Vrhovno sodišče Gvineje je v nedeljo uradno razglasilo končne izide predsedniških volitev, ki so potekale 28. decembra 2025. Sodišče je potrdilo zmago generala Mamadija Doumbouye, ki je po uradnih podatkih prejel 86,72 odstotka oddanih glasov. S tem se uradno zaključuje obdobje vojaškega prehoda pod vodstvom Nacionalnega odbora za spravo in razvoj (CNRD), ki je državo upravljal od državnega udara leta 2021. Novi predsedniški mandat bo trajal sedem let, kar je v skladu z veljavnimi ustavnimi določili. Doumbouya je na volitvah zmagal že v prvem krogu, medtem ko je opozicija proces označila za simulacijo demokracije, saj glavnim opozicijskim akterjem ni bilo dovoljeno sodelovati. Kljub kritikam o legitimnosti volilnega procesa so sodne oblasti potrdile, da so bili postopki izpeljani v skladu z zakonom, kar Doumbouyi omogoča polno legitimnost na čelu države.

Zaradi izjemno neugodnih vremenskih razmer in poledice je na nizozemski avtocesti A2 v bližini Utrechta prišlo do resnih prometnih zastojev. Na vozišču je obtičalo pet tovornih vozil in potniški avtobus, ki zaradi drseče podlage niso mogli nadaljevati vožnje. Cestni nadzornik nizozemske uprave za infrastrukturo Rijkswaterstaat je prek družbenega omrežja X izdal nujno opozorilo vsem udeležencem v prometu. Inšpektor William je voznike pozval, naj se ne odpravljajo na pot, če to ni nujno potrebno, saj so razmere na cestah okoli Utrechta nevarne. Dogodek poudarja težave, ki jih povzroča nenadno sneženje in nizke temperature v regiji, kjer so pristojne službe v stanju visoke pripravljenosti. Lokalne oblasti situacijo spremljajo prek v živo vodenih poročil, medtem ko skušajo zagotoviti prevoznost glavnih prometnih žil.

Nicolás Maduro je bil prepeljan v newyorški priporni center, kjer naj bi mu sodili zaradi trgovine z drogami. Donald Trump mu je pred tem ponudil izgnanstvo v Turčijo, a je Maduro ponudbo zavrnil. Trump je izjavil, da bodo ZDA sodelovale z novo začasno predsednico Delcy Rodriguez pri vodenju Venezuele in njenega naftnega sektorja, vendar jo je opozoril na posledice v primeru nesodelovanja. Države Zahodnega Balkana so se na ameriški napad v Venezueli odzvale različno.

V ruskem mestu Kursk je ukrajinski brezpilotni letalnik zadel večstanovanjsko zgradbo, ki je še v gradnji. Po navedbah lokalnih oblasti je dron trčil v objekt, pri čemer pa po prvih podatkih ni bilo žrtev ali poškodovanih oseb. Napad je povzročil le materialno škodo na nastajajoči konstrukciji, medtem ko so na kraju dogodka posredovale dežurne službe, da bi ocenile obseg uničenja in zagotovile varnost območja. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti in pogostih napadov z droni na obmejna ruska mesta. Ruske oblasti so napad pripisale ukrajinskim silam, kar je del širšega vzorca čezmejnih operacij, ki so se v zadnjih mesecih okrepile. Kljub poškodbam na stavbi v Kursku poročila kažejo, da napad ni povzročil širšega požara ali ogrozil sosednjih naseljenih objektov. Ruska protizračna obramba je bila v regiji v stanju pripravljenosti, vendar drona očitno niso uspeli prestreči pred trkom v tarčo.

Zohran Mamdani, 112. župan mesta New York, je svoj prvi polni delovni dan na položaju začel s simbolično vožnjo s podzemno železnico iz svojega stanovanja v Queensu do mestne hiše. 34-letni demokratični socialist, ki se je v zgodovino zapisal kot prvi musliman in prvi Američan južnoazijskega porekla na tem položaju, je s tem poudaril svojo zavezanost izboljšanju javnega potniškega prometa in delavskemu razredu. Kljub prazničnemu vzdušju ob njegovi nedavni zaprisegi se novi župan že spopada s prvimi političnimi pritiski, zlasti z ostrimi odzivi Izraela na njegova stališča. Prvi administrativni koraki novega župana so vključevali vzpostavitev novih uradov, s katerimi želi preoblikovati mestno upravo v skladu s svojimi socialističnimi načeli. Mamdani, ki je v preteklosti deloval kot stanovanjski svetovalec in aktivist, je v svojem prvem dnevu nakazal, da bo njegova politika temeljila na neposrednem stiku z meščani in reševanju stanovanjske problematike. Njegov prihod na čelo ameriške finančne metropole predstavlja pomemben premik v lokalni politiki, saj napoveduje bolj progresivno usmeritev mesta.

Po vsem svetu so potekali množični protesti proti vojaškemu posredovanju Združenih držav Amerike v Venezueli, v katerem so ameriške sile ugrabile predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Adelo Flores. Na stotine ljudi se je zbralo v ameriških mestih, kot so New York, Washington in Los Angeles, kjer so z napisi in vzkliki obsojali ameriško imperialistično politiko ter zahtevali ustavitev posredovanja. Protestniki so dejanje označili za grobo kršitev suverenosti in mednarodnega prava. Demonstracije so se razširile tudi zunaj meja ZDA; v Hamburgu se je zbralo okoli 500 ljudi pod geslom "Roke stran od Venezuele", o podobnih shodih pa poročajo tudi iz Dublina. Medtem ko so nekateri nasprotniki Madurovega režima proslavljali njegovo ujetje, so se zavezniki Venezuele, vključno z Rusijo in Iranom, ostro odzvali na dogajanje. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je Madura prepeljala na ozemlje ZDA, kjer mu nameravajo soditi zaradi obtožb o trgovini z mamili in terorizmu. Situacija v regiji ostaja izjemno napeta, saj je vojaška operacija povzročila globok razkol v mednarodni skupnosti.

Gospodarstvo Združenih držav Amerike se je ob začetku leta 2026 znašlo v protislovnem položaju. Medtem ko je država v tretjem četrtletju leta 2025 zabeležila robustno 4,3-odstotno gospodarsko rast, je javni dolg januarja 2026 presegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev. Ta mejnik je bil dosežen bistveno prej, kot so predvidevale strokovne institucije, kar je predvsem posledica obsežne porabe iz obdobja pandemije in naraščajočih stroškov servisiranja dolga. Letna plačila obresti so dosegla skoraj bilijon dolarjev, kar predstavlja trikratno povečanje v primerjavi z letom 2020. Fiskalno politiko predsednika Donalda Trumpa zaznamujejo tudi visoke carine, ki so se z začetnih 2,4 odstotka povzpele na povprečnih 16,8 odstotka, kar so najvišje stopnje po letu 1935. Čeprav so ti ukrepi v letu 2025 v zvezni proračun prinesli dodatnih 200 milijard dolarjev prihodkov, so hkrati povzročili destabilizacijo mednarodnih trgovinskih odnosov. Podobni pritiski na javne finance so prisotni tudi v Veliki Britaniji, kjer naj bi državni dolg letos prvič presegel prag 3 bilijonov funtov. Britansko gospodarstvo se spopada z dolgoročnimi posledicami bančne krize iz leta 2008, pandemije in energetske draginje, zaradi česar si bo vlada v naslednjih petih letih izposodila več kot 430 milijard funtov. Stroški obresti v Združenem kraljestvu so za fiskalno leto 2026-27 ocenjeni na 135 milijard funtov, kar znatno presega obrambni proračun. Kljub statistični rasti v ZDA javnomnenjske raziskave kažejo na naraščajočo zaskrbljenost prebivalstva glede prihodnosti, saj inflacijski pritiski in visoka zadolženost zmanjšujejo zaupanje v dolgoročno stabilnost.

Zohran Kwame Mamdani je na novoletni dan uradno prevzel dolžnosti 112. župana New Yorka. Na slovesnosti ob zaprisegi, ki se je je udeležilo več deset tisoč ljudi, je Mamdani napovedal obdobje drznega in obsežnega upravljanja pod načeli demokratičnega socializma. Njegov prevzem vodenja največjega ameriškega mesta in svetovnega finančnega središča označuje zgodovinski mejnik, saj gre za prvega muslimana in prvo osebo južnoazijskega porekla na tem položaju. Slovesnost so s svojimi govori podprli vidni predstavniki levega krila demokratske stranke, med njimi senatorka Alexandria Ocasio-Cortez in senator Bernie Sanders. Slednji je poudaril pomen Mamdanijeve vizije v trenutnih družbeno-ekonomskih razmerah. Mamdani, 34-letni nekdanji poslanec državne skupščine, se je v svojem nagovoru zavezal k radikalnim spremembam in vzpostavitvi nove dobe za prebivalce New Yorka, pri čemer bo njegovo delovanje temeljilo na socialističnih idealih, ki jih je zagovarjal že med kampanjo.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je v začetku leta 2026 sprožila niz potez, ki korenito posegajo v ameriški socialni in institucionalni sistem. Med najbolj odmevnimi ukrepi sta načrtovana rušitev zvezne stavbe Wilbur J. Cohen v Washingtonu, ki velja za simbol socialne varnosti, in zamrznitev zveznih plačil za otroško varstvo vsem zveznim državam. Slednji ukrep Bela hiša utemeljuje s preprečevanjem domnevnih goljufij, kritiki pa v njem vidijo ogrožanje socialne mreže milijonov Američan. Hkrati se Trumpova ekipa na vrhovnem sodišču bori za razširitev predsedniških pooblastil nad neodvisnimi agencijami, kar bi mu omogočilo neposreden nadzor nad institucijami, kot je Zvezna komisija za trgovino (FTC). Politično napetost stopnjujejo tudi notranji razkoli; nekdanji svetovalec Steve Bannon je predsednika obtožil prevzemanja zunanjepolitične doktrine demokratov glede Irana, medtem ko se znotraj republikanske stranke krepijo skrbi, da agresivno zbiranje sredstev za Trumpove super PAC-e izčrpava finance za prihajajoče vmesne volitve. Napetosti se širijo tudi na mednarodno raven, saj Trumpovi zavezniki stopnjujejo retorične napade na londonskega župana Sadiqa Khana.

Republikanska stranka v Združenih državah Amerike se je znašla v globoki krizi, saj so notranja trenja in ideološki razkoli začeli ogrožati njeno stabilnost pred prihajajočimi volitvami. Posebno pozornost javnosti je pritegnil politični razhod kongresnice Marjorie Taylor Greene z nekdanjim predsednikom Donaldom Trumpom, kar nakazuje na omejitve njegovega vpliva znotraj stranke. Medtem ko nekateri analitiki opozarjajo na posledice agresivne strankarske politike in manipulacij z manjšimi strankami, se republikanci spopadajo z upadom podpore med zmernejšimi volivci. Istočasno se v Kanadi odvija pomemben premik v levičarski politiki, kjer Rob Ashton, vodja sindikata pristaniških delavcev, kandidira za vodenje Nove demokratske stranke (NDP). Ashtonova kandidatura predstavlja poskus vrnitve stranke k njenim delavskim koreninam, saj kritiki opozarjajo, da se je politični razred odtujil od vsakdanjih težav zaposlenih v tovarnah in skladiščih. Njegov vzpon odražajo širši trendi v Severni Ameriki, kjer se delavci vse pogosteje čutijo zapovedane s strani profesionalnih menedžerjev in pravnikov v parlamentih. Ti procesi kažejo na širšo politično preobrazbo na celini, kjer tradicionalne stranke iščejo novo identiteto. Medtem ko se republikanci v ZDA spopadajo z notranjimi čistkami in posledicami populizma, kanadska levica išče pot nazaj k volivcem preko neposrednih predstavnikov delavskega razreda. Razplet teh dogodkov bo ključno oblikoval politično krajino obeh držav v prihodnjem volilnem ciklu.

