacija Madura pokazala Trumpovo željo po prevladi ZDA v Južni Ameriki, njegovi "javni plesi" pa so prepričali del njegovega kroga v potrebo po napadu na Venezuelo.

Svetovni mediji so poročali, da so ZDA z aretacijo Madura želele nasloviti države, ki jih Washington vidi kot problematične. Fiona Hill je kritizirala zunanjo politiko ZDA v povezavi z operacijo v Venezueli. Glede na poročilo NYT naj bi Maduro s svojimi javnimi nastopi spodbudil Trumpa k napadu na Venezuelo. Začasna predsednica Delsi Rodriguez se sooča z izzivom ohranjanja lojalnosti elit in upoštevanja ameriških zahtev.

Ruski preiskovalni organi so razkrili, da so bili sestavni deli improvizirane eksplozivne naprave, uporabljene v atentatu na generalpodpolkovnika Igorja Kirilova in njegovega pomočnika majorja Ilijo Polikarpova, v Moskvo dostavljeni iz Varšave. Pošiljke so bile zamaskirane kot gradbeni material, koordinirali pa naj bi jih posamezniki, ki so trenutno na mednarodnem seznamu iskanih oseb. Kirilov, ki je vodil enote za radiološko, kemično in biološko zaščito ruskih oboroženih sil, je umrl v detonaciji naprave, ki jo je v enem izmed najetih stanovanj sestavil Ahmadžon Kurbonov. Sodišče v Moskvi je v odsotnosti odredilo pripor za tri domnevne organizatorje in koordinatorje logistične mreže, Andreja Gedzika, Saidakbara Gulomova in Miržalola Odilova. Preiskava je pokazala, da so deli naprave potovali preko več držav, da bi prikrili izvor pošiljke. Primer se tesno navezuje na predhodne sodne postopke proti Kurbonovu, za katerega tožilstvo zahteva dosmrtno zaporno kazen. Generalu Kirilovu so po smrti podelili naziv heroj Rusije, preiskava o širši mreži vpletenih pa se nadaljuje v strogi tajnosti.

Mesto Berlin je uradno prevzelo dvoletno predsedovanje konferenci ministrov za gradbeništvo (Bauministerkonferenz), ki združuje pristojne resorje vseh nemških zveznih dežel. Christian Gaebler, berlinski senator za urbanizem, gradbeništvo in stanovanjska vprašanja, je ob tem dogodku prevzel vodenje organa, ki se osredotoča na usklajevanje stanovanjske politike in gradbenih standardov na nacionalni ravni. Novi predsedujoči je napovedal ambiciozne načrte za prihodnji mandat, s poudarkom na pospeševanju gradnje stanovanj in poenostavitvi birokratskih postopkov. Berlin bo v tej vlogi nasledil prejšnjo predsedujočo deželo, prioritete pa bodo vključevale predvsem reševanje pomanjkanja dostopnih najemnih stanovanj in prilagajanje gradbene zakonodaje sodobnim okoljskim zahtevam, ne da bi pri tem dodatno obremenili investitorje.

Podjetje za avtoceste (Highways Bureau) je po posredovanju lokalnih politikov in izvedenem ogledu na terenu privolilo v pogojno podaljšanje najemne pogodbe za zemljišče pod viaduktom hitre ceste številka 4 v okrožju Shengang v mestu Taichung. Zemljišče, ki ga lokalna skupnost Xizhou uporablja kot ekološki zbirni center za recikliranje, je bilo sprva predvideno za vrnitev v upravljanje državi, saj so kopičenje odpadkov in neurejene površine začeli ogrožati varnost in strukturno celovitost avtocestne infrastrukture. Na sestanku, ki sta ga sklicala poslanka Yang Chiung-ying in mestni svetnik Lo Yung-chen, so dosegli dogovor, po katerem bo lokalni urad v Shengangu poostril nadzor nad dejavnostmi prostovoljcev. Center bo moral omejiti obseg skladiščenja odpadkov na točno določena območja in zagotoviti, da materiali ne bodo več ovirali dostopa do stebrov viadukta ali predstavljali požarne nevarnosti. Podjetje za avtoceste je poudarilo, da bo v primeru ponovnih kršitev najemna pogodba dokončno prekinjena.

Komisija za javna dela Republike Kitajske (Tajvan) je v zakonodajnem telesu predstavila predlog obsežne reforme zakona o javnem naročanju, ki vključuje odpravo zahteve po najmanj treh kvalificiranih ponudnikih za prvo odpiranje ponudb. Predsednik komisije Chen Jin-de je poudaril, da so spremembe nujne zaradi spremenjenih tržnih razmer in potrebe po večji učinkovitosti postopkov. Po njegovih besedah bi odprava praga lahko celo spodbudila konkurenco in zmanjšala pogostost primerov s samo enim ponudnikom. Kljub utemeljitvam vlade so številni poslanci v parlamentarnem odboru za promet izrazili resne pomisleke glede predlaganih sprememb. Člani parlamenta so opozorili, da bi lahko zmanjšanje števila zahtevanih ponudnikov negativno vplivalo na kakovost izvedbe javnih projektov in povečalo tveganje za korupcijo ali favoriziranje določenih podjetij. Opozicija in nekateri koalicijski poslanci so pozvali k previdnosti, saj se bojijo, da bi reforma oslabila nadzor nad porabo javnih sredstev, kar je v luči preteklih proračunskih blokad in političnih napetosti še posebej občutljivo vprašanje. Predlagana reforma zakona o javnem naročanju je sicer najobsežnejša do zdaj, saj zajema spremembo več kot 40 členov. Poleg spornih določil o številu ponudnikov vključuje tudi ukrepe za digitalizacijo in posodobitev administrativnih procesov. Komisija za javna dela je po burni razpravi napovedala, da bo ponovno preučila mnenja vseh deležnikov in poskušala najti kompromis, ki bo zagotovil učinkovitost brez ogrožanja transparentnosti.

V Izraelu je zavladala panika med tisoči državljani, ki so na svoje mobilne naprave prejeli nenavadna sporočila, ki so vsebovala njihove osebne podatke. Incident je povzročil preplah na okupiranih ozemljih, saj so prejemniki vsebino sporočil razumeli kot neposreden vdor v svojo zasebnost in varnost. Pošiljanje tovrstnih informacij je v javnosti sprožilo ugibanja o morebitni vpletenosti tujih akterjev v kibernetski napad. Izraelski viri poročajo o šoku in strahu med prebivalstvom, saj so bila sporočila poslana usmerjeno in v velikem obsegu. Čeprav uradne potrditve o izvoru napada še ni, nekateri mediji v regiji dogodek povezujejo z iranskimi dejavnostmi na področju kibernetskega vojskovanja. Varnostne službe preiskujejo metodo vdora v baze podatkov, prek katerih so napadalci pridobili telefonske številke in osebne identitete državljanov. Dogodek se je zgodil v času povečanih napetosti na Bližnjem vzhodu, kar še dodatno prispeva k občutku negotovosti med prebivalci.

Tiskovni predstavnik parlamentarne komisije za proračun je objavil podrobnosti o usklajenem predlogu proračuna za prihodnje leto po perzijskem koledarju (1405), ki predvideva progresivno zvišanje dohodkov. Po novem dogovoru se bodo plače, ki so nižje od 20 milijonov tomanov, zvišale za 43 odstotkov, medtem ko bodo dohodki nad to mejo beležili 21-odstotno rast. Ukrep je odgovor na pretekle pomisleke glede inflacije in življenjskih stroškov, saj vključuje tudi 40-odstotno povišanje nadomestil za socialno ogrožene skupine pod okriljem organizacij za pomoč in socialno varstvo. Proračunski načrt poleg sprememb pri osebnih dohodkih določa stopnjo davka na dodano vrednost pri 10 odstotkih in ohranja subvencioniran tečaj za nujne življenjske potrebščine. Med ključnimi točkami sporazuma med vlado in parlamentom so še zagotovitev sredstev za uvoz bencina ter zagotovljen odkup pšenice. Ti ukrepi so neposredna posledica procesa usklajevanja, ki se je začel konec lanskega leta, ko je parlament sprva zavrnil določene dele proračuna zaradi nevarnosti dodatnih inflacijskih pritiskov na gospodarstvo.

Pred vojaško operacijo so ZDA Nicolasu Maduru ponudile možnost odhoda v Turčijo, kar pa je Maduro zavrnil. Na sodišču v New Yorku se je Maduro izrekel za vojnega ujetnika.

Po poročanju New York Timesa je v ameriški operaciji v Venezueli umrlo najmanj 40 ljudi, druge ocene pa govorijo o 80 žrtvah med civilisti in pripadniki varnostnih sil. Pred napadom naj bi ameriške obveščevalne službe izvedle kibernetski napad na energetski sistem Venezuele in v velikem delu Caracasa izklopile elektriko. Kuba je sporočila, da je bilo v operaciji za aretacijo Madura ubitih 32 njenih državljanov.

Ruski vojaki so na zasedenih območjih v Ukrajini, ki jih ruska stran označuje kot območje posebne vojaške operacije, izdelali serijo snežakov, opremljenih s polno bojno opremo. Snežni kipi, ki so bili postavljeni kot simbolni varuhi ozemlja, so opremljeni s čeladami in maketami orožja. Po poročanju ruskih virov so vojaki snežakom oblikovali stroge obraze, da bi s tem poudarili njihovo domnevno varovalno vlogo na nadzorovanih območjih. Nenavadna dejavnost vojakov na terenu služi predvsem propagandnim namenom in dvigovanju morale med enotami v zimskem času. Kljub njihovi bojni podobi gre za simbolno gesto ruskih sil na tistih delih ukrajinskega ozemlja, ki so pod njihovo trenutno okupacijo. Fotografije in poročila o teh snežakih so se razširila preko ruskih medijskih kanalov, ki dogodek prikazujejo kot obliko sprostitve in vzdrževanja prisotnosti na osvobojenih ozemljih.

V ZDA so se protesti proti zajetju Nicolása Madura razširili, vključno s protestom pred Belo hišo v Washingtonu in protestom v Little Rocku v Arkansasu. Nicolás Maduro Guerra je ponovno pozval k protestom. V Venezueli so potekali protesti v podporo Maduru.

Malezijska ministrica za izobraževanje Fadhlina Sidek je napovedala, da bo Ministrstvo za izobraževanje v šolskem letu 2026 prednostno obravnavalo uvedbo novega učnega načrta za predšolsko vzgojo in zagon novega načrta za razvoj izobraževanja. Cilj teh pobud je posodobitev izobraževalnega sistema in zagotavljanje celostnega razvoja otrok že v najzgodnejših letih. Novi predšolski kurikulum, ki se je začel izvajati z letošnjim šolskim letom, temelji na šestih ključnih učnih področjih. Po besedah ministrice so ta področja zasnovana tako, da podpirajo uravnotežen razvoj mladih ulerancev in postavljajo temelje za njihovo nadaljnje izobraževanje v okviru prihajajočega razvojnega načrta.

Evropska mesta se v zadnjem obdobju pospešeno odzivajo na čedalje pogostejše in intenzivnejše ekstremne vremenske pojave, ki so posledica globalnih podnebnih sprememb. Zaradi naraščajočih poletnih temperatur in močnih padavin so mestne oblasti začele uvajati sistemske pakete ukrepov za zaščito prebivalstva in premoženja. Glavni poudarek je na obvladovanju vročinskih valov v urbanih središčih ter preprečevanju škode, ki jo povzročajo poplave v kletnih prostorih in na infrastrukturi. Strategije vključujejo povečevanje zelenih površin, vzpostavljanje t. i. hladilnih točk ter posodabljanje kanalizacijskih sistemov za boljše odtekanje meteornih voda. Prebivalci mest se namreč vse pogosteje spopadajo z neznosno vročino in poplavljenimi objekti, kar zahteva takojšnje prilagoditve v urbanem načrtovanju. Cilj teh prizadevanj je dolgoročna odpornost mestnih okolij na nepredvidljive vremenske vzorce, ki neposredno vplivajo na kakovost bivanja in varnost državljanov.

Številna nemška mesta so sprožila na desetine novih projektov, s katerimi želijo prebivalce učinkoviteje zaščititi pred posledicami podnebnih sprememb. Ti ukrepi vključujejo prilagajanje urbane infrastrukture na ekstremne vremenske pojave, kot so vročinski valovi in poplave. Izvajanje načrtovanih strategij predstavlja velik finančni zalogaj za lokalne proračune, saj zahteva dolgoročne investicije v zeleno infrastrukturo in posodobitev obstoječih sistemov. Mestne oblasti poudarjajo, da je hitro ukrepanje nujno za zagotavljanje varnosti in kakovosti bivanja v urbanih okoljih. Projekti so usmerjeni predvsem v hlajenje mestnih jeder in izboljšanje sistemov za odvodnjavanje meteornih voda. Kljub visokim stroškom mesta vidijo te investicije kot ključne za preprečevanje še večje gospodarske škode v prihodnosti, ki bi jo lahko povzročile neobvladljive podnebne katastrofe.

Tajpejski župan Jiang Wan-an se je udeležil srečanja z lokalnimi voditelji v okrožju Datong, ki velja za politično trdnjavo opozicijske Demokratične progresivne stranke (DPP). Med obiskom je izpostavil pet ključnih infrastrukturnih projektov, s katerimi namerava izboljšati kakovost življenja v tem delu mesta, kjer na prejšnjih volitvah leta 2022 ni prejel večinske podpore. Njegova prizadevanja v okrožju Datong so del širše strategije utrjevanja politične moči pred prihajajočimi lokalnimi volitvami leta 2026. Novinarji so župana povprašali tudi o morebitnih tekmecih iz vrst DPP, predvsem o poslanki Wu Si-yao, ki se omenja kot možna kandidatka za županski stolček. Jiang Wan-an se je neposrednim komentarjem o nasprotnikih izognil in poudaril, da je do volitev še precej časa, njegova prioriteta pa ostaja izvajanje tekočih mestnih projektov. Politični analitiki dogodek ocenjujejo kot poskus nagovarjanja volivcev v tradicionalno nenaklonjenih okrožjih, medtem ko se v taboru DPP povečuje zaskrbljenost zaradi iskanja primernega protikandidata, ki bi lahko izzval trenutnega župana.

Severnokorejski voditelj Kim Jong Un je v nedeljo osebno nadzoroval vojaško vajo s hipersoničnimi raketami, ki so bile izstreljene iz okrožja Ryokpho v Pjongjangu. Po poročanju državne tiskovne agencije KCNA so rakete preletele razdaljo 1000 kilometrov v smeri severovzhoda in uspešno zadele tarče ob vzhodni obali države. Kim je ob tem poudaril nujnost krepitve jedrskega odstraševanja in priprave sil na dejanske vojne razmere, kar je utemeljil s trenutno geopolitično krizo ter zapletenimi razmerami v mednarodni skupnosti. Preizkus se je odvil v času povečanih napetosti, saj je Pjongjang pred tem ostro obsodil ameriške napade na Venezuelo in jih označil za kršitev suverenosti te države. Istočasno se je predsednik Južne Koreje Lee Jae Myung v Pekingu mudil na uradnem državniškem obisku pri kitajskem predsedniku. Tovrstno stopnjevanje raketnih dejavnosti v regiji nadaljuje trend kaže razkazovanja moči, s katerim želi Severna Koreja v mednarodnem okolju potrditi svojo praktično jedrsko moč in odzivnost svojih raketnih sil na zunanje pritiske. Dogodek je neposredno povezan s predhodnimi preizkusi, vključno z decembrsko izstrelitvijo križarskih raket, kar kaže na sistematičen razvoj njihovega arzenala.

Župan Novega Tajpeja Hou You-yi se je udeležil praznovanja rojstnega dne Amitabha Bude v templjih Xilian Guangming in Cien v okrožju Shulin. Dogodek, ki poteka na 17. dan enajstega meseca po lunarnem koledarju, je župan izkoristil za molitev za blaginjo mesta in varnost državljanov. Ob tej priložnosti je Hou nenavadno odkrito spregovoril o zgodovinskem primeru ugrabitve južnoafriškega vojaškega atašeja s strani Chen Chin-hsinga, pri čemer je poudaril pomen miru in varnosti. Na prizorišču se mu je pridružila tudi poslanka in morebitna kandidatka za županjo iz vrst Demokratske napredne stranke Su Chiao-hui. Kljub političnemu rivalstvu sta sogovornika ohranila vljuden odnos in se v sproščenem vzdušju poklonila verskemu prazniku. Prisotnost več političnih akterjev, vključno z namestnikom župana Liujem Ho-ranom, ki se je dogodka udeležil ločeno, kaže na velik pomen verskih praznovanj za utrjevanje lokalne politične podpore in povezovanje s skupnostjo.

Ministrski predsednik nemške zvezne dežele Hessen Boris Rhein je napovedal uradni obisk v Združenih državah Amerike ob obletnici partnerstva med deželo in ZDA. Rhein je poudaril, da je ohranjanje odprtih komunikacijskih kanalov s Washingtonom ključnega pomena, zlasti v času mandata predsednika Donalda Trumpa. Po mnenju deželnega voditelja Hessen velja za najbolj ameriško nemško zvezno deželo, kar utemeljuje s tesnimi gospodarskimi vezmi in zgodovinsko povezanostjo. Namen potovanja je okrepiti čezatlantske odnose in zagotoviti stabilnost sodelovanja kljub morebitnim političnim spremembam na zvezni ravni v obeh državah. Hessen kot pomembno finančno in prometno vozlišče vidi v ZDA strateško partnerico, zato bo delegacija obravnavala predvsem vprašanja gospodarskega sodelovanja, varnostne politike in tehnološkega razvoja. Obisk bo služil tudi kot simbolna potrditev dolgotrajnega prijateljstva, ki se je razvilo po drugi svetovni vojni.

Več deset avtobusov z ruskimi turisti, ki so bili več dni ujeti na kitajski carini, je končno prestopilo mejo med Kitajsko in Rusijo. Po informacijah tiskovne službe vlade Zabajkalskega kraja je prek mednarodnega cestnega mejnega prehoda prestopilo skupno 86 avtobusov, s čimer so izpraznili zastoje, ki so nastali med novoletnimi prazniki. Številni potniki so se spopadali z dolgotrajnim čakanjem, nekateri so v vozilih brez zadostnih zalog hrane in vode preživeli več kot deset ur. Težave so se pojavile, ko so se ruski državljani odpravili na praznovanje novega leta v sosednjo Mandžurijo. Medtem ko so ruski mejni organi postopke izvajali tekoče, so na kitajski strani nastali zastoji, pri čemer so turisti opozarjali na domnevno prednostno obravnavo kitajskih vozil. Kitajske oblasti vzroka za zastoje niso uradno pojasnile, incident pa se je zgodil kljub nedavnim dogovorom med državama o spodbujanju turizma in krepitvi čezmejnega sodelovanja.

Združene države Amerike so v bliskoviti vojaški operaciji, ki se je odvila čez vikend, v Venezueli pridržale predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Vojaška akcija, poimenovana 'Popolna odločnost' (Absolute Determination), se je začela 3. januarja 2026 z zračnimi napadi in vstopom elitnih kopenskih enot v Caracas, kjer so Madura hitro prijeli in ga prepeljali v ZDA na sojenje. Dogodek je povzročil takojšnjo destabilizacijo na globalnih finančnih trgih, kjer vlagatelji z zaskrbljenostjo spremljajo naraščanje geopolitičnih napetosti v karibski regiji. Na azijskih borzah se je trgovalni dan 5. januarja začel z visoko stopnjo negotovosti. Cena nafte vrste Brent se je sprva močno znižala in se približala meji 60 dolarjev za sod, medtem ko so terminske pogodbe na ameriške borzne indekse ter cene zlata in srebra beležile rast zaradi povečanega povpraševanja po varnih naložbah. Analitiki ocenjujejo, da je Donald Trump s to potezo dosegel svoj cilj odstranitve Madura z oblasti in pridobitve nadzora nad venezuelskimi naftnimi viri, vendar opozarjajo, da bi lahko bil kratkoročni skok cen plemenitih kovin omejen zaradi hitre izvedbe operacije in stabilizacije ameriškega vpliva v regiji.

Najnovejši podatki iz nemškega registra lobistov razkrivajo obsežen vpliv finančnega sektorja na politično odločanje v zveznem parlamentu (Bundestag). Analiza dejavnosti kaže, da panoga vlaga znatna finančna sredstva in kadrovske zmogljivosti za uveljavljanje svojih interesov pri oblikovanju zakonodaje. V procesih lobiranja sodeluje več sto predstavnikov različnih finančnih institucij, bank in zavarovalnic, ki poskušajo neposredno vplivati na poslance in vladne uradnike. Podatki osvetljujejo strukturo vpliva v enem najpomembnejših zakonodajnih teles v Evropski uniji. Finančna panoga po intenzivnosti in obsegu sredstev izstopa med vsemi vpisanimi sektorji v registru, kar sproža razprave o transparentnosti in sorazmernosti vpliva kapitala na demokratične procese. Poročilo ne navaja neposrednih kršitev zakonodaje, vendar poudarja sistemsko naravo lobističnih prizadevanj, ki so usmerjena v ključne finančne in gospodarske politike Nemčije.