Sindikat Sanitas Constanta se je odzval na izjave vodstva okrožne bolnišnice v Constanti glede pomanjkanja zdravniškega osebja za opravljanje dežurstev. Po navedbah sindikata so plačila za dežurstva še vedno zamrznjena na ravni iz leta 2018, kar povzroča močno nezadovoljstvo in demotivacijo med zaposlenimi. Poleg finančnih vprašanj sindikat izpostavlja tudi nevzdržne delovne pogoje, saj dežurne izmene pogosto trajajo več kot 32 ur, kar so označili za nehumano. Spor se je zaostril po trditvah direktorja bolnišnice, da kar 70 odstotkov zdravniškega osebja ne opravlja dežurstev. Sindikat je v odgovor poudaril, da zdravnikov ni mogoče prisiliti v dodatno delo preko rednih obveznosti, tudi če nimajo uradnih zdravstvenih opravičil. Trenutne razmere v bolnišnici Constanta odražajo širšo krizo v romunskem zdravstvenem sistemu, kjer se osebje spopada s preobremenjenostjo in zastarelim sistemom nagrajevanja.

Iranske oblasti so se po valu protestov, ki so jih sprožile visoke cene osnovnih živil, odločile za uvedbo mesečne denarne pomoči za svoje državljane. Vlada v Teheranu je napovedala, da bo vsak posameznik v naslednjih štirih mesecih prejel finančno nadomestilo v višini približno šest evrov na mesec. Ukrep prihaja le teden dni po tem, ko so se v več mestih po državi začeli množični nemiri, na katerih so prebivalci izražali nezadovoljstvo nad gospodarsko krizo in strmim naraščanjem cen hrane. Analitiki potezo ocenjujejo kot poskus režima, da bi umiril napetosti v družbi in preprečil nadaljnje stopnjevanje protestov, ki neposredno ogrožajo stabilnost države. Finančna pomoč bo namenjena vsem državljanom, kar kaže na resnost razmer, s katerimi se spopada tamkajšnja vlada. Kljub temu ostaja vprašanje, ali bo razmeroma nizek znesek pomoči zadoščal za pokritje izgubljene kupne moči prebivalstva, ki ga bremenijo visoka inflacija in mednarodne sankcije. Protesti so se namreč hitro razširili in postali eni izmed najbolj intenzivnih v zadnjem obdobju, kar je oblasti prisililo k hitremu ukrepanju na področju socialne politike, čeprav država beleži velike proračunske omejitve.

Število smrtnih žrtev ameriške vojaške operacije v Venezueli se je po poročanju tujih medijev povečalo na 80 oseb. Operacija, ki so jo izvedle oborožene sile Združenih držav Amerike, je neposredno povezana s prijetjem venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Slednjega so ameriške sile zajele in ga skupaj s soprogo prepeljale iz države, kar predstavlja drastično zaostritev razmer v regiji. Ameriško pravosodno ministrstvo je po zajetju že objavilo uradno obtožnico proti Maduru in članom njegove družine. Medtem ko se podatki o žrtvah še naprej posodabljajo, viri blizu ameriškim oblastem potrjujejo, da so obtožbe usmerjene v domnevne kriminalne dejavnosti režima. Razmere v državi ostajajo napete, mednarodna javnost pa z zaskrbljenostjo spremlja posledice neposrednega vojaškega posredovanja, ki je povzročilo visoko število smrtnih žrtev med tamkajšnjim prebivalstvom.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je poudaril, da je Ukrajina pripravljena na nadaljevanje vojaškega spopada z Rusijo, če trenutna diplomatska prizadevanja za končanje vojne ne bodo obrodila sadov. V luči novih mednarodnih razprav o končanju konflikta je Zelenski izpostavil, da Kijev ne bo pristal na mir pod vsakršnimi pogoji, temveč si prizadeva za pravično rešitev, ki bi zagotovila dolgoročno stabilnost države. Kljub temu da se Ukrajina intenzivno pripravlja na morebitni mirovni sporazum, ki je po predhodnih navedbah že v devetdesetih odstotkih usklajen, ostaja desetina vprašanj ključnih in najzahtevnejših za razrešitev. Predsednik je pojasnil, da se država hkrati pripravlja na oba scenarija: diplomatsko rešitev ali dolgotrajno nadaljevanje odpora proti ruski agresiji. Odločenost za nadaljevanje boja odraža nepopustljivost Kijeva pri ključnih vprašanjih, kot sta ozemeljska celovitost in varnostna jamstva.

V 75. letu starosti je zaradi posledic hudega srčnega infarkta v Atenah umrl Giorgos Papadakis, eden najprepoznavnejših obrazov grškega televizijskega novinarstva. Papadakis se je zgrudil na svojem domu v soseski Kolonaki, od koder so ga prepeljali v bolnišnico Laiko, kjer so kljub prizadevanjem zdravnikov lahko le potrdili njegovo smrt. Novinar, ki se je rodil 4. februarja 1951 v Haliandriju, je svojo kariero začel v tiskanih medijih, širši javnosti pa je postal znan v 80. letih prejšnjega stoletja z oddajo »Trije v zraku« na javni televiziji ERT. Papadakisova kariera je dosegla vrhunec leta 1992, ko je na televiziji ANT1 začel voditi informativno oddajo »Dobro jutro, Grčija« (Kalimera Ellada). Oddajo je vodil neprekinjeno skoraj 35 let, s čimer je postavil rekord za najdlje trajajočo jutranjo informativno oddajo v Grčiji. Od televizijskega vodenja se je s solzami v očeh uradno poslovil 4. julija 2025. Njegova smrt je sprožila val sožalja v političnem vrhu, med drugim sta se mu poklonila premier Kiriakos Micotakis in vodja opozicije Nikos Andrulakis, ki sta poudarila njegov neizbrisen pečat v grškem medijskem prostoru.

Senegalska demokratska stranka (PDS), ki jo vodi Karim Wade, je na generalni skupščini v Keur Massarju ostro kritizirala trenutno oblast pod vodstvom predsednika Bassirouja Diomayeja Fayeja in premierja Ousmaneja Sonka. Opozicijski predstavniki so izrazili globoko zaskrbljenost nad gospodarskim stanjem v državi, naraščajočim javnim dolgom in neizpolnjenimi obljubami o korenitih spremembah. Po mnenju poslancev PDS država preživlja obdobje negotovosti, saj se napovedane reforme niso udejanjile v konkretnih izboljšavah za prebivalstvo. Sočasno je Nacionalna federacija liberalnih kadrov (FNCL) v začetku leta 2026 pod vodstvom Wadovih direktiv razkrila ambiciozno strategijo z naslovom »S Karimom proti 2029«. Program temelji na enajstih ključnih stebrih za gospodarski razcvet Senegala, ki so jih pripravile številne tematske komisije. PDS se s temi koraki pripravlja na ponovno zavzetje osrednjega mesta na političnem prizorišču. Poleg tega se v Saint-Louisu aktivno krepi tudi stranka Awalé pod vodstvom ministra Abdourahmana Dioufa, ki z mobilizacijsko kampanjo »Cilj 1000 Jambaarjev« utrjuje svojo prisotnost na terenu pred prihajajočim kongresom leta 2026.

Ukrajinski organi pregona so med preiskavo stanovanja podjetnika Timurja Mindiča v središču Kijeva odkrili obsežen arzenal orožja. Mindič, ki ga številni ukrajinski mediji označujejo za tesnega sodelavca in finančnega podpornika predsednika Volodimirja Zelenskega, je trenutno vpleten v kazenski postopek zaradi domnevne korupcije. Do odkritja orožja je prišlo med hišno preiskavo, povezano z omenjenimi očitki o finančnih nepravilnostih. Preiskovalci so v bivalnih prostorih v nedeljo, 4. januarja, našli različne kose orožja, katerih izvor in namen uporabe še ugotavljajo. Čeprav uradni Kijev še ni podal obsežnejše izjave o povezavi med podjetnikom in državnim vrhom, poročanje medijev izpostavlja Mindičevo vlogo v preteklosti, ko naj bi bil ključni finančnik v poslovnem krogu sedanjega predsednika. Primer sproža dodatna vprašanja o korupciji v ukrajinskih gospodarskih in političnih strukturah sredi vojnega stanja.

Jemenska uradna vojska, ki jo podpira Savdska Arabija, je ponovno prevzela nadzor nad mestom Mukala, glavnim mestom province Hadramut. Posnetki tiskovne agencije AP prikazujejo lokalno prebivalstvo, ki pozdravlja pripadnike Nacionalnih obrambnih sil, ki predstavljajo mednarodno priznano vojsko Jemna. Operacija predstavlja pomemben povratek vladnih sil v regijo, ki je bila pod pritiskom separatističnih skupin. Prejšnji mesec so regiji Mahra in Hadramut, vključno z Mukalo, zavzeli uporniki Južnega prelaznega sveta. Ponovno zavzetje mesta s strani vladnih sil nakazuje na zaostritev notranjih bojev med frakcijami, ki so se v preteklosti skupaj borile proti uporniškim Hutijem, vendar ostajajo globoko razdeljene glede prihodnosti južnega Jemna. Razmere v državi ostajajo nestabilne, saj se humanitarna kriza ob nenehnih spopadih še naprej poglablja.

Avstrijski policisti so v soboto, 3. januarja 2026, v Linzu med izvajanjem poostrenega nadzora v varnostnem območju Kremplstraße aretirali 33-letnega državljana Nigerije, ki biva v Italiji. Moški, ki je organom pregona že znan zaradi kaznivih dejanj, povezanih s prepovedanimi drogami, je ob stiku s policisti dvakrat poskušal pobegniti. Prvič so ga policisti ustavili po krajšem peš pregonu v bližini Spaunstraße, vendar se je med spretno izvedenim poskusom vrnitve do službenega vozila ponovno iztrgal in stekel stran. Med drugim poskusom obvladovanja se je osumljenec upiral s silo, zaradi česar so ga morali policisti s fizično silo spraviti na tla. Pri tem je prišlo do neposrednega fizičnega obračuna, v katerem je bil poškodovan eden izmed policistov, ki je utrpel poškodbo roke. Kljub temu da je osumljenec med kasnejšim zaslišanjem ob prisotnosti tolmačke zanikal kakršen koli upor, je državni tožilec zanj odredil pridržanje. Moškega so po končanem postopku odpeljali v zavod za prestajanje kazni zapora v Linzu, kjer bo počakal na nadaljnje pravne postopke zaradi napada na uradno osebo in upiranja aretaciji.

V zadnjem tednu je v regiji Darfur na zahodu Sudana v spopadih med sudansko vojsko in paramilitarnimi Silami za hitro podporo (RSF) izgubilo življenje najmanj 114 civilistov. Nasilje se je razplamtelo po oktobrski ofenzivi, ko so paramilitarci zavzeli zadnje oporišče vojske v tej regiji. Poročila s terena navajajo hude kršitve človekovih pravic, vključno z usmrtitvami, ropanjem in spolnim nasiljem nad civilnim prebivalstvom. Konflikt, ki se je začel aprila 2023, se je v zadnjih mesecih močno zaostril, kar je povzročilo množično razseljevanje prebivalstva. Boji se zdaj širijo po celotnem Darfurju, pri čemer obe strani uporabljata težko orožje v naseljenih območjih. Mednarodne humanitarne organizacije opozarjajo na kritične razmere, saj je dostop do pomoči zaradi nenehnega nasilja skoraj popolnoma onemogočen, število smrtnih žrtev pa bi lahko bilo v resnici še precej višje od uradnih potrditev.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova za novega vodjo svojega kabineta po odstopu Andrija Jermaka. To imenovanje je prišlo v času, ko ZDA vodijo diplomatska prizadevanja za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne v Ukrajini, o mirovnih predlogih pa so se v Kijevu pogovarjali tudi svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih zavezniških držav.

Volodimir Zelenski je zamenjal vodjo ukrajinske varnostne službe (SBU) Vasilija Maliuka. Razlog za zamenjavo je osredotočanje Maliuka na posebne operacije. Poleg tega je Zelenski imenoval Kirila Budanova, vodjo vojaške obveščevalne službe, za novega vodjo svojega kabineta, ki je nasledil Andrija Ermaka.

Venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino López je sporočil, da so ameriške sile med vojaško operacijo v Caracasu ubile večji del varnostne ekipe predsednika Nicolása Madura. Padrino López je dejanje označil za hladnokrven umor in dejal, da je bila operacija uperjena neposredno proti suverenosti države. Po ministrovih besedah so ameriške enote predsednika Madura in njegovo soprogo Cilio Flores dejansko ugrabile, kar je označil za strahopetno dejanje in kršitev venezuelske ustave. Fuerza Armada Nacional Bolivariana (FANB), venezuelska vojska, je po dogodku zahtevala takojšnjo izpustitev Madura in njegove žene. V uradni izjavi so vojaki poudarili, da so ameriške sile izvedle brutalno vojaško agresijo, ki je povzročila nepopravljivo škodo v vrstah predsedniške garde. Medtem ko vojaški vrh ostaja zvest ujetemu voditelju, so v državi aktivirali vse nacionalne obrambne načrte, razmere v Caracasu pa ostajajo izjemno napete in negotove.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je po srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Mar-a-Lagu poudaril, da razorožitev Hamasa ostaja ključen in neobhoden pogoj za uresničitev Trumpovega mirovnega načrta v 20 točkah. Netanjahu je v izjavah za javnost pred sejo kabineta v Jeruzalemu izpostavil, da je bila ameriška stran glede tega vprašanja povsem jasna in ne dopušča možnosti za kompromise s to teroristično skupino, ki jo podpira Iran. Srečanje na Floridi je služilo kot prikaz trdnega in enotnega zavezništva med državama, kar dodatno utrjuje položaj Izraela v regiji. Trump je med delovnim kosilom pohvalil Netanjahujevo vodenje v vojnem času, kar bo izraelskemu premierju verjetno koristilo pri krepitvi notranjepolitične moči pred parlamentarnimi volitvami jeseni 2026. Razpravljala sta tudi o ameriški podpori Izraelu pri soočanju z iranskimi jedrskimi in balističnimi ambicijami. Kljub javnemu izkazovanju podpore pa v izraelskih krogih ostajajo določeni pomisleki glede dolgoročne geostrateške stabilnosti na Bližnjem vzhodu. Zanimiv vidik srečanja je bila tudi Trumpova omemba morebitne predsedniške pomilostitve za Netanjahuja, ki se v domovini sooča s pravosodnimi postopki.

Moskovski župan Sergej Sobjanin je sporočil, da je zračna obramba sestrelila še en brezpilotni letalnik, ki je letel proti Moskvi. Skupno število sestreljenih dronov se je povečalo na 42. Pristojne službe so na terenu, kjer so padli deli sestreljenih dronov.

Papež Leon XIV. je po aretaciji Nicolása Madura ponovno pozval k spoštovanju suverenosti Venezuele, pravne države in človekovih pravic. Poudaril je, da mora biti blaginja venezuelskega ljudstva na prvem mestu in pozval k molitvi za prihodnost Venezuele ter priprošnjo Device Marije Coromoto, zavetnice države. Pozval je tudi k spoštovanju človekovih pravic vseh posameznikov.

Iranske varnostne sile so v mestu Dezful aretirale moškega, ki je s strelnim orožjem streljal proti policistom. Po navedbah poveljnika lokalne policije je osumljenec nameraval izkoristiti civilne proteste za spodbujanje oboroženih nemirov in destabilizacijo javnega reda v regiji. Policija je posameznika pridržala, še preden bi mu uspelo povzročiti širšo škodo ali organizirati večje nerede. Operacija je bila izvedena v luči povečanih napetosti, pri čemer so oblasti poudarile, da je bila aretacija ključna za preprečitev stopnjevanja nasilja. Osumljenec je bil oborožen, kar po mnenju policije kaže na vnaprejšnjo pripravo na napade. Preiskava o morebitnih povezavah z drugimi skupinami ali posamezniki še poteka, medtem ko razmere v mestu ostajajo pod nadzorom varnostnih organov.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so zajele ameriške oborožene sile v Caracasu in ju odpeljale v ZDA, kjer ga obtožujejo. ZDA sodelujejo z obstoječo vlado Venezuele. Kuba je izjavila, da je pripravljena pomagati Venezueli, vključno z vojaško pomočjo. ZDA so konec leta 2025 Maduru ponudile izgnanstvo v Turčijo v zameno za odstop s položaja. Ameriški državni sekretar Marco Rubio meni, da je o volitvah v Venezueli še prezgodaj.

Po več kot osmih mesecih je bil na Trgu Nikole Pašića in v okoliških ulicah ponovno vzpostavljen redni promet. Dela so obsegala izgradnjo dodatnih avtobusnih niš na postajališčih javnega prevoza in postavitev novega krožnega toka.

Združene države Amerike so v začetku leta 2026 dosegle zgodovinski mejnik, ko je njihov javni dolg presegel 38,5 bilijona dolarjev. Ta podatek močno presega prejšnje napovedi proračunskih uradov, ki so takšno raven pričakovali šele okoli leta 2030. Glavni razlogi za strmo rast koreninijo v obsežni proračunski porabi iz obdobja pandemije, k dodatnemu pritisku pa prispevajo naraščajoči stroški servisiranja dolga, saj letna plačila obresti zdaj dosegajo bilijon dolarjev. Prvo leto predsedovanja Donalda Trumpa je sicer zaznamovala krepka gospodarska rast v višini 4,3 odstotka, vendar pa so njegove trgovinske carine, ki so v povprečju narasle na 16,8 odstotka, povzročile destabilizacijo mednarodnih trgovinskih odnosov kljub povečanim zveznim prihodkom. Istočasno se s podobnimi izzivi sooča Velika Britanija, kjer naj bi javni dolg letos prvič v zgodovini presegel prag 3 bilijonov funtov. Britanske javne finance so pod hudim pritiskom zaradi preteklih gospodarskih šokov, vključno z bančno krizo leta 2008 in energetsko krizo. Napovedi kažejo, da se bodo stroški obresti v fiskalnem letu 2026/27 povzpeli na 135 milijard funtov, kar presega proračunska sredstva namenjena obrambi. Obe velesili se tako spopadata z naraščajočo fiskalno negotovostjo, medtem ko prebivalstvo izraža vse večjo zaskrbljenost glede prihodnje gospodarske stabilnosti.

Zohran Mamdani, novoizvoljeni župan New Yorka in prvi musliman na tem položaju, je svoj prvi polni delovni dan začel s simbolično vožnjo z mestno podzemno železnico. S tem je poudaril svojo zavezanost izboljšanju javnega potniškega prometa in bližino preprostim državljanom, saj se je v mestno hišo odpravil neposredno iz svojega stanovanja. Njegov začetek mandata v enem največjih svetovnih velemest ne mineva brez političnih napetosti, saj so njegove pretekle izjave in politična usmerjenost že sprožile kritične odzive nekaterih skupin, vključno s podporniki Izraela. Mamdani, ki se opredeljuje kot demokratični socialist, je vodenje mesta prevzel po zgodovinski zmagi, s katero je postal prvi župan južnoazijskega porekla. Njegov prihod na čelo New Yorka pomeni znatno spremembo v politični dinamiki mesta, saj napoveduje ustanovitev novih uradov in večji poudarek na socialnih programih. Kljub mrzlemu vremenu in logističnim izzivom prvega dne v pisarni, Mamdani s svojimi dejanji sporoča, da namerava ostati v stiku z vsakdanjim življenjem prebivalcev New Yorka, medtem ko se že spopada s prvimi pritiski mednarodne in lokalne politike.

Zohran Kwame Mamdani je na novoletni slovesnosti uradno prevzel dolžnosti župana mesta New York in postal prvi demokratični socialist na čelu tega ameriškega finančnega središča. Pred več deset tisoč ljudmi je napovedal novo dobo vodenja mesta, ki bo temeljila na ambicioznih in drznih socialnih reformah. Na slovesnosti sta ga podprla tudi vidna predstavnika levega krila demokratske stranke, senator Bernie Sanders in kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez, kar poudarja premik politične smeri v največjem ameriškem mestu. Mamdani je v svojem nagovoru poudaril zavezanost k razširitvi javnih storitev in boju proti neenakosti, pri čemer se je opredelil za vodenje v duhu demokratičnega socializma. Njegov prevzem funkcije označuje zgodovinski mejnik, saj je Mamdani prvi musliman in prva oseba južnoazijskega porekla na tem položaju. Kot 112. župan mesta New York se bo moral spopadati z izzivi visokih življenjskih stroškov in upravljanja mestne infrastrukture, medtem ko njegovi podporniki pričakujejo radikalne spremembe v lokalni politiki.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v leto 2026 vstopil sredi stopnjevanih ugibanj o svojem kognitivnem zdravju in fizični pripravljenosti, hkrati pa se sooča z naraščajočimi kritikami glede financiranja in upravljanja zveznih sredstev. Poročila o njegovem dremežu na uradnih dogodkih in vidnih modricah na rokah so sprožila razprave o njegovi sposobnosti za dokončanje mandata. Hkrati je njegova administracija zamrznila izplačila za otroško varstvo vsem zveznim državam, kar je odločitev, ki bi lahko ogrozila socialno varnost milijonov Američanov. Dodatne napetosti povzročajo razkritja o financiranju njegovega super PAC-a MAGA Inc., ki je v drugi polovici leta 2025 zbral več kot 100 milijonov dolarjev, predvsem od bogatih donatorjev iz sektorjev umetne inteligence in kriptovalut. Kritiki opozarjajo na morebitne korupcijske sheme in izčrpavanje republikanskih sredstev pred prihajajočimi vmesnimi volitvami. Na pravosodnem področju Vrhovno sodišče obravnava primer, ki bi predsedniku lahko podelil skoraj popoln nadzor nad neodvisnimi zveznimi agencijami, kar bi pomenilo radikalen zasuk v delovanju ameriške izvršne oblasti.

Ameriški predsednik Donald Trump je vstopil v leto 2026 sredi stopnjevanih napetosti znotraj lastne stranke in napovedi pravnih porazov na vrhovnem sodišču. Nekdanji strateg Bele hiše Steve Bannon je ostro kritiziral predsednikove grožnje Iranu in jih označil za kopiranje politike Hillary Clinton in Samanthe Power. Bannon trdi, da Trumpova retorika o pripravljenosti na vojaško posredovanje v podporo iranskim protestnikom sledi metodam, ki jih je Trump v preteklosti sam zavračal. Istočasno se znotraj republikanske stranke krepi upor proti predsednikovi absolutni dominanci. Odhajajoči kongresnik Don Bacon je javno pozval svoje kolege, naj prenehajo delovati kot Trumpovi podrejenec in začnejo izvajati ustavni nadzor nad izvršno vejšo oblasti. Bacon meni, da bi močnejši kongresni nadzor izboljšal politike na področju carin in pomoči Ukrajini. Dodatne težave za administracijo napovedujejo pravni analitiki, ki pričakujejo, da bo vrhovno sodišče ZDA, kljub konservativni večini, v letu 2026 zadalo Trumpu vrsto pravnih porazov, predvsem glede vprašanj državljanstva po rojstvu, enostranskih carin in poskusov razrešitve odbora guvernerjev Federalnih rezerv.

V zgodnjih jutranjih urah 3. januarja 2026 so ameriške specialne sile Delta Force in obveščevalna služba CIA izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki jo je predsednik Donald Trump označil za »briljantno«, je vključevala zračne napade na ključne vojaške objekte in rezidenco voditelja. Po poročanju tujih medijev je bilo v napadih ubitih najmanj 40 ljudi, med njimi vojaki in civilisti, vendar ameriška stran ne poroča o žrtvah v svojih vrstah. Madura so po zajetju z vojaško ladjo USS Iwo Jima in letalom prepeljali v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem v Brooklynu zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini s kokainom in nezakonitem posredovanju orožja. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je poudarila, da bosta oba deležna »polnega srda ameriškega pravosodja«. Trump je medtem napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele, da bi zagotovile varen prehod oblasti in obnovile naftno infrastrukturo s pomočjo ameriških podjetij. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala močno razdeljeno. Medtem ko so venezuelske skupnosti v izgnanstvu, zlasti v ZDA in Čilu, proslavljale padec režima, so države, kot so Kitajska, Rusija in Iran, operacijo ostro obsodile kot grobo kršitev mednarodnega prava in suverenosti. Generalni sekretar ZN António Guterres je dejanje označil za nevaren precedens. V Venezueli je ustavno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško dejanje označila za ugrabitev in napovedala odpor.