Vodja ruskega zveznega urada za tehnično regulacijo in meroslovje (Rosstandart) Anton Šalajev je v pogovoru za tiskovno agencijo Tass pojasnil, da Ruska federacija ne načrtuje prepovedi uporabe avtomobilov z volanom na desni strani. Po njegovih besedah v bližnji prihodnosti niso predvideni nikakršni omejevalni ukrepi, ki bi neposredno prepovedovali tovrstna vozila na ruskih cestah. Šalajev je s tem odgovoril na ugibanja o morebitnih spremembah v zakonodaji, ki bi lahko vplivale na številne lastnike vozil, uvoženih predvsem z japonskega trga. Kljub temu je Šalajev opozoril, da se z letom 2026 morda obetajo določene spremembe pri postopkih ugotavljanja skladnosti. Rosstandart namreč preučuje možnost posodobitve obstoječih tehničnih standardov (GOST), kar bi lahko otežilo postopek pridobivanja potrdil o ustreznosti za vozila z volanom na desni strani. Kljub morebitni zaostritvi birokratskih pogojev pa je uradnik poudaril, da vprašanje popolne prepovedi sploh ni na dnevnem redu ruskih oblasti. Septembra lani je podobno stališče zavzelo tudi rusko notranje ministrstvo, ki je prav tako zavrnilo uvedbo omejitev za ta segment vozil.

Letalo letalske družbe Air France, ki je bilo na poti iz Bejruta v Pariz, je v Münchnu izvedlo izredni pristanek zaradi zaznanega vonja po dimu v potniški kabini. Posadka letala Airbus je po zaznavi neprijetnega vonja po sežganem nemudoma ukrepala in stroj varno usmerila na najbližje večje letališče v bavarski prestolnici. Potniki so ob nenadni spremembi poti doživeli trenutke negotovosti, vendar je pristanek minil brez poškodb. Preiskovalci in tehnično osebje trenutno preučujejo vzroke za nastanek dima oziroma vonja po gorenju na krovu. To ni bil prvi tovrstni incident v zadnjem obdobju, kar sproža dodatna vprašanja o tehnični brezhibnosti opreme. Strokovnjaki bodo preverili električne napeljave in prezračevalni sistem letala, da bi izključili možnost resnejših tehničnih napak, ki bi lahko ogrozile varnost prihodnjih poletov.

Generalni konzulat Ruske federacije v mestu Harbin je 5. januarja pojasnil vzroke za nastale zastoje na avtomobilskem mejnem prehodu Mandžurija na meji med Rusijo in Kitajsko. Po navedbah ruskih diplomatov so zamude nastale zaradi tehničnih težav, ki jih je povzročil nenaden in izrazit porast potniškega prometa. Konzulat je pojasnilo podal po tem, ko so 4. januarja zvečer prejeli številne pritožbe ruskih državljanov, ki so obtičali v dolgih kolonah avtobusov pred kitajsko mejno postojanko. Lokalne oblasti v Mandžuriji so potrdile, da infrastruktura na mejnem prehodu ni bila pripravljena na tolikšen obseg potnikov v tako kratkem času. Ruski konzulat je v stalnem stiku s kitajskimi organi, da bi pospešili postopke prehajanja meje in odpravili tehnične ovire. Situacija odraža povečano mobilnost med državama, hkrati pa razgalja logistične omejitve na ključnih prometnih točkah, kjer se spopadajo s povečanim pritiskom ob prazničnih oziroma sezonskih premikih prebivalstva.

Vodilni predstavniki iranskega centra za zadeve tujcev in priseljencev so sporočili, da se je v provinci Teheran po izgonu nezakonitih afganistanskih priseljencev stopnja kriminala znižala za 30 odstotkov. Po navedbah vodje centra je odhod teh oseb povzročil tudi opazno zmanjšanje porabe osnovnih dobrin; mesečna poraba moke v regiji se je zmanjšala za 5500 ton. Poleg ekonomskih in varnostnih učinkov so oblasti izpostavile spremembe v izobraževalnem sistemu, saj se je število afganistanskih učencev razpolovilo in zdaj znaša približno 320.000 vpisanih otrok. Iranske oblasti so za identifikacijo lokacij, kjer se zadržujejo nezakoniti priseljenci, vzpostavile posebno telefonsko linijo 1438, ki je po njihovih besedah ključno pripomogla k odkritju številnih zbirališč afganistanskih državljanov v provinci Teheran. Ukrepi so del širše strategije upravljanja z migracijami, s katero želi Iran razbremeniti svojo infrastrukturo in izboljšati varnostne razmere v prestolnici ter njeni okolici. Poročila poudarjajo neposredno povezavo med prisotnostjo neregistriranih tujcev in obremenitvijo državnih virov.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo na najmanj 35, aretiranih pa je bilo več kot 1200 ljudi. Donald Trump je ponovno zagrozil z napadom na Iran, če bo režim nasilno obračunal z mirnimi protestniki.

Mednarodni svet za kriket (ICC) je bil prisiljen v pripravo novega razporeda za prihajajoče svetovno prvenstvo v kriketu T20, ki ga leta 2026 skupno gostita Indija in Šrilanka. Do spremembe je prišlo po tem, ko je Bangladeška zveza za kriket (BCB) uradno zavrnila igranje svojih tekem v Indiji. Kot glavni razlog za to odločitev so v Bangladešu navedli varnostne pomisleke, vendar so v ozadju tudi globlji politični in športni spori med sosednjima državama. Bangladeška zveza je v zahtevi, poslani krovni organizaciji, izrecno prosila za premestitev vseh svojih dvobojev na prizorišča v Šrilanki. To je v organizaciji tekmovanja povzročilo precejšen kaos, saj so morali organizatorji hitro prilagoditi logistične načrte in logiko žreba. Poteza Bangladeša odraža zaostrene odnose z Indijo, ki so se v zadnjem času še dodatno skrhali zaradi vprašanj povezanih z igralci in varnostjo športnikov, kar bo neposredno vplivalo na strukturo turnirja in mednarodno diplomacijo v športu.

V nemških mestih prihaja do velikih razlik v stroških za pridobitev parkirnih dovolilnic za stanovalce, saj so številne občine po spremembi zakonodaje znatno povišale dajatve. Medtem ko stanovalci v Münstru za letno dovolilnico plačujejo 260 evrov, so stroški v Düsseldorfu ostali pri 25 evrih. Velike razlike v cenah so posledica odločitve zvezne vlade, ki je zveznim dežela omogočila, da same določijo zgornjo mejo stroškov, te pa so to pristojnost prenesle na občine. Pred letom 2020 je bila cena na zvezni ravni omejena na dobrih 30 evrov letno. Analiza kaže na različen pristop lokalnih oblasti k urejanju mirujočega prometa. Nekatera mesta, kot je Münster, so se odločila za visoko povišanje, da bi spodbudila uporabo javnega prevoza in zmanjšala število osebnih vozil v mestnih jedrih. Po drugi strani nekatere občine načrtujejo celo znižanje cen ali ohranitev nizkih tarif, da bi razbremenile gospodinjstva. Razhajanja povzročajo nezadovoljstvo med prebivalci sosednjih občin, kjer se cene drastično razlikujejo kljub podobnim življenjskim pogojem.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedavnem nagovoru naznanil, da Kijev pripravlja dva možna scenarija za razvoj dogodkov in prihodnjo ureditvijo konflikta z Rusijo. Čeprav podrobnosti obeh načrtov niso bile javno razkrite, je ukrajinski voditelj poudaril, da se država aktivno pripravlja na prihajajoči diplomatski teden, ki bo namenjen vprašanju ukrajinske krize. Napovedi o pripravi novih strategij prihajajo v času povečanih mednarodnih prizadevanj za stabilizacijo razmer. Zelenski je ob tem poudaril pomen diplomatskih poti in usklajevanja s partnerji, medtem ko se na terenu varnostne razmere še naprej zaostrujejo. Ukrajinska stran s temi koraki nakazuje pripravljenost na različne izide, odvisno od podpore mednarodne skupnosti in pripravljenosti Rusije na pogajanja. Ti diplomatski premiki se dopolnjujejo s prejšnjimi izjavami o novih priložnostih za mir, hkrati pa odražajo nujnost iskanja rešitev po večletnih spopadih. Razvoj dogodkov v naslednjih dneh bo ključen za razumevanje, kateri izmed pripravljenih scenarijev bo dobil prednost v mednarodnem prostoru.

Strokovnjaki so pojasnili, da je bil zajem venezuelskega predsednika Madura zapleten, a uspešen vojaški podvig. V ZDA je Madurovo zajetje povzročilo delitve, saj ga republikanci podpirajo, demokrati pa mu nasprotujejo zaradi pomanjkanja odobritve kongresa. Južnokorejski strokovnjaki menijo, da Trump podobnega scenarija ne bo uporabil proti Kim Jong-unu. Maduro se je s soprogo pojavil na sodišču v New Yorku. Zajem sproža pravna vprašanja o tem, ali je šlo za aretacijo beguncev ali dejanje vojne.

Indijski minister za kmetijstvo Shivraj Singh Chouhan je sporočil, da je Indija prehitela Kitajsko in postala največja pridelovalka riža na svetu. Po uradnih podatkih je država dosegla skupno proizvodnjo v višini 150,18 milijona ton, kar predstavlja pomemben mejnik v svetovni kmetijski trgovini. Chouhan je novico objavil na dogodku v New Delhiju, kjer je poudaril, da je država od leta 1969 do danes uradno registrirala že več kot 7000 različnih sort poljščin. Ob robu razglasitve je minister predstavil 184 novih visoko donosnih in na podnebne spremembe odpornih sort za 25 različnih poljščin, ki jih je razvil Indijski svet za kmetijske raziskave (ICAR). Novi semenski materiali so namenjeni povečanju pridelka in izboljšanju dohodkov kmetov, pri čemer je minister uradnikom naročil čim hitrejšo distribucijo semen do pridelovalcev. Chouhan je v svojem nagovoru obenem zavrnil kritike opozicije glede novega zakona o zaposlovanju na podeželju in ga označil za naprednejšo shemo od prejšnjih programov.

Številni republikanski člani kongresa so napovedali, da se ne bodo potegovali za ponovno izvolitev, kar kaže na zaskrbljenost glede uspeha stranke na vmesnih volitvah leta 2026. V Missouriju je skupina People Not Politicians zbrala več kot 305.000 podpisov za zamrznitev kongresnega razdeljevanja volilnih okrajev, ki ga je sprejela zakonodaja Missourija septembra.

Republikanska stranka se deset mesecev pred vmesnimi volitvami leta 2026 spopada z resno politično krizo in tveganjem za zgodovinski poraz, kar potrjujejo zadnji izidi posebnih volitev in notranje analize. V Iowi je demokratska kandidatka Renee Hardman na posebnih volitvah za državni senat prepričljivo premagala republikanskega tekmeca s 43-odstotno razliko, kar v taboru Donalda Trumpa vzbuja precejšen preplah. Analitiki opozarjajo, da bi lahko ti rezultati napovedovali konec obdobja republikanske prevlade, saj se stranka sooča z upadom podpore celo v svojih tradicionalnih oporiščih. Dodatne napetosti povzročajo sporne odločitve Trumpove administracije, vključno s spremembami pravil poštnih storitev glede glasovanja po pošti, kar kritiki označujejo za poskus vplivanja na izid volitev. Hkrati se predsednik sooča z očitki o zlorabi proračunskih sredstev za izplačila odškodnin svojim političnim zaveznikom prek zveznega zakona o odškodninskih zahtevkih (FTCA). V zveznih državah, kot sta Indiana in Virginija, se nadaljujejo tudi ostri boji glede prerazporeditve volilnih okrajev, kjer republikanci kljub pritiskom Bele hiše naletijo na odpor pri poskusih spreminjanja volilnih zemljevidov sredi cikla.

Stranke D66, VVD in CDA so po kratkem premoru nadaljevale pogovore o oblikovanju vlade. Osredotočajo se na uskladitev finančnega načrta in iskanje morebitnih dodatnih strank, ki bi se pridružile koaliciji. Ena izmed manjših opozicijskih strank je že predstavila svoje zahteve.

Ruske oblasti pripravljajo zakonodajne spremembe, ki predvidevajo obvezno mediacijo za reševanje družinskih sporov pred sodiščem. Pobuda je del načrta za izvajanje družinske politike, ki ga je potrdila vlada.

Nenadni dobički na kripto platformi za napovedovanje dogodkov Polymarket so sprožili preiskavo in ostre odzive v ameriškem kongresu, potem ko so tri denarnice pravilno napovedale odstavitev venezuelskega predsednika Nicolása Madura le nekaj ur pred njegovo aretacijo. Po podatkih analitikov so lastniki denarnic, ki so bile ustvarjene in financirane le nekaj dni pred dogodkom, s stavami na ameriško vojaško posredovanje in padec venezuelskega režima zaslužili več kot 630.000 ameriških dolarjev. Zaradi nenavadnega časovnega ujemanja in visokih zneskov so se pojavili resni sumi, da so imeli posamezniki dostop do strogo zaupnih vojaških informacij. Ameriški kongresnik Ritchie Torres je v odziv na dogajanje že napovedal pripravo nove zakonodaje, ki bi zveznim uslužbencem in politikom prepovedala trgovanje na trgih napovedi, če imajo dostop do materialnih nejavnih informacij. Sumi o zlorabi informacij izhajajo predvsem iz dejstva, da je bila verjetnost vojaškega posredovanja v januarju na trgu ocenjena le na šest odstotkov, preden so omenjeni računi vložili znatna sredstva. Predsednik ZDA Donald Trump je po izvedeni operaciji potrdil, da je bila vojska v pripravljenosti že več dni, kar dodatno krepi sume o morebitnem odtekanju informacij iz vladnih ali vojaških krogov.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriški vojaški operaciji, je Donald Trump dejal, da imajo ZDA nadzor nad Venezuelo in zagrozil Kolumbiji. Medtem ko se Maduro pripravlja na sojenje v New Yorku, prihodnost Venezuele ostaja negotova, saj Trump ni razkril načrtov za tranzicijo v državi. Aretacija Madura bi lahko imela velik vpliv na svetovno trgovino in gospodarstvo.

Vlada okrožja Junlin je v ponedeljek, 5. januarja, uradno objavila imenovanje 34-letne Šie Ming-šuan za novo direktorico Urada za kulturo in turizem. Na položaju bo zamenjala Čen Bi-džun, ki je bila v začetku leta povišana v podžupanjo okrožja. Nova direktorica bo svoje dolžnosti uradno prevzela 16. januarja. Šie Ming-šuan prihaja iz družine z globokimi koreninami v lokalni politiki, saj je bil njen ded Šie Fang-čing podpredsednik četrtega sveta okrožja Junlin in župan mesta Dapi. Imenovanje mlade Šie Ming-šuan, ki je diplomirala na univerzi Ših Hsin, velja za strateško potezo okrožne vlade pod vodstvom guvernerke Čang Li-šan. Nova direktorica se bo spopadala z izzivi nadaljnjega razvoja kulturnega turizma v regiji, kjer je njena predhodnica Čen Bi-džun postavila visoke standarde. Šiejeva, ki je bila dolgo aktivna v javnih zadevah in tesno povezana z lokalno skupnostjo v Dapiju, prinaša svež pogled na promocijo kulturne dediščine okrožja Junlin.

Nemška družinska podjetja so ob prelomu leta izrazila resno zaskrbljenost glede prihodnosti nemškega gospodarstva, saj raziskava inštituta ifo in Fundacije za družinska podjetja kaže na kritičen upad konkurenčnosti države. Več kot 80 odstotkov od 1.705 anketiranih podjetij je ocenilo, da so davčne obremenitve in prispevki za socialno varnost previsoki, kar onemogoča dvig plač in nagrajevanje ključnih zaposlenih. Poleg visokih stroškov dela podjetnike obremenjujejo še visoke cene energije in obsežna birokracija, kar Nemčijo postavlja v neugoden položaj v primerjavi z drugimi poslovnimi lokacijami. Istočasno se z visokimi davčnimi pritiski spopadajo tudi v Združenem kraljestvu, kjer britanska davčna uprava (HMRC) od samostojnih podjetnikov zahteva plačilo znatnih zneskov. Zaradi sistema predplačil za prihodnje leto se mnogi davkoplačevalci soočajo z računi, ki dosegajo tudi 150 odstotkov njihovega dejanskega dolga za preteklo leto. Ta finančni pritisk je še posebej izrazit za tiste, ki so dejavnost začeli opravljati pred kratkim, saj morajo do konca januarja poravnati tako preostanek davka za prejšnje leto kot tudi prvi obrok za tekoče leto. Obe situaciji v dveh največjih evropskih gospodarstvih kažeta na širši trend fiskalnih pritiskov, ki otežujejo poslovanje in zmanjšujejo razpoložljivi dohodek prebivalstva.

Zohran Mamdani je uradno prevzel dolžnosti kot 112. župan New Yorka in s tem postal prva oseba muslimanske veroizpovedi, južnoazijskega porekla ter afriškega rojstva na čelu tega ameriškega velemesta. 34-letni demokratični socialist je zaprisegel opolnoči na slovesnosti v zaprti postaji podzemne železnice pod mestno hišo, pri čemer je roko položil na starodaven izvod Korana. Prisego je vodila generalna tožilka zvezne države New York Letitia James. Na javni slovesnosti, ki je sledila kljub nizkim temperaturam, se je zbralo več deset tisoč ljudi. Med vidnimi govorniki, ki so podprli novega župana, sta bila senator Bernie Sanders in kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez. Mamdani je v svojem nagovoru napovedal korenit premik v mestni politiki in obljubil, da bo neusmiljeni individualizem nadomestil s kolektivizmom. Njegova izvolitev in uporaba verske knjige muslimanov pri zaprisege sta v določenih delih ameriške javnosti sprožili nasprotujoče si odzive, kar odraža globoko politično razdeljenost v mestu in širše v državi.

General Mamadi Doumbouya, ki je kot vodja tranzicije nastopil na predsedniških volitvah 28. decembra 2025, je po uradni potrditvi rezultatov s strani vrhovnega sodišča nagovoril državljane. Doumbouya je po uradnih podatkih zbral 86,82 odstotka glasov, kar mu zagotavlja mandat za vodenje države. V svojem prvem uradnem nagovoru po volitvah, ki je sovpadal z novoletnim voščilom 4. januarja 2026, je poudaril, da v procesu ni ne zmagovalcev ne poražencev, temveč obstaja le ena, združena in nedeljiva Gvineja. Novoizvoljeni predsednik je v svojem govoru izpostavil vizijo o izgradnji politično in gospodarsko suverene države. Kljub visoki podpori na glasovanju so tuji opazovalci in kritiki volitve označili za prirejene v prid aktualnemu voditelju. Doumbouya, ki je na oblast prvotno prišel z vojaškim udarom, zdaj s potrjenim mandatom napoveduje novo obdobje stabilizacije države, medtem ko se mednarodna skupnost spopada z vprašanji o legitimnosti demokratičnega procesa v tej zahodnoafriški državi.

Ustanovni član legendarne skupine Pink Floyd Roger Waters je ostro kritiziral ameriškega predsednika Donalda Trumpa zaradi nedavne vojaške operacije v Venezueli, ki je privedla do aretacije predsednika Nicolasa Madura. Waters je v videoposnetku, objavljenem na družbenih omrežjih, Združene države Amerike označil za »nasilneže s severa« in poudaril, da je Venezuela suverena država, ki bi jo morali pustiti pri miru. Glasbenik je Trumpu sporočil, naj »odraste«, saj svet po njegovih besedah ni ameriška lastnina. Ta odziv prihaja v času, ko se Venezuela sooča z drastičnimi političnimi spremembami pod vplivom Washingtona. Medtem ko Waters zagovarja suverenost države, je venezuelski opozicijski voditelj Edmundo Gonzalez Urrutia zavzel drugačno stališče. Urrutia, ki se je razglasil za začasnega predsednika in vrhovnega poveljnika vojske, je aretacijo Madura s strani ameriških sil označil za pomemben korak, vendar meni, da to ni zadostno za polno stabilizacijo razmer. Razmere v državi ostajajo napete, saj je aretacija Madura in njegove soproge Cilie Flores v okviru ameriške operacije »Absolute Resolve« močno razdelila svetovno javnost in sprožila vprašanja o prihodnosti venezuelskih naravnih virov, predvsem nafte.