Javno podjetje Putevi Srbije je voznike opozorilo na zahtevne razmere na cestah po celotni državi, kjer je na voziščih zapadlo od pet do deset centimetrov snega. Upravljavec cest svetuje izjemno previdnost in uporabo obvezne zimske opreme ter verig, saj nizke temperature v jutranjih in večernih urah povzročajo nevarno poledico, zlasti na odsekih ob rečnih tokovih in v kotlinah. Razmere so se v primerjavi s preteklim tednom poslabšale, saj je količina snega na nekaterih delih narasla, kar povečuje tveganje za zdrse. Poleg snežnih padavin voznike ogrožajo tudi pogosti odroni kamenja na nestabilnih pobočjih v soteskah in usadih. Največ težav z odroni so zabeležili na cestah skozi Đerdapsko klisuro. Pristojne službe so poudarile, da so razmere nepredvidljive, zato odsvetujejo potovanja brez nujne potrebe na najbolj izpostavljenih območjih, kjer se sneg kljub pluženju hitro oprijema cestišča.

Savdska bojna letala so izvedla zračne napade na cilje v vzhodnem Jemnu, natančneje na območja pod nadzorom sil, ki jih podpirajo Združeni arabski emirati (ZAE). Po navedbah lokalnih virov so se napadi osredotočili na strateško pomembno provinco Al Mahra, kjer se interesi Rijada in Abuja Dabija vse pogosteje križajo. Dogodek pomeni nevarno stopnjevanje odkritih sovražnosti med nekdanjima zaveznicama znotraj koalicije, ki se bori proti uporniškim Hutijem. Napadi v provinci Al Mahra so posledica dolgotrajnega boja za vpliv na vzhodu države, kjer Savdska Arabija in Združeni arabski emirati podpirajo nasprotujoče si lokalne milice. Stopnjevanje vojaških dejavnosti sledi nizu diplomatskih incidentov in neposrednih konfrontacij na terenu, kar dodatno destabilizira že tako razdrobljeno državo in otežuje mirovna prizadevanja v regiji.

Češki zunanji minister Petr Macinka je napovedal, da bo v prihodnjih dneh na zagovor poklical ukrajinskega veleposlanika v Pragi Vasilija Zvariča. Razlog za diplomatsko potezo so veleposlanikovi kritični odzivi na izjave podpredsednika poslanske zbornice češkega parlamenta Tomia Okamure. Slednji je v svojem novoletnem nagovoru ostro nasprotoval financiranju nakupa orožja za Ukrajino z denarjem čeških davkoplačevalcev, vojno označil za nesmiselno ter vodstvo v Kijevu imenoval za hunto, ki naj bi bila vpletena v korupcijo. Veleposlanik Zvarič se je na Okamurove besede odzval s pozivom češki civilni družbi, kar je češka podpredsednica vlade in finančna ministrica Alena Schillerová označila za nedopustno prekoračitev diplomatskih pooblastil. Zunanje ministrstvo meni, da je bila reakcija ukrajinske strani neprimerna, zato želijo zadevo razjasniti na osebnem srečanju. Medtem so nekatere liberalne opozicijske stranke na Češkem zaradi spornih izjav že zahtevale odstop Okamure z mesta podpredsednika parlamenta, saj menijo, da njegove besede škodujejo češkim strateškim interesom.

Venezuelska vojska je v nedeljo uradno priznala podpredsednico Delcy Rodriguez za vršilko dolžnosti predsednice države. Odločitev je v imenu oboroženih sil sporočil obrambni minister, general Vladimir Padrino Lopez, ki je državljane pozval k nadaljevanju običajnih dejavnosti. Do zamenjave na vrhu države je prišlo po tem, ko so ameriške sile v okviru vojaške intervencije prijele dosedanjega predsednika Nicolása Madura in ga odpeljale na sojenje v Združene države Amerike. Ameriški predsednik Donald Trump je s to potezo napovedal novo zunanjepolitično doktrino, ki vključuje neposredno sodelovanje ZDA pri upravljanju Venezuele v prehodnem obdobju. Čeprav se je Trump v preteklosti izogibal politiki 'izgradnje držav' (state-building), napoveduje, da bodo ZDA začasno vodile državo, kar pomeni pomemben preokret v ameriški zunanji politiki. Kljub priznanju Rodriguezove s strani vojske je Trump novi vršilki dolžnosti že izrekel prve grožnje, kar stopnjuje napetosti v regiji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek predlagal imenovanje Mihajla Fedorova na položaj ministra za obrambo. Fedorov, ki trenutno zaseda položaj prvega namestnika predsednika vlade in ministra za digitalno preobrazbo, naj bi na tem mestu zamenjal Denisa Šmihala. Zelenski je pri predstavitvi kandidata izpostavil Fedorovove dosežke na področju digitalizacije in razvoja brezpilotnih letalnikov, ki so ključnega pomena za sodobno obrambo države. Predlagana menjava v vrhu obrambnega resorja sledi širšim vladnim spremembam, v okviru katerih je Šmihal, nekdanji premier, krajši čas vodil obrambno ministrstvo. Fedorov velja za tesnega zaveznika predsednika Zelenskega in je v preteklosti uspešno vodil pobude za tehnološko posodobitev ukrajinskih oboroženih sil. Njegovo imenovanje mora zdaj potrditi še ukrajinski parlament (vrhovna rada), kar pa naj bi bila glede na trenutna politična razmerja zgolj formalnost.

Črnogorska policija je na magistralni cesti med Šavnikom in Žabljakom pridržala 37-letnega voznika iz Podgorice, ki je vozil pod vplivom prepovedanih drog. Med poostrenim nadzorom prometa so policisti ustavili vozilo s podgoriškimi registrskimi oznakami in pri vozniku M. M. s testiranjem potrdili prisotnost kokaina v organizmu. Kršitelja so nemudoma pridržali in ga privedli pred sodnika za prekrške. Sodnik je moškemu po hitrem postopku izrekel kazen zapora v trajanju 20 dni ter štirimesečno prepoved vožnje vozil B-kategorije. Policija je ob tem razkrila, da gre za večkratnega povratnika, ki je v preteklosti že izvrševal kazniva dejanja ter prekrške na področju javnega reda in miru ter varnosti v cestnem prometu. Poleg zaporne kazni so policisti na mejnem prehodu Metaljka kršitelju zasegli tudi vozilo. Dogodek sledi trendu strožjega kaznovanja prometnih prekrškov v državi, kjer so organi pregona v zadnjem obdobju okrepili nadzor nad psihofizičnim stanjem voznikov.

Po več kot osmih mesecih je bil ponovno vzpostavljen promet na Trgu Nikole Pašića in okoliških ulicah okoli 21. ure. Uveden je bil nov krožni tok.

Grški politični prostor so pretresli ostri odzivi opozicijskih strank na ameriško vojaško operacijo v Venezueli in uradno stališče vlade premierja Kiriakosa Micotakisa. Nekdanji premier Aleksis Cipras je prek svojih sodelavcev obtožil aktualnega predsednika vlade servilnosti do Združenih držav Amerike in pomanjkanja diplomatske hrbtenice, kar naj bi po njegovem mnenju Grčijo mednarodno osramotilo. Opozicija trdi, da Micotakis s svojo držo odpira nevarna vrata tistim, ki bi utegnili ogroziti grško nacionalno suverenost, pri čemer so izpostavili zgodovinsko paralelo s turško invazijo na Ciper. Kritikam se je pridružil tudi predsednik stranke PASOK Nikos Andrulakis, ki je ameriško posredovanje označil za grobo kršitev mednarodnega prava in nevaren precedens. Čeprav je Andrulakis v preteklosti že obsodil režim Nicolása Madura, poudarja, da političnih sprememb ne bi smeli uveljavljati z orožjem. Hkrati so se v Nikoziji na Cipru zbrali protestniki pod vodstvom Komunistične pobude Cipra, ki so pred ameriškim veleposlaništvom obsodili imperialistično vmešavanje in opozorili na nevarnost vključevanja regije v nove vojaške konflikte pod vplivom ameriških strateških interesov.

Politični strokovnjak izjavlja, da bi moral interes ameriškega predsednika Donalda Trumpa za preoblikovanje venezuelskega naftnega sektorja, bogatega z nafto, kanadski industriji nafte in plina služiti kot opomin, da ne sme paničariti in mora ostati konkurenčna.

Prebivalci srbskega mesta Pančevo so danes s stene stanovanjske zgradbe odstranili sovražni grafit, ki je vseboval grožnje bošnjaškemu prebivalstvu v Novem Pazarju in Sjenici. Napis je ti dve mesti primerjal z Vukovarjem in Srebrenico, kar neposredno namiguje na vojne grozote in genocid iz devetdesetih let prejšnjega stoletja. Preden so občani z barvo prekrili sporno vsebino, so dogodek prijavili lokalni policiji, ki je opravila ogled kraja. Odzval se je tudi minister Usame Zukorlić, ki je izrazil hvaležnost prebivalcem Pančeva za njihovo hitro in odgovorno reakcijo. Poudaril je, da se Bošnjaki ne bojijo dejanj posameznikov, ki jih je označil za strahopetce, hkrati pa je izpostavil pomen solidarnosti med državljani pri preprečevanju širjenja mednacionalnega sovraštva v Srbiji.

Guvernerka Južne Dakote Kristi Noem je naznanila, da bodo venezuelski migranti, ki v Združenih državah Amerike bivajo pod statusom začasne zaščite (TPS), lahko zaprosili za begunski status oziroma azil. Ta poteza sledi njeni predhodni odločitvi, s katero je končala program začasne zaščite za približno 600.000 Venezuelcev, ki so to obliko statusa pridobili pod administracijo predsednika Joeja Bidna. Nova uredba omogoča migrantom, da kljub prekinitvi prejšnjega programa iščejo pravno pot do zaščite preko azilnih postopkov. Odločitev guvernerke Noem predstavlja pomemben zasuk v migracijski politiki zvezne države, saj neposredno vpliva na usodo številnih posameznikov, ki so v državi iskali zatočišče pred politično in gospodarsko krizo v Venezueli. S tem se odpira vprašanje prihodnje integracije in pravne varnosti venezuelskih državljanov v tem delu ZDA.

Vrhovno sodišče Venezuele je uradno imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico države po prijetju Nicolása Madura s strani ameriških sil. Rodríguezova je s tem postala prva ženska na čelu države. Medtem ko jo nekateri vidijo kot 'pogumno borko' Madura, naj bi jo administracija Trumpa izbrala za zagotovitev varnega prehoda.

Tehnična težava, ki je povzročila prekinitev v grškem zračnem prostoru zaradi motenj na radijskih frekvencah, je bila v celoti odpravljena. Po navedbah oblasti ni podatkov o sabotaži. Mednarodno letališče v Atenah je sporočilo, da je operativna zmogljivost obnovljena. Letalska družba Aegean je zaradi težav odpovedala 48 letov, pričakujejo pa, da se bo promet normaliziral do ponedeljka. Minister za infrastrukturo in promet, Christos Dimas, je poudaril, da tehnična težava ni vplivala na varnost letov.