Na treh osrednjih moskovskih letališčih — Domodedovo, Vnukovo in Žukovski — so 4. januarja zabeležili obsežne motnje v letalskem prometu, saj je bilo skupno zamujenih ali odpovedanih več kot 450 poletov. Po podatkih ruskih letalskih oblasti in informacijah z letaliških tabel je 142 poletov imelo več kot dvourno zamudo, 25 poletov pa so letalske družbe popolnoma odpovedale. Do teh omejitev je prišlo v času poostrenih varnostnih ukrepov zaradi dejavnosti ukrajinskih brezpilotnih letalnikov v zračnem prostoru nad rusko prestolnico. Ruska zvezna agencija za zračni promet (Rosaviacija) je bila prisiljena uvesti začasne omejitve pri sprejemu in odpravi zrakoplovov, da bi zagotovila varnost civilnega letalstva. Čeprav so bile omejitve kasneje delno preklicane, so povzročile logistični kaos za tisoče potnikov. Incident predstavlja enega največjih motenj v moskovskem zračnem vozlišču v zadnjem obdobju, kar neposredno sovpada z okrepljenimi ukrajinskimi napadi na rusko infrastrukturo v globini države.

Avstralski arhitekturni podjetji COX in Hassell sta zmagali v postopku javnega naročanja za načrtovanje novega olimpijskega stadiona v parku Victoria v Brisbanu. Prvi idejni načrti razkrivajo objekt s kapaciteto 63.000 sedišč, ki bo služil kot osrednje prizorišče poletnih olimpijskih iger leta 2032. Avstralske oblasti so ob predstavitvi poudarili, da bo objekt postal ikoničen simbol zvezne države Queensland, saj združuje sodobno arhitekturo z lokalno identiteto. Projekt vključuje trajnostne rešitve in integracijo stadiona v obstoječi parkovni prostor, s čimer želijo snovalci zagotoviti dolgoročno uporabnost objekta tudi po zaključku športnega dogodka. Zmaga omenjenih birojev pomeni začetek obsežnih priprav na gradnjo, ki bo ključna za infrastrukturo iger. Razkritje načrtov predstavlja pomemben mejnik v pripravah Avstralije na gostovanje največjega športnega dogodka na svetu, obenem pa spodbuja razprave o urbanističnem razvoju mesta.

Podjetje Starlink, ki je v lasti ameriškega milijarderja Elona Muska, je napovedalo, da bo prebivalcem Venezuele do 3. februarja 2026 zagotovilo brezplačen dostop do širokopasovnega satelitskega interneta. Odločitev podjetja je neposreden odziv na izredne politične razmere in vsesplošen kaos, ki je nastal po vojaški operaciji Združenih držav Amerike, v kateri je bil zajet dolgoletni predsednik Nicolás Maduro. S to potezo želi podjetje SpaceX zagotoviti neprekinjeno komunikacijo in pretok informacij v državi, ki se trenutno spopada z nestabilnostjo in negotovo prihodnostjo. Elon Musk je novico potrdil na svojem družbenem omrežju X, kjer je poudaril pomen podpore venezuelskemu ljudstvu v ključnih trenutkih. Storitev bo vsem uporabnikom na voljo brezplačno za obdobje enega meseca, kar naj bi preprečilo informacijsko blokado po padcu prejšnjega režima. Zaradi trenutnih razmer v Venezueli, kjer so tradicionalne komunikacijske poti lahko motene ali nadzorovane, satelitska tehnologija Starlink predstavlja ključno orodje za dostop do neodvisnih informacij in povezavo s svetom.

Nicolás Maduro se je po dramatičnem zajetju v Caracasu prvič pojavil pred sodiščem v New Yorku, kjer se sooča z obtožbami o narkoterorizmu in tihotapljenju kokaina v ZDA. Predsednik Trump je dobil podporo republikancev za vojaško operacijo, medtem ko so demokrati izrazili zaskrbljenost. Anketa je pokazala ostro razdeljenost mnenj glede operacije.

Japonski jen je v primerjavi z ameriškim dolarjem dosegel dvotedensko najnižjo vrednost, pri čemer je USD/JPY presegel 157,00. Novozelandski dolar se je umaknil pod 0,5800, medtem ko naj bi Fed po mnenju guvernerja Stephena Mirana letos znižal obrestne mere za več kot 100 bazičnih točk. GBP/USD bi lahko našel glavno oviro pri devetdnevnem EMA.

Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav (ECOWAS) je izrazila globoko zaskrbljenost zaradi zaostrovanja razmer v Venezueli in morebitnega tujega posredovanja v tej državi. Organizacija je v uradni izjavi pozvala vse vpletene strani k zadržanosti, spoštovanju mednarodnega prava in zaščiti venezuelske suverenosti. Po navedbah organizacije bi morali krizo reševati z vključujočim političnim procesom in dialogom, namesto z uporabo sile. ECOWAS je v svojem sporočilu poudaril pomen spoštovanja ozemeljske celovitosti in pravice držav, da se spopadajo z mednarodnimi kaznivimi dejanji, vključno s terorizmom, znotraj pravnih okvirov. Odziv afriškega regionalnega bloka sledi poročilom o naraščajočih napetostih in domnevnih grožnjah z vojaškim posredovanjem, ki bi lahko dodatno destabilizirale regijo in ogrozile mednarodni mir.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so aretirale predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po poročanju ameriških organov so oba že prepeljali v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami narkoterorizma in zarote. Operacija je vključevala letalske napade na vojaško infrastrukturo, komunikacijska vozlišča in transportne objekte v Caracasu ter več drugih zveznih državah, kar je povzročilo kaos v venezuelski prestolnici. Dogodek je sprožil mešane odzive po vsem svetu in v samih Združenih državah Amerike. Medtem ko so nekatere skupine venezuelskih izseljencev na Floridi proslavljale aretacijo, so se v mestih, kot so Cincinnati, Fresno in številna druga, zbrali protestniki, ki ostro obsojajo ameriško vojaško agresijo. Vodenje Venezuele je po aretaciji Madura prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez, ameriški predsednik Donald Trump pa je napovedal, da bodo ZDA v prehodnem obdobju prevzele upravljanje države.

Ruske letalske oblasti so preklicale začasne omejitve poletov na letališčih v Nižnem Novgorodu, Ivanovu in Jaroslavlju. Predstavnik zvezne agencije za zračni promet Rosaviacija, Artem Korenjako, je prek družbenega omrežja Telegram potrdil, da letališča Južni, Čkalov in Tunošna ponovno nemoteno sprejemajo in odpošiljajo letala. Ukrep omejitve prometa je bil uveden zaradi zagotavljanja varnosti v zračnem prostoru, kar je v zadnjem obdobju pogosta praksa ruskih oblasti ob morebitnih nevarnostih. Letališča so se po prenehanju nevarnosti hitro vrnila k rednemu voznemu redu. Preklic omejitev sledi obdobju povečane previdnosti v ruskem zračnem prostoru. Čeprav uradni viri niso podrobneje pojasnili narave grožnje, so bili tovrstni ukrepi v preteklosti neposredno povezani z dejavnostmi brezpilotnih letalnikov v bližini civilne infrastrukture. Normalizacija prometa na omenjenih lokacijah pomeni vzpostavitev rednih povezav v pomembnih regionalnih središčih Ruske federacije.

V Združenih državah Amerike so se po zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil razpltele ostre notranjepolitične razprave. Graham Platner, demokratski kandidat za senat iz zvezne države Maine, je pozval k množičnemu odporu proti po njegovih besedah nemoralnemu in gnusnemu dejanju Trumpove administracije. Platner, ki uživa podporo progresivnega krila stranke, je operacijo označil za primer gangsterizma, ki spodkopava mednarodne norme. Hkrati je Demokratski nacionalni odbor (DNC) začel zbirati sredstva v znak protesta proti prijetju Madura in njegove soproge Cilie Flores. Dogajanje sledi januarski vojaški operaciji, v kateri so ameriške posebne enote v Caracasu zajele Madura, ki ga Washington obtožuje narkoterorizma. Medtem ko administracija predsednika Donalda Trumpa opravičuje dejanje kot nujno za vzpostavitev demokracije in pregon kriminala, demokrati opozarjajo na zavajanje kongresa o načrtih v Venezueli. Napetosti med strankama se stopnjujejo pred prihajajočimi vmesnimi volitvami, saj kritiki administracije trdijo, da gre za kršitev suverenosti tuje države, medtem ko zagovorniki poudarjajo legitimnost pregona obtoženega diktatorja.

Število smrtnih žrtev po ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letalniki na novoletno praznovanje v zasedeni regiji Herson se je povzpelo na 29, so sporočile ruske oblasti. Napad je zadel hotel in kavarno v vasi Horli, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta 2026. Rusko obrambno ministrstvo je ob tem navedlo, da se intenzivnost ukrajinskih napadov na rusko ozemlje stopnjuje, saj naj bi Kijev od začetka leta vsakodnevno ciljal Moskvo in okolico. Ruski sistemi zračne obrambe so v zadnjem valu napadov po navedbah Moskve sestrelili 437 dronov po celotni državi, od tega 57 nad moskovsko regijo. Zaradi napadov so bila začasno zaprta tri od štirih glavnih moskovskih letališč, kar je povzročilo obsežne zamude v letalskem prometu med novoletnimi prazniki. Kijev se na zadnje obtožbe o napadu v Hersonu še ni uradno odzval, vendar ukrajinska stran poudarja, da so njihovi cilji usmerjeni v spodkopavanje ruske vojaške logistike in energetske infrastrukture kot odgovor na rusko agresijo, ki traja že skoraj štiri leta.

Avstralski reševalci in prostovoljci nadaljujejo iskanje moškega, ki je izginil med potapljanjem na dah v bližini kraja Ledge Point na zahodni obali Avstralije. Wen Ren Gu se je na novega leta dan odpravil v vodo s prijatelji, vendar se po koncu dejavnosti ni vrnil na obalo. Od njegovega izginotja v oceanu ni bilo najdenih nobenih sledi, kljub obsežni iskalni akciji, ki so jo sprožile lokalne oblasti. Družina in prijatelji pogrešanega ostajajo v upanju, da bi moškega lahko našli živega, čeprav čas za uspešno rešitev hitro izteka. Lokalna javnost je stopila skupaj v prizadevanjih za pomoč pri iskanju, njegovi bližnji pa so objavili poziv, naj se iskanje ne prekine. Oblasti preverjajo morske tokove in vremenske razmere, ki so vladale na prvi dan novega leta, da bi zožile območje iskanja v indijskem oceanu. Do sedaj iskalne ekipe niso našle nobenih osebnih predmetov ali opreme, ki bi pripadala pogrešanemu.

Zohran Mamdani je uradno prevzel dolžnosti kot 112. župan New Yorka. Na slovesnosti, ki je potekala opolnoči na opuščeni postaji podzemne železnice pod mestno hišo, je zaprisegel na stoletja star izvod Korana. S tem je postal prvi musliman, prva oseba južnoazijskega porekla in prvi župan, rojen v Afriki, na čelu tega ameriškega velemesta. 34-letni demokratični socialist je v svojem nagovoru napovedal korenite spremembe v vodenju mesta, pri čemer je poudaril prehod od ostrega individualizma h kolektivizmu. Slovesnosti so se udeležili vidni predstavniki progresivnega krila demokratske stranke, med njimi senatorka Alexandria Ocasio-Cortez in senator Bernie Sanders. Mamdani, nekdanji poslanec državne skupščine, se je v svojem programu zavezal k drznemu socialističnemu vodenju mesta, kar je v določenih delih javnosti in medijih sprožilo ostre odzive. Kritiki so njegovo zaprisego na Koran označili za kontroverzno, medtem ko njegovi podporniki dogodek vidijo kot zgodovinski mejnik v vključevanju različnih etničnih in verskih skupin v politično življenje Združenih držav Amerike.

V Rusiji so začele veljati spremembe v sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki iz osnovnega paketa brezplačnih storitev izključujejo več pomembnih področij. Po novih pravilih bodo morali državljani sami kriti stroške ali pa bodo ti financirani iz drugih virov za storitve, povezane z zdravljenjem okužbe z virusom HIV, tuberkuloze in za določeno psihiatrično pomoč. Te storitve so bile prej del širše dostopnega nabora brezplačne medicinske pomoči, vendar so jih zdaj uradno umaknili iz standardnega seznama storitev, ki jih krije obvezno zavarovanje. Ruski uradniki so pojasnili, da gre za spremembo pristopa k financiranju določenih vrst zdravljenja, čeprav osnovni paket brezplačnih storitev ostaja v veljavi za druge nujne primere. Kritiki opozarjajo, da bi takšne spremembe lahko močno otežile dostop do nujnega zdravljenja za najranljivejše skupine prebivalstva, zlasti tiste, ki trpijo za kroničnimi nalezljivimi boleznimi ali duševnimi motnjami. To bi lahko vodilo v poslabšanje javnozdravstvene slike v državi, kjer so določene bolezni, kot je tuberkuloza, še vedno resen izziv.

Minister za zvezno prestolnico Abuja Nyesom Wike je pozval preostale nigerijske zvezne države, naj posnemajo model t. i. mavrične koalicije iz države Rivers. Po njegovih besedah gre za redek primer medstrankarskega zavezništva, ki bi moralo služiti kot temelj za ponovno izvolitev predsednika Bole Ahmeda Tinubuja na splošnih volitvah leta 2027. Wike je poudaril, da nobena druga država v Nigeriji trenutno ne premore tako učinkovitega modela političnega povezovanja, ki presega strankarske omejitve. Njegov poziv prihaja v času zgodnjih priprav na prihodnji volilni cikel, kjer si politični akterji prizadevajo utrditi podporo aktualnemu predsedniku. Wike, ki kljub svoji strankarski pripadnosti tesno sodeluje s Tinubujevo administracijo, izpostavlja, da je strateško povezovanje različnih političnih polov ključno za stabilnost in uspeh prihodnje kampanje. S tem ko postavlja državo Rivers za vzor, skuša vplivati na politično dinamiko v celotni federaciji in spodbuditi k oblikovanju podobnih zavezništev, ki bi podprla kontinuiteto trenutne oblasti.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se bo leta 2026 po poročanju britanskega časnika The Guardian spopadal z naraščajočim notranjepolitičnim pritiskom. Glavni razlog za negotovost je odsotnost predsedniških volitev, ki so bile v državi odložene zaradi vojnega stanja. Analitiki ocenjujejo, da bo to leto prelomno tako za ukrajinske oborožene sile na bojišču kot tudi za politično stabilnost v Kijevu. Poleg vojaških izzivov se bo ukrajinsko vodstvo moralo odzvati na vprašanja o legitimnosti oblasti, ki jih sproža dolgotrajno obdobje brez volilnih procesov. Viri iz Ukrajine nakazujejo, da se nezadovoljstvo kopiči znotraj različnih političnih krogov, kar bi lahko oslabilo enotnost države v ključnem obdobju obrambe pred rusko agresijo. Britanski medij poudarja, da bo ohranjanje notranje kohezije brez formalne potrditve mandata na voliščih eden največjih izzivov za Zelenskega od začetka invazije.

Ameriška vojska je v hitri in strogo varovani operaciji pridržala venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo, kar je sprožilo buren mednarodni odziv ter intenzivne analize o prihodnjih geopolitičnih premikih. Dogodek, ki ga nekateri označujejo za obuditev Monroejeve doktrine, je povzročil precejšnjo negotovost v Latinski Ameriki, kjer se kitajski gospodarski in politični vpliv sooča z novo realnostjo ameriške odločnosti. Kitajska in Rusija sta dejanje Združenih držav Amerike ostro obsodili, medtem ko se v azijsko-pacifiški regiji vrstijo razprave o morebitnih vzporednicah s Tajvansko ožino. Analitiki in tajvanski politiki, vključno s poslancem Wangom Ting-yujem, poudarjajo bistvene razlike med položajem Venezuele in Tajvana. Kljub kitajskemu poskusu širjenja dvomov o ameriški zanesljivosti strokovnjaki trdijo, da Washington Tajvan obravnava kot ključnega strateškega partnerja, kar se razlikuje od odnosa do Madura, ki je bil pod mednarodnimi tiralicami zaradi trgovine z mamili. Raziskovalci izpostavljajo, da ameriška akcija v Venezueli ne bo nujno pospešila kitajskih načrtov za invazijo na otok, saj so vojaške in politične okoliščine v obeh regijah neprimerljive, Peking pa ostaja previden glede neposrednega soočenja z vojaško močjo ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa.

Višje sodišče v Pančevu je 22-letnemu domačinu z inicialkami M. B. odredilo 30-dnevni pripor zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja izzivanja nacionalne, rasne in verske nestrpnosti. Osumljenec je na stavbo v Pančevu izpisal grafite z vsebino, ki neposredno spodbuja sovraštvo in poveličuje nasilje, med drugim z napisi "Oj Pazaru novi Vukovaru" in "Oj Sjenice druga Srebrnice". Policija je kazensko ovadbo podala na Višje državno tožilstvo v Pančevu, ki je predlagalo pripor zaradi nevarnosti vplivanja na priče in morebitnega oviranja kazenskega postopka. Dogodek odraža širšo problematiko medetničnih napetosti in sovražnega govora v regiji Zahodnega Balkana. Sporni grafiti so v javnosti sprožili val ogorčenja, saj se neposredno navezujejo na tragične dogodke iz vojn na območju nekdanje Jugoslavije. Srbski organi pregona so s hitrim ukrepanjem in pridržanjem osumljenca jasno sporočili, da ne bodo dopuščali javnega spodbujanja nestrpnosti, ki bi lahko dodatno destabilizirala odnose med različnimi etničnimi skupinami v mestu in širši okolici.

Kolumbijska vlada je po vojaški operaciji Združenih držav Amerike v Venezueli na 2.219 kilometrov dolgo mejo s sosednjo državo napotila 30.000 vojakov. Odločitev za mobilizacijo dodatnih kopenskih, zračnih in pomorskih sil je sprejel predsednik Gustavo Petro, potem ko so ameriške sile v Caracasu prijele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah kolumbijskega obrambnega ministra Pedra Sáncheza Suáreza je glavni cilj operacije zagotavljanje varnosti in preprečevanje morebitnih kršitev ozemlja. Posebna pozornost je namenjena regiji Catatumbo na severu departmaja Santander, kjer bo nameščenih 11.000 vojakov. Gre za območje z visoko stopnjo tveganja zaradi prisotnosti oboroženih tolp, kot je El Tren de Aragua, in neformalnih migracijskih poti. Poleg vojaške okrepitve je Kolumbija aktivirala tudi mehanizme humanitarne pomoči in vzpostavila pet enot za krizno upravljanje v mestu Cúcuta, saj se pripravlja na morebiten nov val beguncev, ki bi lahko sledil destabilizaciji v sosednji državi. Zaradi ameriškega posega je Kolumbija kot trenutna članica Varnostnega sveta ZN zahtevala nujno sejo tega organa.

Upokojenci z nizkimi dohodki se lahko potegujejo za do 2.000 funtov pomoči pri plačilu položnic za energijo pri družbi British Gas. Britanski varčevalci so vlagali rekordne zneske v ISA račune pred proračunom. Kancelarka Rachel Reeves se sooča s kritikami zaradi načrtovanih sprememb davka na dediščino, ki naj bi ogrozile delovna mesta v družinskih podjetjih. Zamrznjeni davčni pragovi in naraščajoči dohodki povzročajo nepričakovane davčne obveznosti za številne upokojence in varčevalce. Predlagane so reforme pokojninskega sistema zaradi 'rastočega davčnega bremena mladih'.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump in tehnološki milijarder Elon Musk sta se srečala na zasebni večerji v letovišču Mar-a-Lago, kar po mnenju opazovalcev nakazuje na njuno politično spravo. Srečanja se je udeležila tudi nekdanja prva dama Melania Trump. Dogodek se je odvil po obdobju javnih napetosti in nestrinjanja glede vprašanj zvezne porabe, ki so maja 2025 privedla do vidnega distanciranja med vplivnima osebnostma. Musk je v dneh pred srečanjem znova začel nakazovati donacije republikanski stranki, kar potrjuje njegovo ponovno aktivno vlogo v konservativnem političnem prostoru pred prihajajočimi vmesnimi volitvami leta 2026. Skladno s poročili je bila večerja opisana kot prijetna in je služila kot platforma za reševanje preteklih nesoglasij. Musk, ki vodi podjetja Tesla, SpaceX in platformo X, je v preteklosti odkrito kritiziral določene segmente javne porabe, kar je povzročilo trenja znotraj Trumpovega kroga, vendar se zdi, da sta akterja našla skupni jezik. Sprava prihaja v ključnem trenutku, ko se Trump pripravlja na nove politične izzive, Musk pa utrjuje svojo pozicijo kot eden najvplivnejših podpornikov gibanja MAGA.

Ameriški režiser dokumentarnih filmov Reginald Tremblay, ki se je pred šestimi leti preselil na polotok Krim, je napovedal, da bo predsednika Ruske federacije Vladimirja Putina zaprosil za rusko državljanstvo. Tremblay od marca 2020 živi v Jalti, leta 2025 pa je pridobil dovoljenje za stalno prebivanje. Režiser je svojo odločitev utemeljil z željo po trajnem bivanju v državi, kjer je po lastnih navedbah našel resnico o statusu Krima in se aktivno vključil v lokalno družbo. Tremblay se na Krimu posveča snemanju dokumentarnih filmov o življenju na polotoku in izvaja prostovoljsko delo v centru »Vmešte« v Jalti, ki pomaga mladim s posebnimi potrebami. Poleg tega je ustanovitelj in koordinator organizacije »Prijatelji Krima v ZDA«. Njegov primer sledi širšemu trendu selitev nekaterih državljanov zahodnih držav v Rusijo, kar rusko zunanje ministrstvo interpretira kot iskanje varnega zavetja pred vrednotami »neprijaznih držav«.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 presegel zgodovinsko mejo 38,5 bilijona dolarjev, kar močno prehiteva predhodne napovedi fiskalnih institucij. Ta skokovit porast je predvsem posledica pretekle visoke porabe v času pandemije in hitro naraščajočih obresti, ki zdaj letno znašajo približno bilijon dolarjev. Kljub robustni gospodarski rasti, ki je v zadnjem četrtletju leta 2025 znašala 4,3 odstotka, se ameriška javnost spopada z negotovostjo zaradi višjih življenjskih stroškov in protekcionistične trgovinske politike administracije Donalda Trumpa, ki je povprečne carinske stopnje dvignila na najvišjo raven po letu 1935. Istočasno se s kritičnim povečanjem zadolženosti sooča tudi Velika Britanija, kjer bo javni dolg letos prvič v zgodovini presegel prag 3 bilijone funtov. Napovedi kažejo, da se bo dolg do leta 2031 povzpel celo nad 3,5 bilijona funtov, kar je desetkrat več kot na začetku tisočletja. Britansko ministrstvo za finance bo za plačilo obresti v proračunskem letu 2026/27 namenilo kar 135 milijard funtov, kar znatno presega obrambni proračun države. Obe velesili se tako spopadata z dolgoročnimi posledicami bančne krize, pandemije in energetske draginje, ki so njuni gospodarstvi potisnile na rob vzdržnosti.

Zohran Mamdani je uradno prevzel dolžnosti kot 112. župan New Yorka in s tem postal prvi musliman, prva oseba južnoazijskega porekla ter prvi župan, rojen v Afriki, na čelu tega ameriškega velemesta. 34-letni demokratični socialist je prvo, zasebno prisego opravil opolnoči na zaprti postaji podzemne železnice pod mestno hišo, kjer je roko položil na stoletja star koran. Prisego je vodila generalna tožilka zvezne države New York Letitia James. Na javni slovesnosti se je zbralo več deset tisoč prebivalcev New Yorka, kjer so novoizvoljenega župana podprli vidni člani progresivnega krila demokratske stranke, vključno s senatorko Alexandrio Ocasio-Cortez in senatorjem Berniejem Sandersom. Mamdani je v svojem nagovoru napovedal korenite politične spremembe in poudaril, da bo njegovo upravljanje mesta temeljilo na načelih demokratičnega socializma. Obveza k zamenjavi individualizma s kolektivizmom je v delu javnosti in medijev sprožila ostre odzive, kljub temu pa Mamdani vztraja pri svoji viziji preobrazbe mesta.

Ameriške vojaške sile so med nedavno operacijo pridržanja venezuelskega predsednika Nicolása Madura povzročile znatno gmotno škodo na civilni infrastrukturi v bližini prestolnice Caracas. Prebivalci manjšega kraja blizu prestolnice so za agencijo Reuters poročali, da so bili nekateri stanovanjski objekti v napadu poškodovani ali popolnoma uničeni. Lokalni viri, med njimi 50-letni vozniki motornih taksijev, so potrdili pretresljive prizore uničenja na območju, kjer so potekale dejavnosti posebnih enot. Uradni viri v Venezueli so potrdili, da je operacija zahtevala tudi človeška življenja, vendar natančno število mrtvih za zdaj ostaja neznano. Incident je neposredna posledica stopnjevanja napetosti in vojaškega posredovanja Združenih držav Amerike, ki so se odločile za nasilno odstranitev Madura z oblasti. Medtem ko ameriška stran operacijo utemeljuje z obtožbami o trgovini z mamili, poročila s terena kažejo na visoko ceno, ki so jo zaradi vojaškega delovanja plačali civilisti.

Danska premierka Mette Frederiksen se je odločno odzvala na ponovne izjave novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa o interesu Združenih držav Amerike za prevzem Grenlandije. Frederiksenova je poudarila, da razprava o ameriški nadvladi nad tem avtonomnim danskim ozemljem nima nikakršnega smisla in da takšni predlogi ne koristijo medsebojnim odnosom. Njen odziv sledi Trumpovim besedam, ki so nakazovale, da bi ZDA potrebovale Grenlandijo zaradi strateških interesov. Ob tem je danska vlada prejela močno diplomatsko podporo sosednje Švedske. Švedski premier Ulf Kristersson je javno podprl dansko stališče in na družbenem omrežju X zapisal, da Švedska v celoti stoji ob strani svoji sosedi. Sporazum o statusu Grenlandije ostaja nespremenjen, danski politični vrh pa poudarja, da otok ni naprodaj, s čimer se spopadajo z diplomatskimi pritiski, ki prihajajo iz Washingtona.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v seriji televizijskih nastopov poudaril, da Združene države Amerike po morebitni zamenjavi oblasti v Venezueli ne nameravajo prevzeti neposrednega upravljanja države ali izvajati dolgotrajne gradnje naroda. Po njegovih besedah bodo ZDA raje uporabile naftno blokado in druge oblike gospodarskega pritiska za dosego političnih sprememb v tej južnoameriški državi. S temi izjavami je Rubio poskušal pomiriti domačo in mednarodno javnost glede strahov pred novo dolgotrajno ameriško vojaško intervencijo, podobno tistim iz preteklosti. Državni sekretar je pojasnil, da bo glavni vzvod ameriške politike osredotočen na energetski sektor, s čimer želijo oslabiti trenutni režim in spodbuditi prehod k demokratičnim procesom. Čeprav so ZDA v preteklosti že uporabljale podobne taktike, Rubio vztraja, da bo tokratna strategija temeljila na zunanjem pritisku in ne na fizični prisotnosti ameriške administracije na venezuelskih tleh. Strategija odraža previdnejši pristop Washingtona do vprašanja sprememb režimov v tujini, pri čemer se izogibajo neposrednim odgovornostim za vsakodnevno vodenje tujih institucij.

V več svetovnih prestolnicah in metropolah so konec tedna potekali množični protesti proti vojaškemu in političnemu posredovanju Združenih držav Amerike v Venezueli. V Parizu se je na tisoče demonstrantov zbralo na Trgu republike (Place de la République), kjer so obsodili domnevno ugrabitev predsednika Nicolása Madura in ameriško agresijo. Podobni shodi so se odvili v Ottawi pred ameriškim veleposlaništvom, kjer so udeleženci od kanadske vlade zahtevali spoštovanje pravice venezuelskega ljudstva do samoodločbe, ter v New Yorku. Dogodki so neposredna posledica stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se v zadnjih mesecih sprevrgle v odprto sovražnost. Protestniki v Kanadi so poudarili, da mora zvezna vlada zavzeti odločnejše stališče proti zunanji politiki ZDA, ki po njihovem mnenju spodkopava stabilnost v regiji. Do demonstracij prihaja v času, ko mednarodna skupnost ostaja globoko razdeljena glede legitimnosti oblasti v Venezueli in načinov za reševanje tamkajšnje globoke politične ter gospodarske krize, ki jo dodatno zaostrujejo ameriške sankcije in vojaške grožnje.

Izvršni direktor združenja trenerjev Evrolige Goran Šašić je ostro kritiziral predsednika košarkarskega kluba Partizan Ostojo Mijailovića zaradi okoliščin, v katerih je klub zapustil trofejni strateg Željko Obradović. Šašić je poudaril, da je Mijailović prvi predsednik v zgodovini, pod katerim je Obradović podal odstopno izjavo, kar po njegovem mnenju kaže na globoko nespoštovanje do stroke. Po Šašićevih besedah se Obradović v klubu ni mogel avtonomno odločati, saj je bila vloga predsednika preveč dominantna, kar je privedlo do nevzdržnih razmer za delo najuspešnejšega evropskega trenerja. Kritike prihajajo dva meseca po tistem, ko je Obradović novembra lani zapustil klop beograjskega velikana sredi rezultatske krize v Evroligi. Šašić je situacijo v Partizanu primerjal z razmerami v nogometnem klubu Manchester United, kjer prav tako prihaja do neskladij med vodstvom in strokovnim kadrom. Odhod Obradovića še vedno močno odmeva v evropski košarkarski javnosti, saj vprašanje njegovega naslednika in prihodnje usmeritve kluba ostajata odprta, medtem ko začasno vodenje ekipe ohranjajo domači strokovnjaki pod nadzorom novega športnega direktorja Žarka Paspalja.

Francoski minister za gospodarstvo in finance je napovedal, da bo od svojega ameriškega kolega zahteval pojasnila glede sankcij, ki so jih Združene države Amerike uvedle proti nekdanjemu evropskemu komisarju Thierryju Bretonu in štirim drugim evropskim osebnostim. Ameriška vlada je za omenjene posameznike uvedla prepoved potovanja v državo, kar je sprožilo diplomatske napetosti med Parizom in Washingtonom. Ukrep naj bi bil povezan z njihovo vlogo pri regulaciji ameriških tehnoloških podjeitij v evropskem prostoru. Uradni Washington peterici očita cenzuro mnenj na družbenih omrežjih, medtem ko francoska stran sankcije razume kot povračilni ukrep zaradi stroge evropske zakonodaje na področju digitalnih trgov. Thierry Breton je bil kot komisar za notranji trg eden ključnih snovalcev Aktiva o digitalnih storitvah (DSA) in Aktiva o digitalnih trgih (DMA), ki sta znatno omejila moč ameriških tehnoloških velikanov v Evropski uniji. Francoska vlada poudarja, da so tovrstne sankcije proti visokim uradnikom zavezniških držav neobičajne in zahtevajo takojšnjo razjasnitev razlogov.

Rusko ministrstvo za obrambo je v nedeljo, 4. januarja 2026, sporočilo, da so sile protizračne obrambe nad več regijami Ruske federacije prestregle in uničile skupno 294 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Po uradnih navedbah so ruske enote v popoldanskem in večernem času, natančneje med 13.00 in 20.00 po moskovskem času, najprej nevtralizirale 253 dronov letalskega tipa. Napadi so bili prvenstveno usmerjeni na Brjansko, Belgorodsko in Kaluško oblast ter širšo okolico Moskve. V poznejšem valu napadov, ki se je odvil med 20.00 in 23.00 po lokalnem času, so ruske sile po lastnih trditvah uničile še dodatnih 41 brezpilotnih letal. Gre za nadaljevanje intenzivnega stopnjevanja zračnih napadov, ki se je začelo že s prvim dnem novega leta. Čeprav ruska stran poroča o uspešni nevtralizaciji vseh groženj, število izstreljenih dronov kaže na obsežno ukrajinsko operacijo, katere namen je destabilizacija logistike in energetske infrastrukture znotraj ruskega ozemlja. Poročil o morebitnih žrtvah ali večji gmotni škodi ministrstvo v tej fazi ni podalo.

V prestolnici Venezuele, Caracas, se je na tisoče ljudi zbralo na množičnih protestih po poročilih o zajetju predsednika Nicolása Madura s strani sil Združenih držav Amerike. Do demonstracij je prišlo po uradnih navedbah venezuelskih oblasti o ujetju predsednika, kar je sprožilo aktivacijo ustavnih mehanizmov države. K protestom je javno pozval tudi sin odstavljenega voditelja, poslanec Nicolás Maduro Guerra, ki je podpornike pozval k zasedbi ulic v znak odpora proti ameriškemu posredovanju. Napetosti v državi so se stopnjevale že dalj časa, današnji dogodki pa predstavljajo vrhunec politične krize in neposrednega konflikta z Washingtonom. Medtem ko oblasti v Caracasu dogodek označujejo za ugrabitev in kršitev suverenosti, so privrženci vladajoče stranke preplavili mestna središča, kjer zahtevajo vrnitev Madura na oblast. Razmere v državi ostajajo nestabilne, saj so institucije v stanju pripravljenosti, poročila o usodi Madura pa so v središču mednarodne pozornosti.

Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel Bermúdez je po vojaški operaciji Združenih držav Amerike v Caracasu, v kateri je bil zajet venezuelski predsednik Nicolás Maduro, napovedal popolno pripravljenost na vojaško podporo zaveznici. Díaz-Canel je poudaril, da so Kubanci pripravljeni žrtvovati svoja življenja za obrambo venezuelske in kubanske revolucije. Izjava prihaja v času, ko se kubanski režim sooča z izgubo ključnega gospodarskega dobrotnika, kar bi lahko še dodatno ogrozilo že tako nestabilno stabilnost na otoku. Kljub zaostreni retoriki iz Havane pa administracija ZDA za zdaj zavrača možnost neposrednega vojaškega posredovanja na Kubi. Analitiki opozarjajo, da je Kuba zaradi notranjih gospodarskih težav v izjemno ranljivem položaju, saj je bila leta močno odvisna od venezuelske nafte in finančne pomoči. Padec Madurovega režima tako ne pomeni le geopolitičnega poraza za Kubo, temveč neposredno grožnjo njenemu preživetju, saj država nima nadomestnega vira sredstev, ki bi zapolnil nastalo praznino.

Na mejnem prehodu med Rusijo in Kitajsko je prišlo do znatnih zastojev, zaradi katerih je več deset avtobusov z ruskimi turisti obtičalo pri čakanju na vstop v sosednjo državo. Potniki so prisiljeni čakati na obravnavo s strani carinskih organov, pri čemer natančen vzrok za nenadno upočasnitev postopkov na meji uradno še ni bil pojasnjen. Dogodek je povzročil precejšnje nevšečnosti za potnike, ki so namenjeni na Kitajsko. Ruski mediji poročajo, da so se kolone začele nabirati v zadnjih urah, situacija pa ostaja negotova, saj pristojne službe niso podale časovnega okvira za sprostitev prometa. Čakanje v avtobusih na mejnih prehodih med državama sicer ni povsem neobičajno, vendar trenutni obseg zastoja presega običajne operativne zamude, kar nakazuje na morebitne administrativne ali tehnične težave na kitajski strani carine.

Egiptovsko državno podjetje EGAS in katarski energetski velikan QatarEnergy sta podpisala memorandum o soglasju, ki predvideva okrepitev sodelovanja pri prodaji in uvozu utekočinjenega naravnega plina (LNG). V skladu s dogovorom bo Katar Egiptu poleti leta 2026 dobavil do 24 pošiljk tega energenta. Pošiljke bodo namenjene v pristanišči Sokhna in Damietta, kar bo Kairu omogočilo stabilno oskrbo s plinom v obdobju povečane porabe. Kairo s temi ukrepi ne zagotavlja le energetske varnosti v poletnih mesecih, temveč načrtuje tudi dolgoročno strategijo vrnitve v vlogo neto izvoznika plina. Egiptovske oblasti pričakujejo, da bodo z rastjo domače proizvodnje ta status ponovno dosegle do leta 2027. Sporazum predstavlja pomemben korak v krepitvi energetskih vezi med državama, ki sta v zadnjem obdobju okrepili sodelovanje tudi na področju raziskav morskega dna.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung je 4. januarja prispel v Peking na svoj prvi štiridnevni državniški obisk na Kitajskem, odkar je junija lani nastopil predsedniški mandat. Med srečanjem s predstavniki korejske diaspore v Pekingu je Lee poudaril, da je Kitajska nepogrešljiva partnerica pri prizadevanjih za mir in ponovno združitev Korejskega polotoka. Obisk se odvija v času povečanih regionalnih napetosti, saj je Severna Koreja ob začetku novega leta izvedla prvi preizkus balistične rakete, kar dodatno poudarja pomen usklajevanja med Seulom in Pekingom glede varnostnih vprašanj. Predsednik Lee se bo med obiskom srečal s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom, s katerim bosta obravnavala vprašanja dvostranskega sodelovanja in stabilnosti v regiji. Čeprav so se odnosi med državama v zadnjem desetletju spopadali z upadom naklonjenosti v južnokorejski javnosti, kitajska stran obisk ocenjuje kot ključno priložnost za krepitev partnerstva med sosednjima državama. Leejeva diplomacija temelji na prepričanju, da je konstruktiven dialog s Pekingom nujen za zmanjšanje vpliva severnokorejskih provokacij in zaščito gospodarskih interesov Južne Koreje.

Časopisa The New York Times in The Washington Post sta bila seznanjena s tajnim vojaškim napadom ZDA na Venezuelo, vendar na zahtevo ameriške vlade novice nista objavila. Karibsko-ameriška kongresnica je ostro obsodila Trumpove vojaške napade in zajetje venezuelskega predsednika.

Po aretaciji Nicolása Madura s strani ameriških sil je Trump izjavil, da ZDA 'gospodarijo' v Venezueli, in omenil možnost vojaške akcije proti Kolumbiji. Delcy Rodriguez, začasna predsednica Venezuele, je spremenila svoje stališče in izrazila pripravljenost za sodelovanje z ZDA. Kolumbija je zaradi strahu pred nemiri okrepila vojaško prisotnost na meji z Venezuelo. Združeni narodi bodo razpravljali o zakonitosti ameriške aretacije Madura. Lin Jianfeng, član izvršnega sveta Hongkonga, je izrazil zaskrbljenost, da bi aretacija Madura in napadi v Venezueli lahko povzročili rast cen nafte in vplivali na uvoz in izvoz Hongkonga.

Vladne sile Jemna, ki jih podpira Savdska Arabija, so po umiku separatistov Južnega prehodnega sveta (STC) zavzele mesto Mukalla, glavno mesto province Hadramout. Umik separatistov je sledil savdskim zračnim napadom.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi izraelske odločitve o prekinitvi delovanja več mednarodnih nevladnih organizacij v Palestini, ter pozval Izrael, naj to prepoved prekliče. Organizacija Zdravniki brez meja je opozorila, da bo morala marca končati svoje delovanje v Gazi, če Izrael ne bo spremenil svoje odločitve. Novi izraelski predpisi za humanitarne organizacije so bili kritizirani kot samovoljni in škodljivi za Palestince, ki potrebujejo pomoč. Predsednik Somalije Hassan Sheikh Mohamud je trdil, da je Somaliland sprejel palestinsko preselitev v zameno za priznanje Izraela.

Severna Koreja je izstrelila več balističnih raket v Vzhodno morje, kar je prvi tovrstni preizkus orožja v tem letu. Rakete so bile izstreljene iz območij blizu Pjongjanga, ravno ko je južnokorejski predsednik Lee Jae Myung prispel v Peking na srečanje s kitajskim kolegom Xi Jinpingom.

Nekaj sto protestnikov se je v nedeljo popoldne zbralo na amsterdamskem trgu Museumplein, kjer so pred ameriškim konzulatom izrazili nasprotovanje vojaškemu napadu Združenih držav Amerike na Venezuelo. Shod sta med drugim organizirali skupini Volkeren voor Vrede in protifašistična organizacija Antifascistische oud-Verzetsstrijders Nederland (AFVN), ki sta k udeležbi pozvali prek družbenih omrežij. Protest je minil v znamenju kritik ameriške zunanje politike in pozivov k miru v latinskoameriški regiji. Udeleženci shoda so z napisi in vzkliki opozarjali na kršitve suverenosti Venezuele, medtem ko so organizatorji poudarjali pomen mednarodne solidarnosti v boju proti imperializmu. Nizozemska policija je dogodek spremljala, vendar o večjih izgredih niso poročali. Protest v Amsterdamu se pridružuje širšemu valu odzivov v Evropi, ki so se pojavili po stopnjevanju napetosti in neposrednih vojaških akcijah Washingtona v tej južnoameriški državi.