Venezuelski minister za obrambo Vladimir Padrino Lopez je v televizijskem nagovoru sporočil, da je bil v nedavni ameriški vojaški operaciji v Caracasu ubit večji del varnostne ekipe Nicolasa Madura in njegove soproge Cilie Flores. Po navedbah ministra so ameriške sile med racijo, ki se je odvila v soboto, izvedle domnevno ugrabitev Madura in njegove soproge, pri čemer so v spopadih padli številni pripadniki bolivarskih oboroženih sil, ki so bili zadolženi za varovanje predsednika. Bolivarske nacionalne oborožene sile so v uradni izjavi ostro obsodile dejanje in ga označile za strahopetno ugrabitev ustavnega predsednika republike. Incident predstavlja vrhunec vojaških napetosti med Caracasom in Washingtonom, saj so ameriške posebne enote po trditvah venezuelske strani vdrle neposredno v prestolnico in zajele najvišje predstavnike države. Padrino Lopez je poudaril, da vojska takšnih posegov v suverenost države ne bo dopustila, čeprav je bila obrambna linija predsednika v operaciji močno zdesetkana. Informacije o usodi samega Madura po zajetju ostajajo skope, vendar venezuelska stran dogodek interpretira kot neposreden napad na državno ureditev.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil po nočni operaciji ameriških posebnih sil z imenom 'Operation Absolute Resolve' ujet in prepeljan v zvezni zapor v Brooklynu v New Yorku. Skupaj z njim so ameriške oblasti prijele tudi njegovo soprogo in ključno svetovalko Cilio Flores. Maduro se bo pred ameriškim sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu in trgovini z drogami, kar je vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških vojaških dejavnosti v regiji. Operacija, ki jo nekateri tuji viri označujejo za bliskovit državni udar, je po poročilih zahtevala najmanj 40 žrtev, v Venezueli pa povzročila nevarno oblastno praznino. Ameriški predsednik Donald Trump je po operaciji napovedal, da bodo Združene države Amerike prevzele upravljanje nad Venezuelo in tam ponovno vzpostavile delovanje ameriških naftnih družb. Trenutno vodenje države v Caracasu začasno prevzema podpredsednica Delcy Rodríguez, ki pa kljub trditvam Washingtona o pripravljenosti na sodelovanje odločno zahteva izpustitev Madura. Medtem ko so v Madridu in Amsterdamu že izbruhnili protesti proti »imperialistični agresiji«, Trumpova administracija napoveduje ostre ukrepe proti vsem, ki bi poskušali ovirati tranzicijo oblasti po Madurovi odstranitvi.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so ameriške oborožene sile zajele v Caracasu in ju prepeljale iz države. Venezuelska vojska je Delcy Rodriguez priznala kot začasno predsednico. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da je prezgodaj govoriti o volitvah v Venezueli. Bela hiša je po zajetju Madura okrepila komunikacijo na družbenih omrežjih. Kitajski diplomat je obtožil ZDA, da delujejo kot svetovni sodnik z aretacijo Madura.

V Iranu so se v začetku januarja 2026 stopnjevali množični protesti zaradi poglobljene gospodarske krize, ki so prerasli v oster diplomatski spor med Teheranom in Washingtonom. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social objavil vrsto opozoril iranskim oblastem, kar je sprožilo buren odziv uradnega Teherana. Iranski uradniki so na Trgu Palestine v Teheranu postavili nov stenski napis z opozorilom ameriškim vojakom, s čimer so dodatno zaostrili retoriko v regiji. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpova opozorila Iranu sprožila notranjepolitične razprave. Republikanski kongresnik Thomas Massie je javno kritiziral predsednikovo osredotočenost na Iran in poudaril, da bi se morale ZDA prednostno ukvarjati z domačimi težavami namesto z vmešavanjem v tuje krize. Napetosti so neposredna posledica decembrskih dogodkov, ko je Trump podprl možnost napadov na iranske jedrske objekte, kar je iranski predsednik Masud Pezeškian označil za nesprejemljivo agresijo, na katero bo Iran odgovoril s silo.

Predstavniki sirske prehodne vlade in poveljnik Sirskih demokratičnih sil (SDF) Mazloum Abdi v Damasku niso dosegli oprijemljivega napredka v pogovorih o integraciji kurdskih sil v nacionalno vojsko. Srečanje je bilo namenjeno reševanju odprtih vprašanj glede vključitve SDF v sirske varnostne strukture, kar je ključni del stabilizacije države po padcu prejšnjega režima. Kljub prizadevanjem za poenotenje vojaških sil obe strani ostajata na različnih bregovih glede pogojev in načina vključitve. Državni mediji so poročali, da je vodstvo pod začasnim predsednikom Ahmadom al Šaro zavezano dogovoru, ki je bil načelno sklenjen marca, vendar operativna izvedba ostaja negotova. SDF, ki so imele pomembno vlogo v boju proti skupini Islamska država, si prizadevajo za ohranitev določene stopnje avtonomije ali specifičnega statusa znotraj nove vojaške hierarhije, medtem ko vlada v Damasku strmi k popolni centralizaciji oboroženih sil. Pogovori se bodo predvidoma nadaljevali, saj sta obe strani pod pritiskom, da zagotovita dolgoročno varnost in preprečita ponovne notranje spopade.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v nedeljo pojasnil, da več ključnih agencij Združenih držav Amerike, vključno z zunanjim ministrstvom, obrambnim ministrstvom in pravosodnim ministrstvom, trenutno neposredno sodeluje pri upravljanju Venezuele. Po njegovih besedah gre za usklajeno prizadevanje celotnega nacionalnovarnostnega aparata države, ki aktivno izvaja politiko do te latinskoameriške države z namenom stabilizacije razmer oziroma doseganja strateških ciljev. Operacija, ki jo Rubio opisuje kot skupinsko delo, vključuje tesno sodelovanje med Pentagonom in drugimi vladnimi službami, kar kaže na visoko stopnjo vpletenosti ameriške administracije v notranje zadeve Venezuele. Rubio je poudaril, da je cilj teh prizadevanj jasen, čeprav podrobnosti o trajanju takšnega načina upravljanja niso bile v celoti razkrite. Gre za neposredno potrditev vloge ZDA pri oblikovanju prihodnosti Venezuele po obdobju dolgotrajne politične in gospodarske krize.

Danska je izrazila nezadovoljstvo, ker je Katie Miller, soproga namestnika vodje kabineta predsednika Trumpa, Stephena Millerja, na družbenem omrežju X objavila spremenjeno sliko Grenlandije, prekrito z ameriško zastavo. Objava je sledila vojaški operaciji ZDA proti Venezueli in je bila razumljena kot provokacija glede statusa Grenlandije.

Združene države Amerike so v začetku leta 2026 zabeležile rekordno višino javnega dolga, ki je presegel 38,5 bilijona dolarjev, kar močno prehiteva prvotne napovedi finančnih institucij. Gospodarstvo pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sicer beleži 4,3-odstotno rast, vendar visoki stroški servisiranja dolga, ki se približujejo bilijonu dolarjev letno, in agresivna carinska politika povzročajo negotovost pri potrošnikih. Povprečne carinske stopnje so se z 2,4 odstotka dvignile na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935, s čimer se destabilizirajo mednarodni trgovinski odnosi. Podobni pritiski so opazni tudi v Združenem kraljestvu, kjer bo državni dolg letos predvidoma presegel prag treh bilijonov funtov. Britanske javne finance se spopadajo s posledicami preteklih gospodarskih šokov, vključno s pandemijo in energetsko krizo, zaradi česar stroški obresti močno obremenjujejo državni proračun. Kancler načrtuje dodatno zadolževanje v višini več kot 430 milijard funtov v naslednjih petih letih, da bi pokril proračunske primanjkljaje, medtem ko stroški obresti že presegajo izdatke za obrambo.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto ostro nastopil proti protestnikom in ukazal varnostnim silam, naj nemudoma vzpostavijo red, kar je v mednarodni javnosti razumljeno kot zelena luč za silovit obračun z demonstranti. Protesti, ki so izbruhnili zaradi katastrofalnega stanja gospodarstva in visoke inflacije, so se razširili v več kot 25 mest in terjali že najmanj deset življenj. Dogajanje je dodatno zaostrila izjava ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene na posredovanje, če bo iranski režim nadaljeval z ubijanjem mirnih protestnikov. Trump je poudaril, da je ameriška vojska v stanju polne pripravljenosti, kar je v Teheranu sprožilo buren odziv. Iranski uradniki, vključno s predsednikom Masudom Pezeškianom in predsednikom parlamenta Mohamedom Bagerjem Galibafom, so se na Trumpove grožnje odzvali s povračilnimi napovedmi. Galibaf je opozoril, da bodo v primeru ameriškega vmešavanja vse ameriške baze in vojaki v regiji postali legitimne tarče. Teheran je zaradi Trumpovih izjav že naslovil uradno pritožbo na Varnostni svet Združenih narodov, kjer dejanja Washingtona označujejo za brezbrižna in provokativna. Medtem ko del republikanske stranke podpira Trumpovo odločnost, kritiki opozarjajo na nevarnost destabilizacije celotne regije Bližnjega vzhoda. Razmere v Iranu ostajajo kritične, saj vrednost riala še naprej pada, nezadovoljstvo prebivalstva pa se kljub grožnjam režima ne umirja.

Zohran Kwame Mamdani je na novoletni dan uradno zaprisegel kot župan mesta New York in s tem postal prvi musliman ter prva oseba južnoazijskega porekla na čelu tega ameriškega finančnega središča. Slovesnost, ki je potekala v izjemno hladnem vremenu, je privabila več deset tisoč ljudi, podprli pa so ga vidni politični predstavniki, med njimi senator Bernie Sanders in kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez. Mamdani je v svojem nagovoru napovedal novo ero za največje ameriško mesto, pri čemer se je zavezal k drznemu in obsežnemu vladanju v skladu z načeli demokratičnega socializma. Novi župan je v prvem nagovoru poudaril svojo namero po korenitih spremembah v vodenju mesta, ki velja za svetovno prestolnico financ. 34-letni nekdanji poslanec državne skupščine, ki se je v preteklosti spopadal s številnimi političnimi izzivi kot predstavnik progresivnega krila Demokratske stranke, je svojo zmago označil za dokaz želje Newyorčanov po pravičnejšem sistemu. Mamdani načrtuje širjenje javnih storitev in povečanje dostopnosti mesta za vse prebivalce, kar predstavlja pomemben odmik od politik njegovih predhodnikov.

Zohran Mamdani, novoizvoljeni župan mesta New York, je svoj prvi polni delovni dan začel s simbolično potjo na delo z uporabo mestne podzemne železnice. 34-letni demokratični socialist, ki je v zgodovino stopil kot prvi muslimanski župan tega ameriškega velemesta, se je iz svojega stanovanja v mestno hišo odpravil v hladnem vremenu, s čimer je želel poudariti svojo povezanost z vsakdanjim življenjem prebivalcev. Začetek njegovega mandata so poleg administrativnih sprememb, kot je ustanovitev novih uradov, zaznamovali tudi prvi zunanjepolitični izzivi. Mamdani se je namreč že ob vstopu v urad soočil z ostrimi odzivi iz Izraela, kar nakazuje na morebitne napetosti med mestno upravo in določenimi mednarodnimi akterji. Kljub temu njegov začetek vodenja mesta spremlja močna podpora njegovih privržencev, ki so se v velikem številu zbrali na njegovi zgodovinski inauguraciji.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je vstopil v leto 2026 sredi stopnjevanja pravnih in političnih pritiskov, ki segajo od poskusov rušenja post-Watergateovske protikorupcijske zakonodaje do tveganih naložb v umetno inteligenco. Njegova administracija se sooča z resnimi obtožbami o zlorabi zveznih sredstev za poplačilo političnih zaveznikov, zlasti prek zahtevkov po zakonu o odškodninski odgovornosti zvezne vlade (FTCA) za osebe, ki so bile vpletene v dogodke 6. januarja. Hkrati analitiki opozarja na morebitni pok naložbenega balona v tehnologijo umetne inteligence, kar bi lahko do konca leta 2026 resno ogrozilo Trumpovo gospodarsko agendo, od katere se predsednik že začenja distancirati. Na zunanjepolitičnem področju so se ponovno zaostrili odnosi z londonskim županom Sadiqom Khanom, medtem ko znotraj ZDA narašča nezadovoljstvo zaradi visokih življenjskih stroškov. Kljub Trumpovim trditvam o znižanju cen hrane in energije, podatki kažejo na nadaljevanje krize dostopnosti, ki jo dodatno poganjajo uvedene carine in prekinitve socialnih subvencij. Poleg tega se republikanska stranka spopada z notranjimi razkoli in finančnimi težavami, saj Trumpovi obsežni nabiralniški podvigi domnevno črpajo sredstva, namenjena vmesnim volitvam. Kritike so poletele tudi na predsednikov odnos do socialne varnosti, saj načrti za rušenje zveznih stavb simbolizirajo širša prizadevanja za krčenje javnih programov.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je opravil telefonski pogovor s savdskim prestolonaslednikom Mohamedom bin Salmanom, s katerim sta ocenila stanje bilateralnih odnosov med državama ter pregledala ključne regionalne izzive. Voditelja sta posebno pozornost namenila razmeram v Jemnu in Somaliji, pri čemer je turški predsednik poudaril, da Ankara pozorno spremlja razvoj dogodkov na tem območju. Pogovori so potrdili prizadevanja obeh držav za krepitev sodelovanja na področju diplomacije in varnosti v regiji. Diplomatski stik odraža nadaljevanje procesa normalizacije in poglabljanja odnosov med Ankaro in Rijadom, ki se je intenziviral v zadnjem obdobju. Strani sta se zavzeli za stabilnost na Bližnjem vzhodu in v Afriškem rogu, kar je ključnega pomena za širšo mednarodno varnost. Pogovor med Erdoğanom in bin Salmanom je sledil predhodnim srečanjem na ministrski ravni, kar kaže na vzpostavljeno kontinuiteto v komunikaciji med vplivnima regionalnima silama.