Slovaški premier Robert Robert Fico je v svojem zadnjem video nagovoru ostro kritiziral trenutno politiko Evropske unije do Rusije in opozoril, da bi ta lahko unijo pripeljala do roba prepada. Po Ficovih besedah so dosrejšnji ukrepi, ki vključujejo finančno pomoč Ukrajini v višini 280 milijard evrov, številne svežnje sankcij in zamrznitev ruskega premoženja, nevarni za prihodnost evropske povezave. Fico meni, da sovraštvo do Rusije narekuje odločitve Bruslja, ki bi po njegovem mnenju lahko imele nepopravljive posledice za države članice. Slovaški premier se je posebej obregnil ob potrjene vojaške kredite in finančno podporo, ki jo Evropska unija namenja Ukrajini za vojno z Rusijo. Njegove izjave odražajo naraščajoča razhajanja znotraj unije glede vprašanja vojaške pomoči in gospodarskih omejitev proti Moskvi. Fico, ki je znan po svojem zadržanem odnosu do nadaljnjega oboroževanja Ukrajine, je s tem ponovno poudaril suverenistično držo Slovaške znotraj evropskih institucij, hkrati pa opozoril na tveganja, ki jih prinaša stopnjevanje napetosti z Rusijo.

Letalo družbe AlMasria Universal Airlines, ki je letelo iz Egipta v Moskvo, je v ponedeljek, 5. januarja, zasilno pristalo na letališču Šeremetjevo zaradi dima v prtljažnem prostoru. Po informacijah Ren-TV je bil vir težav dim v prtljažniku.

Novi viri razkrivajo, da naj bi nemška obveščevalna služba BND prisluškovala Baracku Obami. To se je dogajalo v času, ko je Angela Merkel kot kanclerka izjavljala, da je vohunjenje med prijatelji nesprejemljivo, potem ko so ameriške obveščevalne službe prisluškovale njenemu mobilnemu telefonu.

Guverner Lipecke oblasti Igor Artamonov je sporočil, da so lokalizirali požar, ki je izbruhnil v industrijski coni mesta Jelec po padcu brezpilotnega letalnika. Po prvih podatkih v incidentu ni bilo žrtev.

Zohran Mamdani je začel svoj prvi polni delovni dan na položaju župana New Yorka, potem ko je v prestižni dvorani v Manhattnu zaprisegel pred množico podpornikov. Njegov mandat se je začel s simbolično gesto, ko se je v mrzlem jutru na delo odpravil s podzemno železnico, kar naj bi odražalo njegovo povezanost z vsakdanjim življenjem prebivalcev velemesta. Mamdani, ki velja za prvega muslimanskega župana mesta, se že na začetku mandata spopada z mešanimi odzivi javnosti, predvsem zaradi svojih preteklih političnih stališč. Novi župan se je takoj po prevzemu funkcije usmeril v organizacijo novega kabineta in vzpostavljanje uradniških struktur. Kljub prazničnemu vzdušju ob inavguraciji so njegovi prvi koraki v mestni hiši pod drobnogledom zaradi napetosti, povezanih z zunanjo politiko in odnosi z Izraelom. Mamdanijeva administracija bo morala hitro nasloviti številne izzive, od stanovanjske problematike do varnosti v javnem prometu, medtem ko kritiki opozarjajo na morebitne ideološke razkole v mestnem svetu.

Zohran Mamdani je uradno prevzel dolžnosti kot 112. župan New Yorka in s tem postal prvi musliman, prva oseba južnoazijskega porekla ter prvi župan, rojen v Afriki, na čelu tega ameriškega velemesta. 34-letni demokratični socialist je prvo, zasebno zaprisego opravil ob polnoči v opuščeni postaji podzemne železnice pod mestno hišo, kjer je levo roko položil na stoletja star Koran. Zaprisego je vodila generalna tožilka zvezne države New York Letitia James. Na javni slovesnosti pred tisoči privržencev so Mamdanija podprli vidni predstavniki progresivnega krila demokratske stranke, vključno s senatorko Alexandrio Ocasio-Cortez in Berniejem Sandersom. Mamdani je v svojem nagovoru napovedal korenite politične spremembe, pri čemer se je zavzel za prehod od 'neizprosnega individualizma k toplini kolektivizma'. Njegova izvolitev in način zaprisege sta v določenih delih javnosti sprožila ostre odzive, vendar župan ostaja zavezan svoji socialistični agendi in drznemu vodenju mesta.

Veleposlanik Bosne in Hercegovine pri Združenih narodih Zlatko Lagumdžija se je ostro odzval na mednarodne razprave po aretaciji venezuelskega voditelja Nicolása Madura s strani ameriških oblasti. Lagumdžija je poudaril, da tisti, ki izražajo obžalovanje ob Madurovi usodi pod pretvezo skrbi za mednarodno pravo, izkazujejo dvojna merila. Po njegovih besedah gre za iste akterje, ki so aktivno poskušali preprečiti sprejetje resolucije o genocidu v Srebrenici in postavitev spomenika pred stavbo ZN v New Yorku. Veleposlanik je izpostavil nasprotje med dvema vizijama Venezuele, pri čemer je omenil Diega Arrio kot primer diplomata, ki si je prizadeval za boljši svet, medtem ko sedanji Madurov režim uživa podporo tistih, ki ne spoštujejo mednarodnih pravnih standardov, ko gre za vprašanja Balkana. Lagumdžija trdi, da odnos do Srebrenice razkriva resnično naravo in interese držav, ki se zdaj sklicujejo na legalnost v primeru Venezuele. Njegove izjave prihajajo v času povečanih geopolitičnih napetosti, kjer se vprašanja človekovih pravic in mednarodnega pregona voditeljev prepletajo z zgodovinskimi spomini na konflikte v nekdanji Jugoslaviji.

Iranski minister za gospodarstvo je napovedal nov paket finančne pomoči, namenjen socialno najšibkejšim slojem prebivalstva. Po njegovih besedah bodo gospodinjstva v prvih petih dohodkovnih razredih prejela kreditne linije v višini do 30 milijonov iranskih rialov z nizko, približno štiriodstotno obrestno mero. Ukrep je usmerjen k izboljšanju likvidnosti najrevnejših državljanov in spodbujanju domače porabe. Poleg ugodnih posojil je minister napovedal tudi skorajšnje izplačilo dividend iz naslova t. i. pravičnih delnic (Justice Shares). Gre za državni program privatizacije, ki delu prebivalstva omogoča lastništvo v državnih podjetjih. Ta finančna injekcija prihaja v času, ko se iransko gospodarstvo spopada z inflacijskimi pritiski, vlada pa s temi ukrepi poskuša ublažiti socialne napetosti in zagotoviti osnovno finančno varnost za nosilce gospodinjstev v omenjenih dohodkovnih skupinah.

Predsednik državne volilne komisije v Iranu je sporočil, da bodo vsi postopki in dosjeji kandidatov v trenutnem volilnem ciklu potekali izključno v elektronski obliki. Ta ukrep predstavlja pomemben korak k popolni digitalizaciji volilnega procesa v državi. Po novih navodilih morajo izvršni odbori celoten proces upravljati preko digitalnih sistemov in monitorjev, kar naj bi povečalo učinkovitost in nadzor nad volitvami. Sprememba načina dela vključuje digitalno vodenje dokumentacije za vsakega posameznega kandidata, s čimer se država odmika od tradicionalnih papirnih obrazcev. Glavni namen te posodobitve je centralizacija podatkov in olajšanje dela volilnim organom pri pregledovanju kandidatur. Izvršni organi so dobili jasna navodila, da morajo vse faze volilnega procesa spremljati in upravljati z uporabo napredne elektronske infrastrukture, kar po besedah uradnikov zagotavlja boljšo preglednost znotraj državnega okvira.

Bolgarsko ministrstvo za zunanje zadeve je izrazilo zaskrbljenost zaradi najnovejših stališč oblasti v Severni Makedoniji, ki po mnenju Sofije odstopajo od evropskega konsenza iz leta 2022. Osrednji spor se vrti okoli akcijskega načrta za pravice skupnosti, ki bi ga moralo Skopje uvesti kot pogoj za nadaljevanje evropskih integracij. Bolgarska stran je poudarila, da je vprašanje jezika, v katerem bo dokument objavljen, notranja zadeva sosednje države, vendar je odločitev Skopja, da osnutek načrta svojim državljanom predstavi v angleščini, označila za težko razumljivo. Napetosti so se stopnjevale, ko je makedonski premier Hristijan Mickoski obtožil Bolgarijo, da nasprotuje načrtu, ker je napisan v makedonskem jeziku. Sofija je te navedbe zavrnila in spomnila, da je sprejetje načrta predvideno šele po vpisu bolgarske manjšine v makedonsko ustavo, kar ostaja ključni pogoj za odpiranje pristopnih pogajanj z Evropsko unijo. Kljub kritikam je bolgarsko zunanje ministrstvo pozdravilo pripravljenost Mickoskega, da v načrt vključi pripombe bolgarske skupnosti, in izrazilo pričakovanje, da bo ta obljuba izpolnjena v skladu z mednarodnimi standardi.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v nedeljskem pogovoru za televizijsko postajo NBC izjavil, da so razprave o novih volitvah v Venezueli po nedavnih dogodkih še preuranjene. Rubio je poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene sodelovati s tistimi, ki trenutno izvajajo oblast v državi, vendar je hkrati izdal jasno opozorilo trenutnim strukturam moči. Njegove izjave prihajajo po vojaški operaciji, v kateri so ameriške sile ujele dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Državni sekretar je v oddaji Meet the Press odločno zagovarjal legitimnost ameriške operacije v Venezueli. Na vprašanja o pomanjkanju odobritve kongresa za zajetje Madura je odgovoril, da za tovrstno natančno določeno misijo predhodno soglasje zakonodajne veje oblasti ni bilo potrebno. Dogajanje predstavlja vrhunec večletnih prizadevanj ZDA, ki so Madura obtoževale narkoterorizma in vodenja kriminalnih kartelov, kar je privedlo do njegovega končnega odstopa oziroma odstranitve z oblasti.

Portugalski premier in predsednik socialdemokratske stranke (PSD) Luís Montenegro je prvi dan kampanje pred predsedniškimi volitvami pozval zmerne volivce k strnitvi vrst. Montenegro je nagovoril podpornike socialistov, liberalcev ter socialnih demokratov, naj svoj glas oddajo kandidatu Marquešu Mendesu. Po njegovih besedah bi bila razpršitev glasov med kandidate, kot sta João Cotrim de Figueiredo ali António José Seguro, tvegana, saj ne zagotavlja preprečitve scenarija, v katerem bi se v drugem krogu pomerila dva populistična kandidata. Premier je v svojem nagovoru neposredno izenačil nevarnost populizma, ki ga po njegovem mnenju predstavljata André Ventura in Henrique Gouveia e Melo. Montenegro poudarja, da je strateško glasovanje ključno za ohranitev stabilnosti in demokratičnih vrednot v državi. Opozoril je, da bi vzpon dveh populističnih polov v drugi krog volitev pomenil resno grožnjo tradicionalni politični ureditvi na Portugalskem, zato poziva h glasovanju, ki ne bi bilo »zapravljeno« za kandidate z manjšimi možnostmi za uspeh proti populističnemu bloku.

V Tajvanu se je politično dogajanje v luči prihajajočih lokalnih volitev leta 2026 močno zaostrilo. Vladajoča Demokratična progresivna stranka (DPP) in opozicijski Kuomintang (KMT) sta začela z intenzivnim pozicioniranjem kandidatov za ključne županske in lokalne položaje. V mestu Taichung so se dejavnosti okrepile s strani poslanke He Xin-chun (DPP) in podpredsednika parlamenta Jiang Qichena (KMT), medtem ko se v okrožju Nantou omenja zobozdravnik Wen Shizheng kot potencialni adut za izziv trenutni županji Xu Shuhua. Notranja trenja so bila opazna tudi v嘉義 (Chiayi), kjer je poslanec Cai Yi-yu kritiziral svojega tekmeca Huanga Rong-lija zaradi domnevnih povezav s strankarskimi odpadniki. Obenem se v zakonodajnem dvoru odvija razprava o predlaganih spremembah civilnega zakonika, ki bi po vzoru Južne Koreje uvedle t.i. »obdobje razmisleka« pred ločitvijo. Namen predloga je znižati stopnjo ločitev, vendar so mnenja poslancev deljena. Medtem ko nekateri člani KMT predlog podpirajo kot sredstvo za stabilizacijo družin, so v DPP zadržani in poudarjajo pomen varovanja individualnih pravic in svobodne volje posameznikov. Politično ozračje ostaja napeto tudi zaradi preteklih sporov glede obrambnega proračuna in nadzora nad potovanji politikov na Kitajsko, kar še dodatno polarizira javni prostor.

Marco Rubio je izjavil, da ZDA ne bodo dovolile, da bi Rusija, Kitajska in Iran izkoriščali Venezuelo ter da želijo preprečiti, da bi ta država postala oporišče za njihove aktivnosti na zahodni polobli. Poudaril je, da ZDA ne vodijo vojne z Venezuelo, temveč s karteli in da je bil cilj operacije v državi preprečevanje nezakonite trgovine z drogami.

V zadnjem tednu je bilo v spopadih med sudansko vojsko (SAF) in paravojaškimi Silami za hitro podporo (RSF) v dveh mestih v regiji Darfur ubitih najmanj 114 ljudi. Po podatkih zdravniških virov so zračni napadi z droni v soboto v mestu Al-Zuruq, ki je pod nadzorom RSF, terjali 51 življenj, med žrtvami pa so bili predvsem civilisti na tržnici in v stanovanjskih naseljih. Poročila navajajo, da sta bila med ubitimi tudi dva člana družine poveljnika sil RSF, Mohameda Hamdana Dagla. Spopadi so se razširili tudi v sosednjo regijo Kordofan, kjer so napadi na mesto El-Obeid povzročili popoln izpad električne energije v tem strateško pomembnem središču. Državljanska vojna v Sudanu, ki traja od aprila 2023, se je v zadnjih mesecih močno zaostrila, saj si obe strani prizadevata za nadzor nad naftno bogatimi območji in ključnimi oskrbovalnimi potmi. Sile RSF so po zavzetju El-Fasherja oktobra lani prodrle proti čadski meji in na vzhod skozi Kordofan. Humanitarne razmere v regiji so kritične, saj so civilisti ujeti med frontnimi črtami, dostop do nujne medicinske pomoči pa je močno otežen. Mednarodne organizacije opozarjajo na nadaljevanje etnično motiviranega nasilja in sistematičnega uničevanja kritične infrastrukture.

Vrhovno sodišče Gvineje je v nedeljo uradno razglasilo končne izide predsedniških volitev, ki so potekale 28. decembra 2025. Sodišče je potrdilo zmago generala Mamadija Doumbouye, ki je po uradnih podatkih prejel 86,72 odstotka oddanih glasov. S tem se uradno zaključuje obdobje vojaškega prehoda pod vodstvom Nacionalnega odbora za spravo in razvoj (CNRD), ki je državo upravljal od državnega udara leta 2021. Novi predsedniški mandat bo trajal sedem let, kar je v skladu z veljavnimi ustavnimi določili. Doumbouya je na volitvah zmagal že v prvem krogu, medtem ko je opozicija proces označila za simulacijo demokracije, saj glavnim opozicijskim akterjem ni bilo dovoljeno sodelovati. Kljub kritikam o legitimnosti volilnega procesa so sodne oblasti potrdile, da so bili postopki izpeljani v skladu z zakonom, kar Doumbouyi omogoča polno legitimnost na čelu države.

Zaradi izjemno neugodnih vremenskih razmer in poledice je na nizozemski avtocesti A2 v bližini Utrechta prišlo do resnih prometnih zastojev. Na vozišču je obtičalo pet tovornih vozil in potniški avtobus, ki zaradi drseče podlage niso mogli nadaljevati vožnje. Cestni nadzornik nizozemske uprave za infrastrukturo Rijkswaterstaat je prek družbenega omrežja X izdal nujno opozorilo vsem udeležencem v prometu. Inšpektor William je voznike pozval, naj se ne odpravljajo na pot, če to ni nujno potrebno, saj so razmere na cestah okoli Utrechta nevarne. Dogodek poudarja težave, ki jih povzroča nenadno sneženje in nizke temperature v regiji, kjer so pristojne službe v stanju visoke pripravljenosti. Lokalne oblasti situacijo spremljajo prek v živo vodenih poročil, medtem ko skušajo zagotoviti prevoznost glavnih prometnih žil.

Nicolás Maduro je bil prepeljan v newyorški priporni center, kjer naj bi mu sodili zaradi trgovine z drogami. Donald Trump mu je pred tem ponudil izgnanstvo v Turčijo, a je Maduro ponudbo zavrnil. Trump je izjavil, da bodo ZDA sodelovale z novo začasno predsednico Delcy Rodriguez pri vodenju Venezuele in njenega naftnega sektorja, vendar jo je opozoril na posledice v primeru nesodelovanja. Države Zahodnega Balkana so se na ameriški napad v Venezueli odzvale različno.

V ruskem mestu Kursk je ukrajinski brezpilotni letalnik zadel večstanovanjsko zgradbo, ki je še v gradnji. Po navedbah lokalnih oblasti je dron trčil v objekt, pri čemer pa po prvih podatkih ni bilo žrtev ali poškodovanih oseb. Napad je povzročil le materialno škodo na nastajajoči konstrukciji, medtem ko so na kraju dogodka posredovale dežurne službe, da bi ocenile obseg uničenja in zagotovile varnost območja. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti in pogostih napadov z droni na obmejna ruska mesta. Ruske oblasti so napad pripisale ukrajinskim silam, kar je del širšega vzorca čezmejnih operacij, ki so se v zadnjih mesecih okrepile. Kljub poškodbam na stavbi v Kursku poročila kažejo, da napad ni povzročil širšega požara ali ogrozil sosednjih naseljenih objektov. Ruska protizračna obramba je bila v regiji v stanju pripravljenosti, vendar drona očitno niso uspeli prestreči pred trkom v tarčo.

Zohran Mamdani, 112. župan mesta New York, je svoj prvi polni delovni dan na položaju začel s simbolično vožnjo s podzemno železnico iz svojega stanovanja v Queensu do mestne hiše. 34-letni demokratični socialist, ki se je v zgodovino zapisal kot prvi musliman in prvi Američan južnoazijskega porekla na tem položaju, je s tem poudaril svojo zavezanost izboljšanju javnega potniškega prometa in delavskemu razredu. Kljub prazničnemu vzdušju ob njegovi nedavni zaprisegi se novi župan že spopada s prvimi političnimi pritiski, zlasti z ostrimi odzivi Izraela na njegova stališča. Prvi administrativni koraki novega župana so vključevali vzpostavitev novih uradov, s katerimi želi preoblikovati mestno upravo v skladu s svojimi socialističnimi načeli. Mamdani, ki je v preteklosti deloval kot stanovanjski svetovalec in aktivist, je v svojem prvem dnevu nakazal, da bo njegova politika temeljila na neposrednem stiku z meščani in reševanju stanovanjske problematike. Njegov prihod na čelo ameriške finančne metropole predstavlja pomemben premik v lokalni politiki, saj napoveduje bolj progresivno usmeritev mesta.

Po vsem svetu so potekali množični protesti proti vojaškemu posredovanju Združenih držav Amerike v Venezueli, v katerem so ameriške sile ugrabile predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Adelo Flores. Na stotine ljudi se je zbralo v ameriških mestih, kot so New York, Washington in Los Angeles, kjer so z napisi in vzkliki obsojali ameriško imperialistično politiko ter zahtevali ustavitev posredovanja. Protestniki so dejanje označili za grobo kršitev suverenosti in mednarodnega prava. Demonstracije so se razširile tudi zunaj meja ZDA; v Hamburgu se je zbralo okoli 500 ljudi pod geslom "Roke stran od Venezuele", o podobnih shodih pa poročajo tudi iz Dublina. Medtem ko so nekateri nasprotniki Madurovega režima proslavljali njegovo ujetje, so se zavezniki Venezuele, vključno z Rusijo in Iranom, ostro odzvali na dogajanje. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je Madura prepeljala na ozemlje ZDA, kjer mu nameravajo soditi zaradi obtožb o trgovini z mamili in terorizmu. Situacija v regiji ostaja izjemno napeta, saj je vojaška operacija povzročila globok razkol v mednarodni skupnosti.

Gospodarstvo Združenih držav Amerike se je ob začetku leta 2026 znašlo v protislovnem položaju. Medtem ko je država v tretjem četrtletju leta 2025 zabeležila robustno 4,3-odstotno gospodarsko rast, je javni dolg januarja 2026 presegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev. Ta mejnik je bil dosežen bistveno prej, kot so predvidevale strokovne institucije, kar je predvsem posledica obsežne porabe iz obdobja pandemije in naraščajočih stroškov servisiranja dolga. Letna plačila obresti so dosegla skoraj bilijon dolarjev, kar predstavlja trikratno povečanje v primerjavi z letom 2020. Fiskalno politiko predsednika Donalda Trumpa zaznamujejo tudi visoke carine, ki so se z začetnih 2,4 odstotka povzpele na povprečnih 16,8 odstotka, kar so najvišje stopnje po letu 1935. Čeprav so ti ukrepi v letu 2025 v zvezni proračun prinesli dodatnih 200 milijard dolarjev prihodkov, so hkrati povzročili destabilizacijo mednarodnih trgovinskih odnosov. Podobni pritiski na javne finance so prisotni tudi v Veliki Britaniji, kjer naj bi državni dolg letos prvič presegel prag 3 bilijonov funtov. Britansko gospodarstvo se spopada z dolgoročnimi posledicami bančne krize iz leta 2008, pandemije in energetske draginje, zaradi česar si bo vlada v naslednjih petih letih izposodila več kot 430 milijard funtov. Stroški obresti v Združenem kraljestvu so za fiskalno leto 2026-27 ocenjeni na 135 milijard funtov, kar znatno presega obrambni proračun. Kljub statistični rasti v ZDA javnomnenjske raziskave kažejo na naraščajočo zaskrbljenost prebivalstva glede prihodnosti, saj inflacijski pritiski in visoka zadolženost zmanjšujejo zaupanje v dolgoročno stabilnost.

Zohran Kwame Mamdani je na novoletni dan uradno prevzel dolžnosti 112. župana New Yorka. Na slovesnosti ob zaprisegi, ki se je je udeležilo več deset tisoč ljudi, je Mamdani napovedal obdobje drznega in obsežnega upravljanja pod načeli demokratičnega socializma. Njegov prevzem vodenja največjega ameriškega mesta in svetovnega finančnega središča označuje zgodovinski mejnik, saj gre za prvega muslimana in prvo osebo južnoazijskega porekla na tem položaju. Slovesnost so s svojimi govori podprli vidni predstavniki levega krila demokratske stranke, med njimi senatorka Alexandria Ocasio-Cortez in senator Bernie Sanders. Slednji je poudaril pomen Mamdanijeve vizije v trenutnih družbeno-ekonomskih razmerah. Mamdani, 34-letni nekdanji poslanec državne skupščine, se je v svojem nagovoru zavezal k radikalnim spremembam in vzpostavitvi nove dobe za prebivalce New Yorka, pri čemer bo njegovo delovanje temeljilo na socialističnih idealih, ki jih je zagovarjal že med kampanjo.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je v začetku leta 2026 sprožila niz potez, ki korenito posegajo v ameriški socialni in institucionalni sistem. Med najbolj odmevnimi ukrepi sta načrtovana rušitev zvezne stavbe Wilbur J. Cohen v Washingtonu, ki velja za simbol socialne varnosti, in zamrznitev zveznih plačil za otroško varstvo vsem zveznim državam. Slednji ukrep Bela hiša utemeljuje s preprečevanjem domnevnih goljufij, kritiki pa v njem vidijo ogrožanje socialne mreže milijonov Američan. Hkrati se Trumpova ekipa na vrhovnem sodišču bori za razširitev predsedniških pooblastil nad neodvisnimi agencijami, kar bi mu omogočilo neposreden nadzor nad institucijami, kot je Zvezna komisija za trgovino (FTC). Politično napetost stopnjujejo tudi notranji razkoli; nekdanji svetovalec Steve Bannon je predsednika obtožil prevzemanja zunanjepolitične doktrine demokratov glede Irana, medtem ko se znotraj republikanske stranke krepijo skrbi, da agresivno zbiranje sredstev za Trumpove super PAC-e izčrpava finance za prihajajoče vmesne volitve. Napetosti se širijo tudi na mednarodno raven, saj Trumpovi zavezniki stopnjujejo retorične napade na londonskega župana Sadiqa Khana.

Republikanska stranka v Združenih državah Amerike se je znašla v globoki krizi, saj so notranja trenja in ideološki razkoli začeli ogrožati njeno stabilnost pred prihajajočimi volitvami. Posebno pozornost javnosti je pritegnil politični razhod kongresnice Marjorie Taylor Greene z nekdanjim predsednikom Donaldom Trumpom, kar nakazuje na omejitve njegovega vpliva znotraj stranke. Medtem ko nekateri analitiki opozarjajo na posledice agresivne strankarske politike in manipulacij z manjšimi strankami, se republikanci spopadajo z upadom podpore med zmernejšimi volivci. Istočasno se v Kanadi odvija pomemben premik v levičarski politiki, kjer Rob Ashton, vodja sindikata pristaniških delavcev, kandidira za vodenje Nove demokratske stranke (NDP). Ashtonova kandidatura predstavlja poskus vrnitve stranke k njenim delavskim koreninam, saj kritiki opozarjajo, da se je politični razred odtujil od vsakdanjih težav zaposlenih v tovarnah in skladiščih. Njegov vzpon odražajo širši trendi v Severni Ameriki, kjer se delavci vse pogosteje čutijo zapovedane s strani profesionalnih menedžerjev in pravnikov v parlamentih. Ti procesi kažejo na širšo politično preobrazbo na celini, kjer tradicionalne stranke iščejo novo identiteto. Medtem ko se republikanci v ZDA spopadajo z notranjimi čistkami in posledicami populizma, kanadska levica išče pot nazaj k volivcem preko neposrednih predstavnikov delavskega razreda. Razplet teh dogodkov bo ključno oblikoval politično krajino obeh držav v prihodnjem volilnem ciklu.

Sindikat Sanitas Constanta se je odzval na izjave vodstva okrožne bolnišnice v Constanti glede pomanjkanja zdravniškega osebja za opravljanje dežurstev. Po navedbah sindikata so plačila za dežurstva še vedno zamrznjena na ravni iz leta 2018, kar povzroča močno nezadovoljstvo in demotivacijo med zaposlenimi. Poleg finančnih vprašanj sindikat izpostavlja tudi nevzdržne delovne pogoje, saj dežurne izmene pogosto trajajo več kot 32 ur, kar so označili za nehumano. Spor se je zaostril po trditvah direktorja bolnišnice, da kar 70 odstotkov zdravniškega osebja ne opravlja dežurstev. Sindikat je v odgovor poudaril, da zdravnikov ni mogoče prisiliti v dodatno delo preko rednih obveznosti, tudi če nimajo uradnih zdravstvenih opravičil. Trenutne razmere v bolnišnici Constanta odražajo širšo krizo v romunskem zdravstvenem sistemu, kjer se osebje spopada s preobremenjenostjo in zastarelim sistemom nagrajevanja.

Iranske oblasti so se po valu protestov, ki so jih sprožile visoke cene osnovnih živil, odločile za uvedbo mesečne denarne pomoči za svoje državljane. Vlada v Teheranu je napovedala, da bo vsak posameznik v naslednjih štirih mesecih prejel finančno nadomestilo v višini približno šest evrov na mesec. Ukrep prihaja le teden dni po tem, ko so se v več mestih po državi začeli množični nemiri, na katerih so prebivalci izražali nezadovoljstvo nad gospodarsko krizo in strmim naraščanjem cen hrane. Analitiki potezo ocenjujejo kot poskus režima, da bi umiril napetosti v družbi in preprečil nadaljnje stopnjevanje protestov, ki neposredno ogrožajo stabilnost države. Finančna pomoč bo namenjena vsem državljanom, kar kaže na resnost razmer, s katerimi se spopada tamkajšnja vlada. Kljub temu ostaja vprašanje, ali bo razmeroma nizek znesek pomoči zadoščal za pokritje izgubljene kupne moči prebivalstva, ki ga bremenijo visoka inflacija in mednarodne sankcije. Protesti so se namreč hitro razširili in postali eni izmed najbolj intenzivnih v zadnjem obdobju, kar je oblasti prisililo k hitremu ukrepanju na področju socialne politike, čeprav država beleži velike proračunske omejitve.

Število smrtnih žrtev ameriške vojaške operacije v Venezueli se je po poročanju tujih medijev povečalo na 80 oseb. Operacija, ki so jo izvedle oborožene sile Združenih držav Amerike, je neposredno povezana s prijetjem venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Slednjega so ameriške sile zajele in ga skupaj s soprogo prepeljale iz države, kar predstavlja drastično zaostritev razmer v regiji. Ameriško pravosodno ministrstvo je po zajetju že objavilo uradno obtožnico proti Maduru in članom njegove družine. Medtem ko se podatki o žrtvah še naprej posodabljajo, viri blizu ameriškim oblastem potrjujejo, da so obtožbe usmerjene v domnevne kriminalne dejavnosti režima. Razmere v državi ostajajo napete, mednarodna javnost pa z zaskrbljenostjo spremlja posledice neposrednega vojaškega posredovanja, ki je povzročilo visoko število smrtnih žrtev med tamkajšnjim prebivalstvom.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je poudaril, da je Ukrajina pripravljena na nadaljevanje vojaškega spopada z Rusijo, če trenutna diplomatska prizadevanja za končanje vojne ne bodo obrodila sadov. V luči novih mednarodnih razprav o končanju konflikta je Zelenski izpostavil, da Kijev ne bo pristal na mir pod vsakršnimi pogoji, temveč si prizadeva za pravično rešitev, ki bi zagotovila dolgoročno stabilnost države. Kljub temu da se Ukrajina intenzivno pripravlja na morebitni mirovni sporazum, ki je po predhodnih navedbah že v devetdesetih odstotkih usklajen, ostaja desetina vprašanj ključnih in najzahtevnejših za razrešitev. Predsednik je pojasnil, da se država hkrati pripravlja na oba scenarija: diplomatsko rešitev ali dolgotrajno nadaljevanje odpora proti ruski agresiji. Odločenost za nadaljevanje boja odraža nepopustljivost Kijeva pri ključnih vprašanjih, kot sta ozemeljska celovitost in varnostna jamstva.

V 75. letu starosti je zaradi posledic hudega srčnega infarkta v Atenah umrl Giorgos Papadakis, eden najprepoznavnejših obrazov grškega televizijskega novinarstva. Papadakis se je zgrudil na svojem domu v soseski Kolonaki, od koder so ga prepeljali v bolnišnico Laiko, kjer so kljub prizadevanjem zdravnikov lahko le potrdili njegovo smrt. Novinar, ki se je rodil 4. februarja 1951 v Haliandriju, je svojo kariero začel v tiskanih medijih, širši javnosti pa je postal znan v 80. letih prejšnjega stoletja z oddajo »Trije v zraku« na javni televiziji ERT. Papadakisova kariera je dosegla vrhunec leta 1992, ko je na televiziji ANT1 začel voditi informativno oddajo »Dobro jutro, Grčija« (Kalimera Ellada). Oddajo je vodil neprekinjeno skoraj 35 let, s čimer je postavil rekord za najdlje trajajočo jutranjo informativno oddajo v Grčiji. Od televizijskega vodenja se je s solzami v očeh uradno poslovil 4. julija 2025. Njegova smrt je sprožila val sožalja v političnem vrhu, med drugim sta se mu poklonila premier Kiriakos Micotakis in vodja opozicije Nikos Andrulakis, ki sta poudarila njegov neizbrisen pečat v grškem medijskem prostoru.

Senegalska demokratska stranka (PDS), ki jo vodi Karim Wade, je na generalni skupščini v Keur Massarju ostro kritizirala trenutno oblast pod vodstvom predsednika Bassirouja Diomayeja Fayeja in premierja Ousmaneja Sonka. Opozicijski predstavniki so izrazili globoko zaskrbljenost nad gospodarskim stanjem v državi, naraščajočim javnim dolgom in neizpolnjenimi obljubami o korenitih spremembah. Po mnenju poslancev PDS država preživlja obdobje negotovosti, saj se napovedane reforme niso udejanjile v konkretnih izboljšavah za prebivalstvo. Sočasno je Nacionalna federacija liberalnih kadrov (FNCL) v začetku leta 2026 pod vodstvom Wadovih direktiv razkrila ambiciozno strategijo z naslovom »S Karimom proti 2029«. Program temelji na enajstih ključnih stebrih za gospodarski razcvet Senegala, ki so jih pripravile številne tematske komisije. PDS se s temi koraki pripravlja na ponovno zavzetje osrednjega mesta na političnem prizorišču. Poleg tega se v Saint-Louisu aktivno krepi tudi stranka Awalé pod vodstvom ministra Abdourahmana Dioufa, ki z mobilizacijsko kampanjo »Cilj 1000 Jambaarjev« utrjuje svojo prisotnost na terenu pred prihajajočim kongresom leta 2026.

Ukrajinski organi pregona so med preiskavo stanovanja podjetnika Timurja Mindiča v središču Kijeva odkrili obsežen arzenal orožja. Mindič, ki ga številni ukrajinski mediji označujejo za tesnega sodelavca in finančnega podpornika predsednika Volodimirja Zelenskega, je trenutno vpleten v kazenski postopek zaradi domnevne korupcije. Do odkritja orožja je prišlo med hišno preiskavo, povezano z omenjenimi očitki o finančnih nepravilnostih. Preiskovalci so v bivalnih prostorih v nedeljo, 4. januarja, našli različne kose orožja, katerih izvor in namen uporabe še ugotavljajo. Čeprav uradni Kijev še ni podal obsežnejše izjave o povezavi med podjetnikom in državnim vrhom, poročanje medijev izpostavlja Mindičevo vlogo v preteklosti, ko naj bi bil ključni finančnik v poslovnem krogu sedanjega predsednika. Primer sproža dodatna vprašanja o korupciji v ukrajinskih gospodarskih in političnih strukturah sredi vojnega stanja.

Jemenska uradna vojska, ki jo podpira Savdska Arabija, je ponovno prevzela nadzor nad mestom Mukala, glavnim mestom province Hadramut. Posnetki tiskovne agencije AP prikazujejo lokalno prebivalstvo, ki pozdravlja pripadnike Nacionalnih obrambnih sil, ki predstavljajo mednarodno priznano vojsko Jemna. Operacija predstavlja pomemben povratek vladnih sil v regijo, ki je bila pod pritiskom separatističnih skupin. Prejšnji mesec so regiji Mahra in Hadramut, vključno z Mukalo, zavzeli uporniki Južnega prelaznega sveta. Ponovno zavzetje mesta s strani vladnih sil nakazuje na zaostritev notranjih bojev med frakcijami, ki so se v preteklosti skupaj borile proti uporniškim Hutijem, vendar ostajajo globoko razdeljene glede prihodnosti južnega Jemna. Razmere v državi ostajajo nestabilne, saj se humanitarna kriza ob nenehnih spopadih še naprej poglablja.

Avstrijski policisti so v soboto, 3. januarja 2026, v Linzu med izvajanjem poostrenega nadzora v varnostnem območju Kremplstraße aretirali 33-letnega državljana Nigerije, ki biva v Italiji. Moški, ki je organom pregona že znan zaradi kaznivih dejanj, povezanih s prepovedanimi drogami, je ob stiku s policisti dvakrat poskušal pobegniti. Prvič so ga policisti ustavili po krajšem peš pregonu v bližini Spaunstraße, vendar se je med spretno izvedenim poskusom vrnitve do službenega vozila ponovno iztrgal in stekel stran. Med drugim poskusom obvladovanja se je osumljenec upiral s silo, zaradi česar so ga morali policisti s fizično silo spraviti na tla. Pri tem je prišlo do neposrednega fizičnega obračuna, v katerem je bil poškodovan eden izmed policistov, ki je utrpel poškodbo roke. Kljub temu da je osumljenec med kasnejšim zaslišanjem ob prisotnosti tolmačke zanikal kakršen koli upor, je državni tožilec zanj odredil pridržanje. Moškega so po končanem postopku odpeljali v zavod za prestajanje kazni zapora v Linzu, kjer bo počakal na nadaljnje pravne postopke zaradi napada na uradno osebo in upiranja aretaciji.

V zadnjem tednu je v regiji Darfur na zahodu Sudana v spopadih med sudansko vojsko in paramilitarnimi Silami za hitro podporo (RSF) izgubilo življenje najmanj 114 civilistov. Nasilje se je razplamtelo po oktobrski ofenzivi, ko so paramilitarci zavzeli zadnje oporišče vojske v tej regiji. Poročila s terena navajajo hude kršitve človekovih pravic, vključno z usmrtitvami, ropanjem in spolnim nasiljem nad civilnim prebivalstvom. Konflikt, ki se je začel aprila 2023, se je v zadnjih mesecih močno zaostril, kar je povzročilo množično razseljevanje prebivalstva. Boji se zdaj širijo po celotnem Darfurju, pri čemer obe strani uporabljata težko orožje v naseljenih območjih. Mednarodne humanitarne organizacije opozarjajo na kritične razmere, saj je dostop do pomoči zaradi nenehnega nasilja skoraj popolnoma onemogočen, število smrtnih žrtev pa bi lahko bilo v resnici še precej višje od uradnih potrditev.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova za novega vodjo svojega kabineta po odstopu Andrija Jermaka. To imenovanje je prišlo v času, ko ZDA vodijo diplomatska prizadevanja za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne v Ukrajini, o mirovnih predlogih pa so se v Kijevu pogovarjali tudi svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih zavezniških držav.

Volodimir Zelenski je zamenjal vodjo ukrajinske varnostne službe (SBU) Vasilija Maliuka. Razlog za zamenjavo je osredotočanje Maliuka na posebne operacije. Poleg tega je Zelenski imenoval Kirila Budanova, vodjo vojaške obveščevalne službe, za novega vodjo svojega kabineta, ki je nasledil Andrija Ermaka.

Venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino López je sporočil, da so ameriške sile med vojaško operacijo v Caracasu ubile večji del varnostne ekipe predsednika Nicolása Madura. Padrino López je dejanje označil za hladnokrven umor in dejal, da je bila operacija uperjena neposredno proti suverenosti države. Po ministrovih besedah so ameriške enote predsednika Madura in njegovo soprogo Cilio Flores dejansko ugrabile, kar je označil za strahopetno dejanje in kršitev venezuelske ustave. Fuerza Armada Nacional Bolivariana (FANB), venezuelska vojska, je po dogodku zahtevala takojšnjo izpustitev Madura in njegove žene. V uradni izjavi so vojaki poudarili, da so ameriške sile izvedle brutalno vojaško agresijo, ki je povzročila nepopravljivo škodo v vrstah predsedniške garde. Medtem ko vojaški vrh ostaja zvest ujetemu voditelju, so v državi aktivirali vse nacionalne obrambne načrte, razmere v Caracasu pa ostajajo izjemno napete in negotove.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je po srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Mar-a-Lagu poudaril, da razorožitev Hamasa ostaja ključen in neobhoden pogoj za uresničitev Trumpovega mirovnega načrta v 20 točkah. Netanjahu je v izjavah za javnost pred sejo kabineta v Jeruzalemu izpostavil, da je bila ameriška stran glede tega vprašanja povsem jasna in ne dopušča možnosti za kompromise s to teroristično skupino, ki jo podpira Iran. Srečanje na Floridi je služilo kot prikaz trdnega in enotnega zavezništva med državama, kar dodatno utrjuje položaj Izraela v regiji. Trump je med delovnim kosilom pohvalil Netanjahujevo vodenje v vojnem času, kar bo izraelskemu premierju verjetno koristilo pri krepitvi notranjepolitične moči pred parlamentarnimi volitvami jeseni 2026. Razpravljala sta tudi o ameriški podpori Izraelu pri soočanju z iranskimi jedrskimi in balističnimi ambicijami. Kljub javnemu izkazovanju podpore pa v izraelskih krogih ostajajo določeni pomisleki glede dolgoročne geostrateške stabilnosti na Bližnjem vzhodu. Zanimiv vidik srečanja je bila tudi Trumpova omemba morebitne predsedniške pomilostitve za Netanjahuja, ki se v domovini sooča s pravosodnimi postopki.

Moskovski župan Sergej Sobjanin je sporočil, da je zračna obramba sestrelila še en brezpilotni letalnik, ki je letel proti Moskvi. Skupno število sestreljenih dronov se je povečalo na 42. Pristojne službe so na terenu, kjer so padli deli sestreljenih dronov.

Papež Leon XIV. je po aretaciji Nicolása Madura ponovno pozval k spoštovanju suverenosti Venezuele, pravne države in človekovih pravic. Poudaril je, da mora biti blaginja venezuelskega ljudstva na prvem mestu in pozval k molitvi za prihodnost Venezuele ter priprošnjo Device Marije Coromoto, zavetnice države. Pozval je tudi k spoštovanju človekovih pravic vseh posameznikov.