Makedonski premier Hristijan Mickoski je uradno potrdil, da vlada Severne Makedonije v celoti podpira poteze Združenih držav Amerike v povezavi z aretacijo venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Mickoski je poudaril, da njegova država trdno stoji ob strani svoji strateški partnerici in zagovarja argumente, ki so privedli do tega ukrepa. Ob tem je izrazil kritiko do mednarodne skupnosti, češ da so številne države v preteklosti molčale, ko se je mednarodno pravo kršilo na škodo makedonskega naroda. Izjava makedonskega premierja odraža strateško usmeritev Skopja h krepitvi zavezništva z Washingtonom. Mickoski je v svojem nagovoru izpostavil dvojna merila svetovnih sil in poudaril, da tisti, ki danes operacijo označujejo za precedens, niso reagirali ob zgodovinskih krivicah, ki so se dogajale Makedoniji. S tem je vlada v Skopju jasno začrtala svojo zunanjepolitično pot, ki temelji na brezpogojni podpori ameriškim zunanjepolitičnim prednostnim nalogam v regiji Latinske Amerike.

Danska je uradno pozvala k popolnemu spoštovanju ozemeljske celovitosti Grenlandije, potem ko je Katie Miller, soproga namestnika vodje osebja Bele hiše Stephena Millerja, na družbenem omrežju X objavila sporno fotografijo. Millerjeva je delila zemljevid Grenlandije, pobarvan v barve ameriške zastave, s pripisom »SOON« (kmalu), kar je v mednarodni javnosti sprožilo val kritik in ugibanj o ponovnih ozemeljskih težnjah Združenih držav Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa. Danski veleposlanik v ZDA Jesper Møller Sørensen se je na objavo odzval s »prijaznim opominom«, v katerem je poudaril, da sta državi tesni zaveznici, ki morata delovati v duhu medsebojnega spoštovanja. Poudaril je, da Danska pričakuje brezpogojno upoštevanje svoje suverenosti nad tem avtonomnim ozemljem. Napetosti med Københavnom in Washingtonom so se sicer stopnjevale že konec decembra, ko je predsednik Trump napovedal imenovanje posebnega odposlanca za Grenlandijo, kar so danski politiki interpretirali kot neposreden poseg v notranje zadeve kraljevine.

V ameriški vojaški operaciji, usmerjeni proti venezuelskemu predsedniku Nicolásu Maduru, je bilo po poročanju tujih medijev ubitih najmanj 40 ljudi, vključno s civilisti in vojaki. Venezuelski minister za obrambo Vladimir Padrino je v televizijskem nagovoru v nedeljo obtožil ameriške vojaške sile hladnokrvnega umora velikega dela Madurove varnostne ekipe. Operacija se je končala z aretacijo Nicolása Madura, kar predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med državama. Incident se je zgodil v času povečanih vojaških aktivnosti v regiji, pri čemer venezuelska stran poudarja, da so bile žrtve del predsednikove najožje zaščite. Ameriški uradniki, ki jih navajajo viri, so potrdili izvedbo operacije, vendar uradnih podrobnih poročil o številu žrtev z ameriške strani še ni. Dogodek je neposredna posledica stopnjevanja konfliktov, saj je Maduro že pred tem opozarjal na možnost ameriške agresije in v pripravi na morebitne napade vojski podelil izredna pooblastila.

Sile narodne zaščite, ki jih podpira Savdska Arabija, so v nedeljo vstopile v strateško pomembno pristaniško mesto Mukala in nad njim ponovno vzpostavile nadzor. Mesto, ki je prestolnica z naravnimi viri bogate province Hadramut, so prejšnji mesec zavzeli južni separatisti. Po navedbah tiskovne agencije AP so prebivalci mesta ob prihodu oboroženih vozil savdskih zaveznikov izrazili dobrodošlico, kar kaže na vsaj delno lokalno podporo novi vojaški prisotnosti. Operacija je sledila večdnevnim zračnim napadom in stopnjevanju napetosti med različnimi jemenskimi frakcijami. Ponovna osvojitev Mukale predstavlja ključen premik v večletnem jemenskem konfliktu, saj so savdske sile s tem nevtralizirale nedavne ozemeljske pridobitve separatistov, ki so predhodno razglasili prehodno obdobje do neodvisnosti. Stabilizacija province Hadramut ostaja prednostna naloga savdske koalicije zaradi njene gospodarske in logistične pomembnosti za celotno državo.

Pakistansko zunanje ministrstvo je v soboto ostro zavrnilo izjave indijskega zunanjega ministra Subrahmanyama Jaishankarja, ki je Pakistan označil za "slabega soseda" in državo, ki namerno izvaja terorizem. Islamabad je te navedbe označil za neodgovorne trditve, s katerimi želi New Delhi odvrniti pozornost od lastne vloge pri spodbujanju nestabilnosti v regiji. Po navedbah pakistanske strani so dejanja Indije dokumentirana in dobro znana mednarodni skupnosti. Spor se je stopnjeval po Jaishankarjevih izjavah za indijske medije, v katerih je poudaril pravico Indije do samoobrambe pred sosedo na zahodu, ki naj bi vztrajala pri terorističnih dejavnostih. Indijski minister se je ob tem obregnil tudi ob pogodbo o vodah Inda (IWT), ki ureja delitev vodnih virov med državama. Odnosi so se dodatno zaostrili po napadu na turiste v Kašmirju 22. aprila, za katerega je Indija brez predložitve dokazov obtožila Pakistan. Islamabad vztraja, da Indija s takšno retoriko spodkopava regionalni mir in varnost.

Z mednarodnega letališča v Sarajevu so v zadnjih urah poročali o odpovedih številnih načrtovanih poletov, kar je povzročilo precejšnje nevšečnosti za potnike v zračnem prometu. Glavni razlog za motnje v letalskem operativnem procesu je bila izjemno gosta megla, ki je drastično zmanjšala vidljivost na vzletno-pristajalni stezi. Kljub splošnim težavam in številnim odpovedim letov iz drugih evropskih ter svetovnih destinacij, sta letali iz Rima in Dubaja uspešno pristali na sarajevskih tleh. Vodstvo letališča potnikom svetuje, naj spremljajo uradna obvestila letalskih prevoznikov glede morebitnih novih sprememb v voznem redu. Razmere se na terenu spreminjajo glede na vremenske pogoje, ki v zimskem času v Sarajevu pogosto ovirajo nemoten potek zračnega prometa. Operativne službe ostajajo v pripravljenosti, medtem ko se preostali načrtovani poleti prilagajajo trenutnim varnostnim standardom za vzletanje in pristajanje v pogojih zmanjšane vidljivosti.

Po aretaciji v Venezueli sta bila Nicolas Maduro in njegova žena Cilia Flores prepeljana v ZDA, kjer jima bo sojeno na zveznem sodišču v New Yorku. Ameriška generalna tožilka Pam Bondi je potrdila, da bosta Maduro in njegova žena obtožena v New Yorku.

Nicolás Maduro je na sodišču v New Yorku zanikal krivdo za obtožbe, rekoč, da je pošten človek in še vedno predsednik Venezuele. Njegova žena se je na sodišču pojavila z obvezami. Emmanuel Macron je kritiziral ameriški pristop, medtem ko EU ocenjuje, da je to priložnost za Venezuelo, vendar je za pravne ocene še prezgodaj. Viktor Orbán pa je izrazil mnenje o liberalcih.

Ameriški zunanji minister Marco Rubio je kubansko vlado označil za "ogromno težavo", kar se je zgodilo le dan po tem, ko so posebne sile Združenih držav Amerike v vojaški operaciji zajele in iz Venezuele odpeljale predsednika Nicolasa Madura. Kubanske oblasti so to dejanje ostro obsodile in ga označile za kriminalno dejanje ter grobo kršitev mednarodnega prava in ustanovne listine Združenih narodov. Zunanji minister Rubio je s svojimi izjavami nakazal, da bi Kuba lahko postala naslednja tarča ameriške zunanje politike v regiji, potem ko je administracija Donalda Trumpa uspešno izvedla operacijo odstranitve venezuelskega voditelja. Dogajanje predstavlja vrhunec stopnjevanja napetosti v Latinski Ameriki, kjer so ZDA v zadnjem obdobju krepile svojo vojaško prisotnost. Medtem ko Washington poudarja potrebo po demokratičnih spremembah in stabilnosti, Havana opozarja na ameriško agresijo in imperialistične težnje po nadzoru nad naravnimi viri v regiji. Zajetje Madura je sprožilo diplomatski val protestov s strani zaveznic Venezuele, vključno s Kubo, ki v dejanju vidi nevaren precedens za suverenost držav v Karibskem morju. Ameriška stran pa vztraja, da je bila odstranitev Madura nujna za vzpostavitev reda, pri čemer Rubiove besede o Kubi napovedujejo nadaljnje pritiske na komunistično vlado v Havani.

Ekonomski pogled na leto 2026 je mešan: inflacija je nižja, gospodarska rast pa boljša od pričakovanj, vendar gospodinjstva še vedno zaznavajo izzive. Guverner Federal Reserve Stephen Miran napoveduje, da bo Fed v letu 2026 znižal obrestne mere za več kot 100 bazičnih točk. Poleg tega se pojavljajo vprašanja o morebitnem poku balona umetne inteligence in izzivih, s katerimi se sooča predsednik Federal Reserve Jerome Powell.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v pogovoru za televizijsko mrežo NBC izjavil, da Združene države Amerike v Venezueli nimajo svojih vojaških enot. Pojasnil je, da so bile ameriške sile na venezuelskem ozemlju prisotne le kratek čas, približno dve uri, ko so izvedle operacijo pridržanja predsednika Nicolása Madura. Rubio je poudaril, da Washington ne bo dopustil vzpostavitve "narko-režima" na pragu Združenih držav Amerike in da so dejanja motivirana z nacionalnimi interesi države. Po besedah državnega sekretarja so ZDA pripravljene na dolgoročne in kratkoročne spremembe v Venezueli, ki bodo v skladu z ameriškimi interesi. Rubio je ob tem zavrnil namigovanja, da bi bila motivacija za poseg venezuelska nafta, saj je zatrdil, da Združene države njihove nafte ne potrebujejo. Kljub temu je poudaril, da ne bodo dovolili, da bi nadzor nad venezuelsko naftno industrijo prevzeli nasprotniki Združenih držav Amerike. Operacija, ki se je zgodila v začetku januarja, predstavlja drastičen zasuk v ameriški zunanji politiki do Latinske Amerike pod upravo Donalda Trumpa.

Ameriški predsednik Donald Trump je opozoril začasno voditeljico Venezuele Delcy Rodriguez, da se bo soočila s hudimi posledicami, če ne bo sodelovala z ZDA. Izjavil je, da bi morala ravnati pravilno in dodal, da bodo ZDA poskušale sodelovati z njo pri vodenju države in njenega naftnega sektorja. Rodriguezova je uradno prevzela funkcijo po Madurjevi aretaciji in premestitvi v New York.

Donald Trump je zagrozil podpredsednici Venezuele, Delsi Rodrigez, ki jo je vojska priznala za začasno predsednico, da bo plačala višjo ceno od Madura, če ne bo ravnala pravilno.

Britanski premier Keir Starmer je napovedal pripravljenost na tesnejše usklajevanje Združenega kraljestva s pravili enotnega trga Evropske unije, če bi to koristilo nacionalnim interesom. Starmer je poudaril, da bi London lahko preučil pravila, ki urejajo mejne kontrole za blago, s čimer bi zmanjšali trgovinske ovire, ki so nastale po brexitu. Kljub temu je premier odločno zavrnil možnost vrnitve k prostemu gibanju oseb in poudaril, da njegova vlada ne namerava ponovno vstopiti v carinsko unijo, kar ostaja v skladu z laburističnim manifestom. Znotraj Laburistične stranke se medtem krepijo pritiski, saj nekateri poslanci in ministri, med njimi minister za zdravje Wes Streeting, pozivajo k še globljim trgovinskim vezem z Brusljem. Skupina trinajstih laburističnih poslancev je že podprla predlog zakona liberalnih demokratov o pogajanjih za carinsko unijo, kar sproža ugibanja o notranjih razdorih v vladi. Starmer se ob tem spopada tudi s kritikami Nigela Faraga, ki mu očita zavajanje javnosti glede prihodnjih odnosov z Evropsko unijo, medtem ko kritiki znotraj stranke opozarjajo, da bi odstopanje od predvolilnih obljub lahko pomenilo politično tveganje.