Iranske varnostne sile so v mestu Dezful aretirale moškega, ki je s strelnim orožjem streljal proti policistom. Po navedbah poveljnika lokalne policije je osumljenec nameraval izkoristiti civilne proteste za spodbujanje oboroženih nemirov in destabilizacijo javnega reda v regiji. Policija je posameznika pridržala, še preden bi mu uspelo povzročiti širšo škodo ali organizirati večje nerede. Operacija je bila izvedena v luči povečanih napetosti, pri čemer so oblasti poudarile, da je bila aretacija ključna za preprečitev stopnjevanja nasilja. Osumljenec je bil oborožen, kar po mnenju policije kaže na vnaprejšnjo pripravo na napade. Preiskava o morebitnih povezavah z drugimi skupinami ali posamezniki še poteka, medtem ko razmere v mestu ostajajo pod nadzorom varnostnih organov.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so zajele ameriške oborožene sile v Caracasu in ju odpeljale v ZDA, kjer ga obtožujejo. ZDA sodelujejo z obstoječo vlado Venezuele. Kuba je izjavila, da je pripravljena pomagati Venezueli, vključno z vojaško pomočjo. ZDA so konec leta 2025 Maduru ponudile izgnanstvo v Turčijo v zameno za odstop s položaja. Ameriški državni sekretar Marco Rubio meni, da je o volitvah v Venezueli še prezgodaj.

Po več kot osmih mesecih je bil na Trgu Nikole Pašića in v okoliških ulicah ponovno vzpostavljen redni promet. Dela so obsegala izgradnjo dodatnih avtobusnih niš na postajališčih javnega prevoza in postavitev novega krožnega toka.

Združene države Amerike so v začetku leta 2026 dosegle zgodovinski mejnik, ko je njihov javni dolg presegel 38,5 bilijona dolarjev. Ta podatek močno presega prejšnje napovedi proračunskih uradov, ki so takšno raven pričakovali šele okoli leta 2030. Glavni razlogi za strmo rast koreninijo v obsežni proračunski porabi iz obdobja pandemije, k dodatnemu pritisku pa prispevajo naraščajoči stroški servisiranja dolga, saj letna plačila obresti zdaj dosegajo bilijon dolarjev. Prvo leto predsedovanja Donalda Trumpa je sicer zaznamovala krepka gospodarska rast v višini 4,3 odstotka, vendar pa so njegove trgovinske carine, ki so v povprečju narasle na 16,8 odstotka, povzročile destabilizacijo mednarodnih trgovinskih odnosov kljub povečanim zveznim prihodkom. Istočasno se s podobnimi izzivi sooča Velika Britanija, kjer naj bi javni dolg letos prvič v zgodovini presegel prag 3 bilijonov funtov. Britanske javne finance so pod hudim pritiskom zaradi preteklih gospodarskih šokov, vključno z bančno krizo leta 2008 in energetsko krizo. Napovedi kažejo, da se bodo stroški obresti v fiskalnem letu 2026/27 povzpeli na 135 milijard funtov, kar presega proračunska sredstva namenjena obrambi. Obe velesili se tako spopadata z naraščajočo fiskalno negotovostjo, medtem ko prebivalstvo izraža vse večjo zaskrbljenost glede prihodnje gospodarske stabilnosti.

Zohran Mamdani, novoizvoljeni župan New Yorka in prvi musliman na tem položaju, je svoj prvi polni delovni dan začel s simbolično vožnjo z mestno podzemno železnico. S tem je poudaril svojo zavezanost izboljšanju javnega potniškega prometa in bližino preprostim državljanom, saj se je v mestno hišo odpravil neposredno iz svojega stanovanja. Njegov začetek mandata v enem največjih svetovnih velemest ne mineva brez političnih napetosti, saj so njegove pretekle izjave in politična usmerjenost že sprožile kritične odzive nekaterih skupin, vključno s podporniki Izraela. Mamdani, ki se opredeljuje kot demokratični socialist, je vodenje mesta prevzel po zgodovinski zmagi, s katero je postal prvi župan južnoazijskega porekla. Njegov prihod na čelo New Yorka pomeni znatno spremembo v politični dinamiki mesta, saj napoveduje ustanovitev novih uradov in večji poudarek na socialnih programih. Kljub mrzlemu vremenu in logističnim izzivom prvega dne v pisarni, Mamdani s svojimi dejanji sporoča, da namerava ostati v stiku z vsakdanjim življenjem prebivalcev New Yorka, medtem ko se že spopada s prvimi pritiski mednarodne in lokalne politike.

Zohran Kwame Mamdani je na novoletni slovesnosti uradno prevzel dolžnosti župana mesta New York in postal prvi demokratični socialist na čelu tega ameriškega finančnega središča. Pred več deset tisoč ljudmi je napovedal novo dobo vodenja mesta, ki bo temeljila na ambicioznih in drznih socialnih reformah. Na slovesnosti sta ga podprla tudi vidna predstavnika levega krila demokratske stranke, senator Bernie Sanders in kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez, kar poudarja premik politične smeri v največjem ameriškem mestu. Mamdani je v svojem nagovoru poudaril zavezanost k razširitvi javnih storitev in boju proti neenakosti, pri čemer se je opredelil za vodenje v duhu demokratičnega socializma. Njegov prevzem funkcije označuje zgodovinski mejnik, saj je Mamdani prvi musliman in prva oseba južnoazijskega porekla na tem položaju. Kot 112. župan mesta New York se bo moral spopadati z izzivi visokih življenjskih stroškov in upravljanja mestne infrastrukture, medtem ko njegovi podporniki pričakujejo radikalne spremembe v lokalni politiki.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v leto 2026 vstopil sredi stopnjevanih ugibanj o svojem kognitivnem zdravju in fizični pripravljenosti, hkrati pa se sooča z naraščajočimi kritikami glede financiranja in upravljanja zveznih sredstev. Poročila o njegovem dremežu na uradnih dogodkih in vidnih modricah na rokah so sprožila razprave o njegovi sposobnosti za dokončanje mandata. Hkrati je njegova administracija zamrznila izplačila za otroško varstvo vsem zveznim državam, kar je odločitev, ki bi lahko ogrozila socialno varnost milijonov Američanov. Dodatne napetosti povzročajo razkritja o financiranju njegovega super PAC-a MAGA Inc., ki je v drugi polovici leta 2025 zbral več kot 100 milijonov dolarjev, predvsem od bogatih donatorjev iz sektorjev umetne inteligence in kriptovalut. Kritiki opozarjajo na morebitne korupcijske sheme in izčrpavanje republikanskih sredstev pred prihajajočimi vmesnimi volitvami. Na pravosodnem področju Vrhovno sodišče obravnava primer, ki bi predsedniku lahko podelil skoraj popoln nadzor nad neodvisnimi zveznimi agencijami, kar bi pomenilo radikalen zasuk v delovanju ameriške izvršne oblasti.

Ameriški predsednik Donald Trump je vstopil v leto 2026 sredi stopnjevanih napetosti znotraj lastne stranke in napovedi pravnih porazov na vrhovnem sodišču. Nekdanji strateg Bele hiše Steve Bannon je ostro kritiziral predsednikove grožnje Iranu in jih označil za kopiranje politike Hillary Clinton in Samanthe Power. Bannon trdi, da Trumpova retorika o pripravljenosti na vojaško posredovanje v podporo iranskim protestnikom sledi metodam, ki jih je Trump v preteklosti sam zavračal. Istočasno se znotraj republikanske stranke krepi upor proti predsednikovi absolutni dominanci. Odhajajoči kongresnik Don Bacon je javno pozval svoje kolege, naj prenehajo delovati kot Trumpovi podrejenec in začnejo izvajati ustavni nadzor nad izvršno vejšo oblasti. Bacon meni, da bi močnejši kongresni nadzor izboljšal politike na področju carin in pomoči Ukrajini. Dodatne težave za administracijo napovedujejo pravni analitiki, ki pričakujejo, da bo vrhovno sodišče ZDA, kljub konservativni večini, v letu 2026 zadalo Trumpu vrsto pravnih porazov, predvsem glede vprašanj državljanstva po rojstvu, enostranskih carin in poskusov razrešitve odbora guvernerjev Federalnih rezerv.

V zgodnjih jutranjih urah 3. januarja 2026 so ameriške specialne sile Delta Force in obveščevalna služba CIA izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki jo je predsednik Donald Trump označil za »briljantno«, je vključevala zračne napade na ključne vojaške objekte in rezidenco voditelja. Po poročanju tujih medijev je bilo v napadih ubitih najmanj 40 ljudi, med njimi vojaki in civilisti, vendar ameriška stran ne poroča o žrtvah v svojih vrstah. Madura so po zajetju z vojaško ladjo USS Iwo Jima in letalom prepeljali v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem v Brooklynu zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini s kokainom in nezakonitem posredovanju orožja. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je poudarila, da bosta oba deležna »polnega srda ameriškega pravosodja«. Trump je medtem napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele, da bi zagotovile varen prehod oblasti in obnovile naftno infrastrukturo s pomočjo ameriških podjetij. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala močno razdeljeno. Medtem ko so venezuelske skupnosti v izgnanstvu, zlasti v ZDA in Čilu, proslavljale padec režima, so države, kot so Kitajska, Rusija in Iran, operacijo ostro obsodile kot grobo kršitev mednarodnega prava in suverenosti. Generalni sekretar ZN António Guterres je dejanje označil za nevaren precedens. V Venezueli je ustavno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško dejanje označila za ugrabitev in napovedala odpor.

Javno podjetje Putevi Srbije je voznike opozorilo na zahtevne razmere na cestah po celotni državi, kjer je na voziščih zapadlo od pet do deset centimetrov snega. Upravljavec cest svetuje izjemno previdnost in uporabo obvezne zimske opreme ter verig, saj nizke temperature v jutranjih in večernih urah povzročajo nevarno poledico, zlasti na odsekih ob rečnih tokovih in v kotlinah. Razmere so se v primerjavi s preteklim tednom poslabšale, saj je količina snega na nekaterih delih narasla, kar povečuje tveganje za zdrse. Poleg snežnih padavin voznike ogrožajo tudi pogosti odroni kamenja na nestabilnih pobočjih v soteskah in usadih. Največ težav z odroni so zabeležili na cestah skozi Đerdapsko klisuro. Pristojne službe so poudarile, da so razmere nepredvidljive, zato odsvetujejo potovanja brez nujne potrebe na najbolj izpostavljenih območjih, kjer se sneg kljub pluženju hitro oprijema cestišča.

Savdska bojna letala so izvedla zračne napade na cilje v vzhodnem Jemnu, natančneje na območja pod nadzorom sil, ki jih podpirajo Združeni arabski emirati (ZAE). Po navedbah lokalnih virov so se napadi osredotočili na strateško pomembno provinco Al Mahra, kjer se interesi Rijada in Abuja Dabija vse pogosteje križajo. Dogodek pomeni nevarno stopnjevanje odkritih sovražnosti med nekdanjima zaveznicama znotraj koalicije, ki se bori proti uporniškim Hutijem. Napadi v provinci Al Mahra so posledica dolgotrajnega boja za vpliv na vzhodu države, kjer Savdska Arabija in Združeni arabski emirati podpirajo nasprotujoče si lokalne milice. Stopnjevanje vojaških dejavnosti sledi nizu diplomatskih incidentov in neposrednih konfrontacij na terenu, kar dodatno destabilizira že tako razdrobljeno državo in otežuje mirovna prizadevanja v regiji.

Češki zunanji minister Petr Macinka je napovedal, da bo v prihodnjih dneh na zagovor poklical ukrajinskega veleposlanika v Pragi Vasilija Zvariča. Razlog za diplomatsko potezo so veleposlanikovi kritični odzivi na izjave podpredsednika poslanske zbornice češkega parlamenta Tomia Okamure. Slednji je v svojem novoletnem nagovoru ostro nasprotoval financiranju nakupa orožja za Ukrajino z denarjem čeških davkoplačevalcev, vojno označil za nesmiselno ter vodstvo v Kijevu imenoval za hunto, ki naj bi bila vpletena v korupcijo. Veleposlanik Zvarič se je na Okamurove besede odzval s pozivom češki civilni družbi, kar je češka podpredsednica vlade in finančna ministrica Alena Schillerová označila za nedopustno prekoračitev diplomatskih pooblastil. Zunanje ministrstvo meni, da je bila reakcija ukrajinske strani neprimerna, zato želijo zadevo razjasniti na osebnem srečanju. Medtem so nekatere liberalne opozicijske stranke na Češkem zaradi spornih izjav že zahtevale odstop Okamure z mesta podpredsednika parlamenta, saj menijo, da njegove besede škodujejo češkim strateškim interesom.

Venezuelska vojska je v nedeljo uradno priznala podpredsednico Delcy Rodriguez za vršilko dolžnosti predsednice države. Odločitev je v imenu oboroženih sil sporočil obrambni minister, general Vladimir Padrino Lopez, ki je državljane pozval k nadaljevanju običajnih dejavnosti. Do zamenjave na vrhu države je prišlo po tem, ko so ameriške sile v okviru vojaške intervencije prijele dosedanjega predsednika Nicolása Madura in ga odpeljale na sojenje v Združene države Amerike. Ameriški predsednik Donald Trump je s to potezo napovedal novo zunanjepolitično doktrino, ki vključuje neposredno sodelovanje ZDA pri upravljanju Venezuele v prehodnem obdobju. Čeprav se je Trump v preteklosti izogibal politiki 'izgradnje držav' (state-building), napoveduje, da bodo ZDA začasno vodile državo, kar pomeni pomemben preokret v ameriški zunanji politiki. Kljub priznanju Rodriguezove s strani vojske je Trump novi vršilki dolžnosti že izrekel prve grožnje, kar stopnjuje napetosti v regiji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek predlagal imenovanje Mihajla Fedorova na položaj ministra za obrambo. Fedorov, ki trenutno zaseda položaj prvega namestnika predsednika vlade in ministra za digitalno preobrazbo, naj bi na tem mestu zamenjal Denisa Šmihala. Zelenski je pri predstavitvi kandidata izpostavil Fedorovove dosežke na področju digitalizacije in razvoja brezpilotnih letalnikov, ki so ključnega pomena za sodobno obrambo države. Predlagana menjava v vrhu obrambnega resorja sledi širšim vladnim spremembam, v okviru katerih je Šmihal, nekdanji premier, krajši čas vodil obrambno ministrstvo. Fedorov velja za tesnega zaveznika predsednika Zelenskega in je v preteklosti uspešno vodil pobude za tehnološko posodobitev ukrajinskih oboroženih sil. Njegovo imenovanje mora zdaj potrditi še ukrajinski parlament (vrhovna rada), kar pa naj bi bila glede na trenutna politična razmerja zgolj formalnost.

Črnogorska policija je na magistralni cesti med Šavnikom in Žabljakom pridržala 37-letnega voznika iz Podgorice, ki je vozil pod vplivom prepovedanih drog. Med poostrenim nadzorom prometa so policisti ustavili vozilo s podgoriškimi registrskimi oznakami in pri vozniku M. M. s testiranjem potrdili prisotnost kokaina v organizmu. Kršitelja so nemudoma pridržali in ga privedli pred sodnika za prekrške. Sodnik je moškemu po hitrem postopku izrekel kazen zapora v trajanju 20 dni ter štirimesečno prepoved vožnje vozil B-kategorije. Policija je ob tem razkrila, da gre za večkratnega povratnika, ki je v preteklosti že izvrševal kazniva dejanja ter prekrške na področju javnega reda in miru ter varnosti v cestnem prometu. Poleg zaporne kazni so policisti na mejnem prehodu Metaljka kršitelju zasegli tudi vozilo. Dogodek sledi trendu strožjega kaznovanja prometnih prekrškov v državi, kjer so organi pregona v zadnjem obdobju okrepili nadzor nad psihofizičnim stanjem voznikov.

Po več kot osmih mesecih je bil ponovno vzpostavljen promet na Trgu Nikole Pašića in okoliških ulicah okoli 21. ure. Uveden je bil nov krožni tok.

Grški politični prostor so pretresli ostri odzivi opozicijskih strank na ameriško vojaško operacijo v Venezueli in uradno stališče vlade premierja Kiriakosa Micotakisa. Nekdanji premier Aleksis Cipras je prek svojih sodelavcev obtožil aktualnega predsednika vlade servilnosti do Združenih držav Amerike in pomanjkanja diplomatske hrbtenice, kar naj bi po njegovem mnenju Grčijo mednarodno osramotilo. Opozicija trdi, da Micotakis s svojo držo odpira nevarna vrata tistim, ki bi utegnili ogroziti grško nacionalno suverenost, pri čemer so izpostavili zgodovinsko paralelo s turško invazijo na Ciper. Kritikam se je pridružil tudi predsednik stranke PASOK Nikos Andrulakis, ki je ameriško posredovanje označil za grobo kršitev mednarodnega prava in nevaren precedens. Čeprav je Andrulakis v preteklosti že obsodil režim Nicolása Madura, poudarja, da političnih sprememb ne bi smeli uveljavljati z orožjem. Hkrati so se v Nikoziji na Cipru zbrali protestniki pod vodstvom Komunistične pobude Cipra, ki so pred ameriškim veleposlaništvom obsodili imperialistično vmešavanje in opozorili na nevarnost vključevanja regije v nove vojaške konflikte pod vplivom ameriških strateških interesov.

Politični strokovnjak izjavlja, da bi moral interes ameriškega predsednika Donalda Trumpa za preoblikovanje venezuelskega naftnega sektorja, bogatega z nafto, kanadski industriji nafte in plina služiti kot opomin, da ne sme paničariti in mora ostati konkurenčna.

Prebivalci srbskega mesta Pančevo so danes s stene stanovanjske zgradbe odstranili sovražni grafit, ki je vseboval grožnje bošnjaškemu prebivalstvu v Novem Pazarju in Sjenici. Napis je ti dve mesti primerjal z Vukovarjem in Srebrenico, kar neposredno namiguje na vojne grozote in genocid iz devetdesetih let prejšnjega stoletja. Preden so občani z barvo prekrili sporno vsebino, so dogodek prijavili lokalni policiji, ki je opravila ogled kraja. Odzval se je tudi minister Usame Zukorlić, ki je izrazil hvaležnost prebivalcem Pančeva za njihovo hitro in odgovorno reakcijo. Poudaril je, da se Bošnjaki ne bojijo dejanj posameznikov, ki jih je označil za strahopetce, hkrati pa je izpostavil pomen solidarnosti med državljani pri preprečevanju širjenja mednacionalnega sovraštva v Srbiji.

Guvernerka Južne Dakote Kristi Noem je naznanila, da bodo venezuelski migranti, ki v Združenih državah Amerike bivajo pod statusom začasne zaščite (TPS), lahko zaprosili za begunski status oziroma azil. Ta poteza sledi njeni predhodni odločitvi, s katero je končala program začasne zaščite za približno 600.000 Venezuelcev, ki so to obliko statusa pridobili pod administracijo predsednika Joeja Bidna. Nova uredba omogoča migrantom, da kljub prekinitvi prejšnjega programa iščejo pravno pot do zaščite preko azilnih postopkov. Odločitev guvernerke Noem predstavlja pomemben zasuk v migracijski politiki zvezne države, saj neposredno vpliva na usodo številnih posameznikov, ki so v državi iskali zatočišče pred politično in gospodarsko krizo v Venezueli. S tem se odpira vprašanje prihodnje integracije in pravne varnosti venezuelskih državljanov v tem delu ZDA.

Vrhovno sodišče Venezuele je uradno imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico države po prijetju Nicolása Madura s strani ameriških sil. Rodríguezova je s tem postala prva ženska na čelu države. Medtem ko jo nekateri vidijo kot 'pogumno borko' Madura, naj bi jo administracija Trumpa izbrala za zagotovitev varnega prehoda.

Tehnična težava, ki je povzročila prekinitev v grškem zračnem prostoru zaradi motenj na radijskih frekvencah, je bila v celoti odpravljena. Po navedbah oblasti ni podatkov o sabotaži. Mednarodno letališče v Atenah je sporočilo, da je operativna zmogljivost obnovljena. Letalska družba Aegean je zaradi težav odpovedala 48 letov, pričakujejo pa, da se bo promet normaliziral do ponedeljka. Minister za infrastrukturo in promet, Christos Dimas, je poudaril, da tehnična težava ni vplivala na varnost letov.