Vodstvo stranke Vse progresivni kongres (APC) v lokalnem vladnem območju Ahoada West v nigerijski zvezni državi Rivers je uradno razglasilo svojo politično zvestobo ministru za zvezno prestolnico Nyesomu Wikeju. Predstavniki stranke so poudarili, da bodo pri vseh odločitvah glede splošnih volitev leta 2027 sledili izključno njegovim navodilom in usmeritvam. Predsednik lokalne stranke Rejoice Otobo je ob tem izpostavil, da podpora temelji na preteklih dosežkih Wikeja v času njegovega guvernerskega mandata v tej regiji. Ta poteza dodatno potrjuje močan politični vpliv Wikeja, ki kljub delovanju v zvezni vladi ohranja ključno vlogo v domači državi Rivers. Strankarski voditelji so obljubili popolno mobilizacijo in usklajenost z ministrovimi prihodnjimi strateškimi potezami, kar nakazuje na utrjevanje njegovega položaja pred prihajajočim volilnim ciklom. Dogodek se je odvil v okviru srečanja za zahvalo, kjer so lokalni veljaki javno potrdili, da ljudje na terenu ne bodo odstopali od Wikejeve politične poti.

Venezuelske oborožene sile so uradno izrazile podporo podpredsednici Delcy Rodríguez, ki jo je vrhovno sodišče po domnevni ugrabitvi predsednika Nicolása Madura s strani Združenih držav Amerike imenovalo za začasno predsednico države. Rodríguez, ki v venezuelskem političnem vrhu velja za ključno zaveznico dosedanjega sistema, je državljane pozvala k uličnim protestom, hkrati pa poudarila, da Nicolás Maduro ostaja edini legitimni predsednik Venezuele. Odločitev vojske, da podpre podpredsednico, utrjuje njen položaj v času hude politične negotovosti. 56-letna političarka, ki jo Maduro zaradi njene nepopustljivosti imenuje "tigrica", predstavlja kontinuiteto socializma 21. stoletja. Čeprav je ameriški predsednik Donald Trump navajal, da naj bi bila Rodríguez pripravljena na sodelovanje z Washingtonom, njeni javni nastopi, v katerih nastopa skupaj z notranjim ministrom Diosdadom Cabellom in obrambnim ministrom Wladimirjem Padrinom Lopezom, kažejo na odločen upor proti zunanjim pritiskom. Razmere v državi ostajajo napete, saj se kljub imenovanju začasnega vodstva nadaljujejo prizadevanja ZDA za spremembo režima.

Skupina OPEC+ je na virtualnem srečanju potrdila, da bo ohranila stabilno raven proizvodnje nafte. Srečanje se je izognilo razpravi o političnih krizah, ki vplivajo na več članic skupine. Države so se držale prejšnje odločitve o premoru pri povečanju proizvodnje v prvem četrtletju 2026.

Ameriška zvezna uprava za letalstvo (FAA) je ponovno odprla zračni prostor nad Karibi po napadu ZDA na Venezuelo.

V Iranu so se v zadnjih dneh razširili obsežni protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial. Demonstracije, ki so se začele med trgovci na teheranskem Velikem bazarju, so se hitro razširile v več kot 30 mest po državi. Protestniki izražajo ogorčenje nad nevzdržnimi gospodarskimi razmerami, saj je inflacija dosegla 42,2 odstotka, cene hrane pa so narasle za več kot 70 odstotkov. Zaradi nezaupanja v domačo valuto se prebivalci vse pogosteje zatekajo k uporabi stabilnih kriptovalut, da bi zaščitili svoje prihranke. Po poročanju tujih agencij so varnostne sile na nemire odgovorile s silo, pri čemer je bilo ubitih najmanj devet ljudi, številni pa so bili aretirani. Predsednik Masud Pezeškian je priznal legitimnost gospodarskih zahtev prebivalstva, vendar je vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej hkrati opozoril pred delovanjem "izgrednikov". Medtem ko oblasti za podpihovanje nemirov obtožujejo tuje akterje, predvsem ZDA in Izrael, se protesti kljub represiji nadaljujejo šesto zaporedno noč. Razmere v državi ostajajo napete, saj se gospodarska kriza stopnjuje v širše politično nezadovoljstvo z versko-političnim vrhom.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 dosegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar močno presega prejšnje napovedi finančnih strokovnjakov. Ta mejnik je bil dosežen le leto dni po začetku predsedniškega mandata Donalda Trumpa, čigar gospodarska politika "Amerika prva" kaže mešane rezultate. Medtem ko je ameriško gospodarstvo v tretjem četrtletju leta 2025 zabeležilo 4,3-odstotno rast, so se povprečne carinske stopnje zvišale na 16,8 odstotka, kar je največ po letu 1935. Kljub povečanju proračunskih prihodkov iz carin se država spopada z enormnimi stroški servisiranja dolga, saj letna plačila obresti zdaj dosegajo bilijon dolarjev. Podobne fiskalne težave pestijo tudi Združeno kraljestvo, kjer bo državni dolg po napovedih letos prvič presegel prag 3 bilijonov funtov. Britanske javne finance so pod velikim pritiskom zaradi preteklih gospodarskih šokov, vključno s pandemijo in energetsko krizo, kar je zadolževanje potisnilo blizu 100 odstotkov bruto domačega proizvoda. Ministrstvo za finance načrtuje, da bo v fiskalnem letu 2026-27 za obresti namenilo 135 milijard funtov, kar presega proračunska sredstva za obrambo. Obe velesili se tako spopadata z dolgoročno vzdržnostjo javnih financ v obdobju povečane globalne nestabilnosti.

Zohran Mamdani, 34-letni demokratični socialist, je v petek uradno začel svoj prvi polni delovni dan na položaju župana New Yorka. Namesto z limuzino se je novi župan v mestno hišo podal s podzemno železnico iz svojega enosobnega stanovanja v Queensu, s čimer je želel poudariti svojo zavezanost izboljšanju javnega prometa in socialni enakosti. Njegov začetek mandata sicer spremljajo nekatere kritike iz Izraela, vendar Mamdani nadaljuje z začrtanimi administrativnimi nalogami, vključno z imenovanjem ključnih uradnikov in podpisovanjem prvih izvršnih ukazov. Potem ko je na silvestrovo zaprisegel kot prvi musliman in prvi Američan južnoazijskega porekla na tem položaju, se je Mamdani takoj lotil vodenja največjega ameriškega mesta. Njegova izvolitev velja za prelomni trenutek progresivnega gibanja v Združenih državah Amerike. Kljub hladnemu vremenu in bolezenskim simptomom je župan na poti v službo komuniciral s prebivalci in odgovarjal na vprašanja novinarjev o svojih prvih korakih v mestni hiši, kjer je že ustanovil nove urade za stike z javnostjo.

Švicarske oblasti so sprožile obsežno kazensko preiskavo proti upravnikom priljubljenega lokala v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v novoletnem požaru umrlo 40 ljudi, več kot 100 pa jih je bilo poškodovanih. Preiskovalci so ugotovili, da so požar v baru Le Constellation v zgodnjih jutranjih urah prvega januarja najverjetneje povzročile dekorativne iskrilne svečke na vinskih steklenicah, ki so vnele notranjost polnega objekta. Tragedija je globoko pretresla švicarsko javnost in mednarodno skupnost, sožalje pa je izrazil tudi papež Leon. Preiskava se osredotoča na morebitno malomarnost in kršitve varnostnih predpisov, saj so se preživeli in svojci žrtev začeli zbirati na mestu nesreče, da bi počastili spomin na preminule. Švicarska večjezična tradicija se odraža tudi v uradnih izjavah in žalovanju, saj so oblasti nagovorile javnost v francoščini, italijanščini, nemščini in angleščini. Medtem ko se letovišče spopada s posledicami katastrofe, preiskovalni organi zbirajo dokaze o odgovornosti vodstva bara za varnost obiskovalcev med praznovanjem novega leta.

Prvo leto gospodarske politike predsednika Donalda Trumpa, ki temelji na filozofiji "Amerika na prvem mestu", prinaša mešane rezultate s poudarkom na robustni rasti in agresivnih trgovinskih ukrepih. Po navedbah Bele hiše je ameriško gospodarstvo v tretjem četrtletju leta 2025 raslo po 4,3-odstotni letni stopnji, kar je najhitreje v zadnjih dveh letih, predvsem na račun močne javne in zasebne porabe. Hkrati pa so se povprečne carinske stopnje z 2,4 odstotka zvišale na 16,8 odstotka, kar predstavlja najvišjo raven po letu 1935. Čeprav so ti ukrepi v proračun prinesli dodatnih 200 milijard dolarjev prihodkov, so povzročili nestabilnost v trgovinskih odnosih z zavezniki in tekmeci. Na področju farmacevtskega trga je prišlo do opaznega premika, ko je podjetje Eli Lilly znižalo ceno svojega zdravila za hujšanje Zepbound, čemur je hitro sledil tekmec Novo Nordisk. Ta poteza je demantirala dolgoletne trditve industrije, da so visoke cene nujne za inovacije, in pokazala, da tržna konkurenca učinkoviteje znižuje stroške kot birokratska regulacija. Medtem na trgu kriptovalut analitiki izpostavljajo projekt Mutuum Finance kot potencialno priložnost za visoko rast v sektorju decentraliziranih financ (DeFi), saj platforma razvija protokole za nekritično posojanje in izposojo sredstev, kar odraža širšo dinamiko inovacij v finančnem sektorju. Kljub pozitivnim makroekonomskim podatkom pa raziskave kažejo, da so Američani glede svoje osebne ekonomske prihodnosti vse bolj pesimistični.

Republikanski poslanec v ameriškem predstavniškem domu Don Bacon je javno pozval svoje strankarske kolege, naj prenehajo delovati kot podrejena skupina oziroma »hlapci« predsednika Donalda Trumpa in ponovno uveljavijo ustavno vlogo kongresa. Bacon, ki se po koncu trenutnega mandata upokojuje, je v pogovoru za New York Times poudaril, da bi bila Trumpova politika na področju carin in podpore Ukrajini bistveno boljša, če bi se kongresni republikanci upali zoperstaviti njegovim odločitvam. Po njegovih besedah pomanjkanje ustavnih omejitev predsedniku omogoča delovanje brez potrebnih zadržkov, kar škoduje dolgoročnim interesom države. Hkrati se Trump spopada s kritikami iz lastnega nekdanjega kroga, saj ga je nekdanji glavni strateg Steve Bannon obtožil, da pri zunanji politiki do Irana uporablja pristope, ki so značilni za njegove politične nasprotnike, kot sta Hillary Clinton in Samantha Power. Bannon je Trumpove grožnje z nasiljem označil za del starega scenarija demokratov. Poleg notranjih razkolov je nova analiza MS NOW razkrila številne neizpolnjene predvolilne obljube Trumpovega drugega mandata, vključno z napovedjo o končanju vojne v Ukrajini v 24 urah, kar je predsednik kasneje označil za sarkastično izjavo. Kritike letijo tudi na zlorabo pravosodnega ministrstva za pregon političnih nasprotnikov, kar je v nasprotju z njegovimi obljubami o prenehanju orožja države proti kritikom.