Venezuelski minister za obrambo Vladimir Padrino Lopez je v televizijskem nagovoru sporočil, da je bil v nedavni ameriški vojaški operaciji v Caracasu ubit večji del varnostne ekipe Nicolasa Madura in njegove soproge Cilie Flores. Po navedbah ministra so ameriške sile med racijo, ki se je odvila v soboto, izvedle domnevno ugrabitev Madura in njegove soproge, pri čemer so v spopadih padli številni pripadniki bolivarskih oboroženih sil, ki so bili zadolženi za varovanje predsednika. Bolivarske nacionalne oborožene sile so v uradni izjavi ostro obsodile dejanje in ga označile za strahopetno ugrabitev ustavnega predsednika republike. Incident predstavlja vrhunec vojaških napetosti med Caracasom in Washingtonom, saj so ameriške posebne enote po trditvah venezuelske strani vdrle neposredno v prestolnico in zajele najvišje predstavnike države. Padrino Lopez je poudaril, da vojska takšnih posegov v suverenost države ne bo dopustila, čeprav je bila obrambna linija predsednika v operaciji močno zdesetkana. Informacije o usodi samega Madura po zajetju ostajajo skope, vendar venezuelska stran dogodek interpretira kot neposreden napad na državno ureditev.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil po nočni operaciji ameriških posebnih sil z imenom 'Operation Absolute Resolve' ujet in prepeljan v zvezni zapor v Brooklynu v New Yorku. Skupaj z njim so ameriške oblasti prijele tudi njegovo soprogo in ključno svetovalko Cilio Flores. Maduro se bo pred ameriškim sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu in trgovini z drogami, kar je vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških vojaških dejavnosti v regiji. Operacija, ki jo nekateri tuji viri označujejo za bliskovit državni udar, je po poročilih zahtevala najmanj 40 žrtev, v Venezueli pa povzročila nevarno oblastno praznino. Ameriški predsednik Donald Trump je po operaciji napovedal, da bodo Združene države Amerike prevzele upravljanje nad Venezuelo in tam ponovno vzpostavile delovanje ameriških naftnih družb. Trenutno vodenje države v Caracasu začasno prevzema podpredsednica Delcy Rodríguez, ki pa kljub trditvam Washingtona o pripravljenosti na sodelovanje odločno zahteva izpustitev Madura. Medtem ko so v Madridu in Amsterdamu že izbruhnili protesti proti »imperialistični agresiji«, Trumpova administracija napoveduje ostre ukrepe proti vsem, ki bi poskušali ovirati tranzicijo oblasti po Madurovi odstranitvi.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so ameriške oborožene sile zajele v Caracasu in ju prepeljale iz države. Venezuelska vojska je Delcy Rodriguez priznala kot začasno predsednico. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da je prezgodaj govoriti o volitvah v Venezueli. Bela hiša je po zajetju Madura okrepila komunikacijo na družbenih omrežjih. Kitajski diplomat je obtožil ZDA, da delujejo kot svetovni sodnik z aretacijo Madura.

V Iranu so se v začetku januarja 2026 stopnjevali množični protesti zaradi poglobljene gospodarske krize, ki so prerasli v oster diplomatski spor med Teheranom in Washingtonom. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social objavil vrsto opozoril iranskim oblastem, kar je sprožilo buren odziv uradnega Teherana. Iranski uradniki so na Trgu Palestine v Teheranu postavili nov stenski napis z opozorilom ameriškim vojakom, s čimer so dodatno zaostrili retoriko v regiji. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpova opozorila Iranu sprožila notranjepolitične razprave. Republikanski kongresnik Thomas Massie je javno kritiziral predsednikovo osredotočenost na Iran in poudaril, da bi se morale ZDA prednostno ukvarjati z domačimi težavami namesto z vmešavanjem v tuje krize. Napetosti so neposredna posledica decembrskih dogodkov, ko je Trump podprl možnost napadov na iranske jedrske objekte, kar je iranski predsednik Masud Pezeškian označil za nesprejemljivo agresijo, na katero bo Iran odgovoril s silo.

Predstavniki sirske prehodne vlade in poveljnik Sirskih demokratičnih sil (SDF) Mazloum Abdi v Damasku niso dosegli oprijemljivega napredka v pogovorih o integraciji kurdskih sil v nacionalno vojsko. Srečanje je bilo namenjeno reševanju odprtih vprašanj glede vključitve SDF v sirske varnostne strukture, kar je ključni del stabilizacije države po padcu prejšnjega režima. Kljub prizadevanjem za poenotenje vojaških sil obe strani ostajata na različnih bregovih glede pogojev in načina vključitve. Državni mediji so poročali, da je vodstvo pod začasnim predsednikom Ahmadom al Šaro zavezano dogovoru, ki je bil načelno sklenjen marca, vendar operativna izvedba ostaja negotova. SDF, ki so imele pomembno vlogo v boju proti skupini Islamska država, si prizadevajo za ohranitev določene stopnje avtonomije ali specifičnega statusa znotraj nove vojaške hierarhije, medtem ko vlada v Damasku strmi k popolni centralizaciji oboroženih sil. Pogovori se bodo predvidoma nadaljevali, saj sta obe strani pod pritiskom, da zagotovita dolgoročno varnost in preprečita ponovne notranje spopade.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v nedeljo pojasnil, da več ključnih agencij Združenih držav Amerike, vključno z zunanjim ministrstvom, obrambnim ministrstvom in pravosodnim ministrstvom, trenutno neposredno sodeluje pri upravljanju Venezuele. Po njegovih besedah gre za usklajeno prizadevanje celotnega nacionalnovarnostnega aparata države, ki aktivno izvaja politiko do te latinskoameriške države z namenom stabilizacije razmer oziroma doseganja strateških ciljev. Operacija, ki jo Rubio opisuje kot skupinsko delo, vključuje tesno sodelovanje med Pentagonom in drugimi vladnimi službami, kar kaže na visoko stopnjo vpletenosti ameriške administracije v notranje zadeve Venezuele. Rubio je poudaril, da je cilj teh prizadevanj jasen, čeprav podrobnosti o trajanju takšnega načina upravljanja niso bile v celoti razkrite. Gre za neposredno potrditev vloge ZDA pri oblikovanju prihodnosti Venezuele po obdobju dolgotrajne politične in gospodarske krize.

Danska je izrazila nezadovoljstvo, ker je Katie Miller, soproga namestnika vodje kabineta predsednika Trumpa, Stephena Millerja, na družbenem omrežju X objavila spremenjeno sliko Grenlandije, prekrito z ameriško zastavo. Objava je sledila vojaški operaciji ZDA proti Venezueli in je bila razumljena kot provokacija glede statusa Grenlandije.

Združene države Amerike so v začetku leta 2026 zabeležile rekordno višino javnega dolga, ki je presegel 38,5 bilijona dolarjev, kar močno prehiteva prvotne napovedi finančnih institucij. Gospodarstvo pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sicer beleži 4,3-odstotno rast, vendar visoki stroški servisiranja dolga, ki se približujejo bilijonu dolarjev letno, in agresivna carinska politika povzročajo negotovost pri potrošnikih. Povprečne carinske stopnje so se z 2,4 odstotka dvignile na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935, s čimer se destabilizirajo mednarodni trgovinski odnosi. Podobni pritiski so opazni tudi v Združenem kraljestvu, kjer bo državni dolg letos predvidoma presegel prag treh bilijonov funtov. Britanske javne finance se spopadajo s posledicami preteklih gospodarskih šokov, vključno s pandemijo in energetsko krizo, zaradi česar stroški obresti močno obremenjujejo državni proračun. Kancler načrtuje dodatno zadolževanje v višini več kot 430 milijard funtov v naslednjih petih letih, da bi pokril proračunske primanjkljaje, medtem ko stroški obresti že presegajo izdatke za obrambo.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto ostro nastopil proti protestnikom in ukazal varnostnim silam, naj nemudoma vzpostavijo red, kar je v mednarodni javnosti razumljeno kot zelena luč za silovit obračun z demonstranti. Protesti, ki so izbruhnili zaradi katastrofalnega stanja gospodarstva in visoke inflacije, so se razširili v več kot 25 mest in terjali že najmanj deset življenj. Dogajanje je dodatno zaostrila izjava ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene na posredovanje, če bo iranski režim nadaljeval z ubijanjem mirnih protestnikov. Trump je poudaril, da je ameriška vojska v stanju polne pripravljenosti, kar je v Teheranu sprožilo buren odziv. Iranski uradniki, vključno s predsednikom Masudom Pezeškianom in predsednikom parlamenta Mohamedom Bagerjem Galibafom, so se na Trumpove grožnje odzvali s povračilnimi napovedmi. Galibaf je opozoril, da bodo v primeru ameriškega vmešavanja vse ameriške baze in vojaki v regiji postali legitimne tarče. Teheran je zaradi Trumpovih izjav že naslovil uradno pritožbo na Varnostni svet Združenih narodov, kjer dejanja Washingtona označujejo za brezbrižna in provokativna. Medtem ko del republikanske stranke podpira Trumpovo odločnost, kritiki opozarjajo na nevarnost destabilizacije celotne regije Bližnjega vzhoda. Razmere v Iranu ostajajo kritične, saj vrednost riala še naprej pada, nezadovoljstvo prebivalstva pa se kljub grožnjam režima ne umirja.

Zohran Kwame Mamdani je na novoletni dan uradno zaprisegel kot župan mesta New York in s tem postal prvi musliman ter prva oseba južnoazijskega porekla na čelu tega ameriškega finančnega središča. Slovesnost, ki je potekala v izjemno hladnem vremenu, je privabila več deset tisoč ljudi, podprli pa so ga vidni politični predstavniki, med njimi senator Bernie Sanders in kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez. Mamdani je v svojem nagovoru napovedal novo ero za največje ameriško mesto, pri čemer se je zavezal k drznemu in obsežnemu vladanju v skladu z načeli demokratičnega socializma. Novi župan je v prvem nagovoru poudaril svojo namero po korenitih spremembah v vodenju mesta, ki velja za svetovno prestolnico financ. 34-letni nekdanji poslanec državne skupščine, ki se je v preteklosti spopadal s številnimi političnimi izzivi kot predstavnik progresivnega krila Demokratske stranke, je svojo zmago označil za dokaz želje Newyorčanov po pravičnejšem sistemu. Mamdani načrtuje širjenje javnih storitev in povečanje dostopnosti mesta za vse prebivalce, kar predstavlja pomemben odmik od politik njegovih predhodnikov.

Zohran Mamdani, novoizvoljeni župan mesta New York, je svoj prvi polni delovni dan začel s simbolično potjo na delo z uporabo mestne podzemne železnice. 34-letni demokratični socialist, ki je v zgodovino stopil kot prvi muslimanski župan tega ameriškega velemesta, se je iz svojega stanovanja v mestno hišo odpravil v hladnem vremenu, s čimer je želel poudariti svojo povezanost z vsakdanjim življenjem prebivalcev. Začetek njegovega mandata so poleg administrativnih sprememb, kot je ustanovitev novih uradov, zaznamovali tudi prvi zunanjepolitični izzivi. Mamdani se je namreč že ob vstopu v urad soočil z ostrimi odzivi iz Izraela, kar nakazuje na morebitne napetosti med mestno upravo in določenimi mednarodnimi akterji. Kljub temu njegov začetek vodenja mesta spremlja močna podpora njegovih privržencev, ki so se v velikem številu zbrali na njegovi zgodovinski inauguraciji.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je vstopil v leto 2026 sredi stopnjevanja pravnih in političnih pritiskov, ki segajo od poskusov rušenja post-Watergateovske protikorupcijske zakonodaje do tveganih naložb v umetno inteligenco. Njegova administracija se sooča z resnimi obtožbami o zlorabi zveznih sredstev za poplačilo političnih zaveznikov, zlasti prek zahtevkov po zakonu o odškodninski odgovornosti zvezne vlade (FTCA) za osebe, ki so bile vpletene v dogodke 6. januarja. Hkrati analitiki opozarja na morebitni pok naložbenega balona v tehnologijo umetne inteligence, kar bi lahko do konca leta 2026 resno ogrozilo Trumpovo gospodarsko agendo, od katere se predsednik že začenja distancirati. Na zunanjepolitičnem področju so se ponovno zaostrili odnosi z londonskim županom Sadiqom Khanom, medtem ko znotraj ZDA narašča nezadovoljstvo zaradi visokih življenjskih stroškov. Kljub Trumpovim trditvam o znižanju cen hrane in energije, podatki kažejo na nadaljevanje krize dostopnosti, ki jo dodatno poganjajo uvedene carine in prekinitve socialnih subvencij. Poleg tega se republikanska stranka spopada z notranjimi razkoli in finančnimi težavami, saj Trumpovi obsežni nabiralniški podvigi domnevno črpajo sredstva, namenjena vmesnim volitvam. Kritike so poletele tudi na predsednikov odnos do socialne varnosti, saj načrti za rušenje zveznih stavb simbolizirajo širša prizadevanja za krčenje javnih programov.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je opravil telefonski pogovor s savdskim prestolonaslednikom Mohamedom bin Salmanom, s katerim sta ocenila stanje bilateralnih odnosov med državama ter pregledala ključne regionalne izzive. Voditelja sta posebno pozornost namenila razmeram v Jemnu in Somaliji, pri čemer je turški predsednik poudaril, da Ankara pozorno spremlja razvoj dogodkov na tem območju. Pogovori so potrdili prizadevanja obeh držav za krepitev sodelovanja na področju diplomacije in varnosti v regiji. Diplomatski stik odraža nadaljevanje procesa normalizacije in poglabljanja odnosov med Ankaro in Rijadom, ki se je intenziviral v zadnjem obdobju. Strani sta se zavzeli za stabilnost na Bližnjem vzhodu in v Afriškem rogu, kar je ključnega pomena za širšo mednarodno varnost. Pogovor med Erdoğanom in bin Salmanom je sledil predhodnim srečanjem na ministrski ravni, kar kaže na vzpostavljeno kontinuiteto v komunikaciji med vplivnima regionalnima silama.

Makedonski premier Hristijan Mickoski je uradno potrdil, da vlada Severne Makedonije v celoti podpira poteze Združenih držav Amerike v povezavi z aretacijo venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Mickoski je poudaril, da njegova država trdno stoji ob strani svoji strateški partnerici in zagovarja argumente, ki so privedli do tega ukrepa. Ob tem je izrazil kritiko do mednarodne skupnosti, češ da so številne države v preteklosti molčale, ko se je mednarodno pravo kršilo na škodo makedonskega naroda. Izjava makedonskega premierja odraža strateško usmeritev Skopja h krepitvi zavezništva z Washingtonom. Mickoski je v svojem nagovoru izpostavil dvojna merila svetovnih sil in poudaril, da tisti, ki danes operacijo označujejo za precedens, niso reagirali ob zgodovinskih krivicah, ki so se dogajale Makedoniji. S tem je vlada v Skopju jasno začrtala svojo zunanjepolitično pot, ki temelji na brezpogojni podpori ameriškim zunanjepolitičnim prednostnim nalogam v regiji Latinske Amerike.

Danska je uradno pozvala k popolnemu spoštovanju ozemeljske celovitosti Grenlandije, potem ko je Katie Miller, soproga namestnika vodje osebja Bele hiše Stephena Millerja, na družbenem omrežju X objavila sporno fotografijo. Millerjeva je delila zemljevid Grenlandije, pobarvan v barve ameriške zastave, s pripisom »SOON« (kmalu), kar je v mednarodni javnosti sprožilo val kritik in ugibanj o ponovnih ozemeljskih težnjah Združenih držav Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa. Danski veleposlanik v ZDA Jesper Møller Sørensen se je na objavo odzval s »prijaznim opominom«, v katerem je poudaril, da sta državi tesni zaveznici, ki morata delovati v duhu medsebojnega spoštovanja. Poudaril je, da Danska pričakuje brezpogojno upoštevanje svoje suverenosti nad tem avtonomnim ozemljem. Napetosti med Københavnom in Washingtonom so se sicer stopnjevale že konec decembra, ko je predsednik Trump napovedal imenovanje posebnega odposlanca za Grenlandijo, kar so danski politiki interpretirali kot neposreden poseg v notranje zadeve kraljevine.

V ameriški vojaški operaciji, usmerjeni proti venezuelskemu predsedniku Nicolásu Maduru, je bilo po poročanju tujih medijev ubitih najmanj 40 ljudi, vključno s civilisti in vojaki. Venezuelski minister za obrambo Vladimir Padrino je v televizijskem nagovoru v nedeljo obtožil ameriške vojaške sile hladnokrvnega umora velikega dela Madurove varnostne ekipe. Operacija se je končala z aretacijo Nicolása Madura, kar predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med državama. Incident se je zgodil v času povečanih vojaških aktivnosti v regiji, pri čemer venezuelska stran poudarja, da so bile žrtve del predsednikove najožje zaščite. Ameriški uradniki, ki jih navajajo viri, so potrdili izvedbo operacije, vendar uradnih podrobnih poročil o številu žrtev z ameriške strani še ni. Dogodek je neposredna posledica stopnjevanja konfliktov, saj je Maduro že pred tem opozarjal na možnost ameriške agresije in v pripravi na morebitne napade vojski podelil izredna pooblastila.

Sile narodne zaščite, ki jih podpira Savdska Arabija, so v nedeljo vstopile v strateško pomembno pristaniško mesto Mukala in nad njim ponovno vzpostavile nadzor. Mesto, ki je prestolnica z naravnimi viri bogate province Hadramut, so prejšnji mesec zavzeli južni separatisti. Po navedbah tiskovne agencije AP so prebivalci mesta ob prihodu oboroženih vozil savdskih zaveznikov izrazili dobrodošlico, kar kaže na vsaj delno lokalno podporo novi vojaški prisotnosti. Operacija je sledila večdnevnim zračnim napadom in stopnjevanju napetosti med različnimi jemenskimi frakcijami. Ponovna osvojitev Mukale predstavlja ključen premik v večletnem jemenskem konfliktu, saj so savdske sile s tem nevtralizirale nedavne ozemeljske pridobitve separatistov, ki so predhodno razglasili prehodno obdobje do neodvisnosti. Stabilizacija province Hadramut ostaja prednostna naloga savdske koalicije zaradi njene gospodarske in logistične pomembnosti za celotno državo.

Pakistansko zunanje ministrstvo je v soboto ostro zavrnilo izjave indijskega zunanjega ministra Subrahmanyama Jaishankarja, ki je Pakistan označil za "slabega soseda" in državo, ki namerno izvaja terorizem. Islamabad je te navedbe označil za neodgovorne trditve, s katerimi želi New Delhi odvrniti pozornost od lastne vloge pri spodbujanju nestabilnosti v regiji. Po navedbah pakistanske strani so dejanja Indije dokumentirana in dobro znana mednarodni skupnosti. Spor se je stopnjeval po Jaishankarjevih izjavah za indijske medije, v katerih je poudaril pravico Indije do samoobrambe pred sosedo na zahodu, ki naj bi vztrajala pri terorističnih dejavnostih. Indijski minister se je ob tem obregnil tudi ob pogodbo o vodah Inda (IWT), ki ureja delitev vodnih virov med državama. Odnosi so se dodatno zaostrili po napadu na turiste v Kašmirju 22. aprila, za katerega je Indija brez predložitve dokazov obtožila Pakistan. Islamabad vztraja, da Indija s takšno retoriko spodkopava regionalni mir in varnost.

Z mednarodnega letališča v Sarajevu so v zadnjih urah poročali o odpovedih številnih načrtovanih poletov, kar je povzročilo precejšnje nevšečnosti za potnike v zračnem prometu. Glavni razlog za motnje v letalskem operativnem procesu je bila izjemno gosta megla, ki je drastično zmanjšala vidljivost na vzletno-pristajalni stezi. Kljub splošnim težavam in številnim odpovedim letov iz drugih evropskih ter svetovnih destinacij, sta letali iz Rima in Dubaja uspešno pristali na sarajevskih tleh. Vodstvo letališča potnikom svetuje, naj spremljajo uradna obvestila letalskih prevoznikov glede morebitnih novih sprememb v voznem redu. Razmere se na terenu spreminjajo glede na vremenske pogoje, ki v zimskem času v Sarajevu pogosto ovirajo nemoten potek zračnega prometa. Operativne službe ostajajo v pripravljenosti, medtem ko se preostali načrtovani poleti prilagajajo trenutnim varnostnim standardom za vzletanje in pristajanje v pogojih zmanjšane vidljivosti.

Po aretaciji v Venezueli sta bila Nicolas Maduro in njegova žena Cilia Flores prepeljana v ZDA, kjer jima bo sojeno na zveznem sodišču v New Yorku. Ameriška generalna tožilka Pam Bondi je potrdila, da bosta Maduro in njegova žena obtožena v New Yorku.