Zohran Mamdani je na novoletni dan uradno prevzel vodenje New Yorka in postal prvi musliman ter prvi Američan južnoazijskega porekla na čelu največjega mesta v Združenih državah Amerike. 34-letni demokratični socialist je zaprisego opravil dvakrat, najprej opolnoči na zaprti postaji podzemne železnice, nato pa še javno pred mestno hišo, kjer ga je v prisotnosti tisočev podpornikov zaprisegel senator Bernie Sanders. Mamdani je v svojem nagovoru napovedal novo obdobje vodenja mesta, ki bo temeljilo na progresivnih načelih in drzno zastavljenih socialnih reformah. Svečanost so obiskali številni vidni predstavniki levega pola ameriške politike, med njimi kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez, ki je novega župana tudi uradno predstavila. Mamdani, ki je v kampanji dosegel izjemno visoko volilno udeležbo, je s svojo javno podobo in uporabo družbenih omrežij pritegnil pozornost širše ameriške javnosti. V svojem mandatu se je zavezal k aktivnemu spopadanju z neenakostjo in izvajanju politik, ki so bile v preteklosti pogosto označene za radikalne.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je vstopil v leto 2026 s serijo ukrepov, ki po mnenju pravnih analitikov sistematično razgrajujejo etične reforme in zakone, sprejete po škandalu Watergate. Trumpova administracija naj bi s temi potezami krepila predsedniška pooblastila na račun neodvisnih zveznih agencij, kar sproža zaskrbljenost tudi med konservativnimi sodniki vrhovnega sodišča. Hkrati se predsednik sooča z ostrimi kritikami znotraj lastnega tabora; nekdanji svetovalec Steve Bannon mu očita prevzemanje zunanjepolitičnih metod Hillary Clinton, medtem ko republikanci opozarjajo na odliv sredstev za vmesne volitve v njegove osebne sklade. Poleg političnih trenj so v ospredju tudi gospodarske težave in vprašanja o Trumpovi zavezi socialni varnosti. Analitiki napovedujejo, da bi se Trump lahko kmalu distanciral od svoje agresivne politike vlaganja v umetno inteligenco zaradi morebitnega poka naložbenega mehurčka in javnega nasprotovanja. Na področju notranje politike je administracija sprožila polemike z zamrznitvijo plačil za otroško varstvo zveznim državam, kar utemeljujejo z bojem proti domnevnim goljufijam. V mednarodnem prostoru pa se nadaljujejo verbalni spopadi, predvsem z londonskim županom Sadiqom Khanom, ki ga Trumpovi podporniki obtožujejo neuspešnega vodenja britanske prestolnice.

Prvi podpredsednik Irana Mohammad Reza Aref je na nedavnem srečanju poudaril, da gradnja stanovanj ostaja ena izmed ključnih prioritet iranske vlade. Izpostavil je nujno potrebo po pospešitvi zagotavljanja bivalnih enot za najranljivejše skupine prebivalstva, pri čemer je kot ključni pogoj za uspeh navedel zagotovitev ustreznih finančnih sredstev. Aref je v svojem nagovoru prav tako pojasnil, da so guvernerjem provinc podelili nova pooblastila za izvajanje celovitega načrta za podporo preživetju in zagotavljanje prehranske varnosti. S temi ukrepi želi vlada decentralizirati odločanje in omogočiti hitrejši odziv na potrebe lokalnega prebivalstva, ki se spopada z gospodarskimi težavami. Ta prizadevanja so del širše strategije za zmanjšanje socialnih razlik v državi.

Iranski svet ministrov je uradno sprejel celovito uredbo, katere cilj je zagotavljanje prehranske varnosti, podpora preživetju gospodinjstev ter ohranjanje kupne moči končnih potrošnikov. Ukrep sledi predhodnim napovedim o pripravi sistemskih rešitev za stabilizacijo trga osnovnih dobrin v državi. Vlada s tem odloča o strateških mehanizmih, ki bodo omogočili lažji dostop do hrane in zmanjšali vpliv inflacije na najranljivejše sloje prebivalstva. Nova zakonodaja predvideva vzpostavitev posebnih jamstev za oskrbo s hrano in finančno zaščito družinskih proračunov. Po navedbah uradnih virov je cilj vlade vzpostaviti stabilen okvir, ki bo kljub gospodarskim pritiskom zagotavljal nemoteno preskrbo z osnovnimi živili. Uredba vključuje tudi ukrepe za neposredno podporo potrošnikom, s čimer želi Teheran preprečiti nadaljnji upad življenjskega standarda, ki ga povzročajo nihanja cen na trgu.

Osem držav članic skupine OPEK+, ki izvajajo prostovoljne omejitve proizvodnje nafte, je v nedeljo, 4. januarja 2026, potrdilo odločitev o ohranitvi trenutnih proizvodnih kvot tudi v februarju in marcu. Predstavniki držav so se za ta korak odločili zaradi sezonskih dejavnikov in z namenom zagotavljanja stabilnosti na svetovnem naftnem trgu. Odločitev pomeni, da se načrtovano postopno povečevanje črpanja nafte ponovno zamika. Prvotni načrt o povečanju proizvodnje je bil pripravljen že novembra lani, vendar so ga ministri zaradi razmer na trgu že večkrat zamaknili. Skupina osmih držav, v kateri imata ključno vlogo Savdska Arabija in Rusija, s tem ohranja previden pristop pri oskrbi trga s surovo nafto. Naslednji pregled tržnih razmer in morebitna prilagoditev kvot bosta izvedena na prihodnjih mesečnih srečanjih, ko bodo jasnejši podatki o spomladanskem povpraševanju.

Venezuelske varnostne sile so pridržale predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, kar je sprožilo buren odziv tako doma kot v tujini. Venezuelski izseljenci v mestu Huancayo v Peruju in na jugu Floride v Združenih državah Amerike so novico o njegovem zajetju pospremili z množičnimi uličnimi proslavljanji, ki so minila v znamenju petja in veselja. Nasprotno so v domovini predstavniki kulturnega sektorja pod okriljem gibanja Gran Misión Viva Venezuela ostro obsodili aretacijo in zahtevali takojšnjo izpustitev predsednika ter njegove žene. Dogodek predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti in mednarodnega pritiska na Madurov režim, ki so ga v preteklih letih zaznamovale številne sankcije in obtožbe o vpletenosti v kriminalne dejavnosti. Medtem ko nasprotniki režima v tujini vidijo aretacijo kot korak k demokratičnim spremembam, uradne institucije znotraj države pozivajo k narodni enotnosti in solidarnosti. Položaj v Venezueli ostaja negotov, saj aretacija diktatorja odpira vprašanje o prihodnji stabilnosti države in regije.

Ukrajinski organi pregona so v stanovanju podjetnika Timurja Mindiča v Kijevu med preiskavo odkrili in zasegli večjo količino strelnega orožja. Po navedbah virov so preiskovalci v prostorih osebe, ki velja za tesnega sodelavca ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, našli več nareznih karabink in češko pištolo, ki naj bi bila podeljena kot častno priznanje. Mindič se je v središču pozornosti znašel ne le zaradi orožja, temveč tudi zaradi svoje domnevne vpletenosti v korupcijske škandale. Preiskava se osredotoča na izvor in legalnost posesti najdenega orožja v času, ko se država spopada z notranjimi varnostnimi izzivi. Incident sproža vprašanja o privilegijih in odgovornosti oseb iz najožjega kroga političnega vrha v Kijevu.

V Iranu so med nedavnimi nemiri zabeležili najmanj 19 smrtnih žrtev, so sporočile nevladne organizacije za človekove pravice. Medtem ko iranske oblasti še naprej zavračajo objavo natančnih podatkov o številu žrtev ali podrobnosti o dogajanju, poročila s terena kažejo na stopnjevanje nasilja med varnostnimi silami in protestniki. Organizacije opozarjajo, da so dejanske številke morda še višje, saj vlada v Teheranu izvaja strog nadzor nad pretokom informacij. Nemiri so se razširili po več delih države, pri čemer se prebivalstvo spopada z omejitvami dostopa do komunikacijskih poti. Iranska vlada v uradnih izjavah ne priznava razsežnosti žrtev, vendar mednarodni opazovalci poudarjajo, da gre za enega resnejših valov nasprotovanja režimu v zadnjem obdobju. Razmere ostajajo napete, saj se pritiski na zagovornike človekovih pravic in civilno družbo v državi krepijo.

Ameriški kongresnik Mario Díaz-Balart, tesen zaveznik predsednika Donalda Trumpa, je javno potrdil svojo podporo venezuelski opozicijski voditeljici in dobitnici Nobelove nagrade za mir Maríi Corini Machado kot prihodnji predsednici Venezuele. Díaz-Balart je poudaril, da podpora voditeljici ne prihaja zgolj iz mednarodne skupnosti in venezuelske diaspore, temveč temelji na močni notranji legitimnosti znotraj vseh slojev venezuelske družbe. Po njegovih besedah je Machado ključna figura, ki bo državo popeljala skozi demokratični prehod po padcu režima Nicolása Madura. Izjave prihajajo v času, ko se Venezuela sooča s korenitimi političnimi spremembami po nedavni vojaški operaciji Združenih držav Amerike, v kateri je bil zajet Nicolás Maduro. Díaz-Balart je izpostavil, da je tranzicija v demokracijo neizbežna in da Machado uživa neomajno zaupanje kot voditeljica, ki lahko poenoti državo in organizira nove, pravične volitve. Njena vloga je ključna za stabilizacijo regije, kongresnik pa je ob tem izrazil prepričanje, da bo nova vlada pod njenim vodstvom prinesla konec dolgoletni gospodarski in politični krizi.

Podpredsednik varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je v izjavi za tiskovno agencijo TASS zatrdil, da je vprašanje odstranitve ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega z oblasti le še stvar bližnje prihodnosti. Medvedjev je poudaril, da je mandat Zelenskega že zdavnaj potekel, kar po mnenju Moskve spodkopava njegovo legitimnost na čelu države. Ruski uradnik je v svojem značilnem ostrem tonu dodal, da se ukrajinski voditelj ne bi smel sproščati, saj naj bi bil propad njegove administracije neizbežen. Izjave prihajajo v času zaostrenih odnosov in stopnjevanja retorike med državama, kjer Rusija vztrajno izpodbija pravno podlago za nadaljnje vladanje Zelenskega po izteku prvotnega predsedniškega mandata. Medvedjev, ki v ruskem političnem vrhu pogosto zavzema vlogo jastreba, je s tem ponovil stališča Kremlja o nujnosti političnih sprememb v Kijevu kot pogoju za kakršna koli prihodnja pogajanja ali stabilizacijo razmer na fronti. Slovenska diplomacija tovrstne izjave običajno obravnava kot del širše ruske informacijske kampanje.

Ameriški zunanji minister Marco Rubio je napovedal, da bodo Združene države Amerike ohranile stroge naftne sankcije proti Venezueli in nadaljevale z obsežno vojaško prisotnostjo v Karibskem morju. Rubio je v svojih izjavah poudaril, da Washington ne izključuje možnosti uporabe kopenskih sil, čeprav je hkrati zatrdil, da ZDA niso v vojni z državo Venezuelo, temveč z narko-karteli in organizacijami za tihotapljenje drog. Zunanji minister je ob tem izrazil dvom o trenutni moči venezuelske opozicije, saj naj bi velika večina njenih članov, vključno s podporniki Marie Corine Machado, državo že zapustila. Napetosti med državama so se stopnjevale po nedavnih ameriških vojaških operacijah na venezuelskem ozemlju. Kljub trditvam o boju proti kriminalnim združbam, Rubio omenja tudi morebitne prihodnje konflikte s Kubo. Ta zaostritev retorike sledi obdobju nestabilnosti, v katerem so ZDA izvajale neposredne raketne napade na ključne vojaške objekte v Venezueli, kar je povzročilo mednarodno obsodbo in mobilizacijo venezuelskih obrambnih sil pod vodstvom Vladimirja Padrina Lópeza. Trenutna ameriška administracija vztraja pri pritisku na režim, medtem ko usoda vodilnih predstavnikov venezuelske oblasti ostaja negotova.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je javno izrazil solidarnost z ljudmi v Iranu, ki protestirajo proti tamkajšnjim oblastem. Po navedbah njegovega urada Netanjahu meni, da bi ti dogodki lahko predstavljali ključno prelomnico, v kateri bo iransko ljudstvo prevzelo usodo v svoje roke. Med tedensko sejo vlade v Jeruzalemu je premier poudaril, da Izrael podpira prizadevanja Irancev za svobodo, pravičnost in svobodo govora. Izraelsko vodstvo skupaj z Združenimi državami Amerike vzdržuje trdno stališče do iranskega jedrskega programa, hkrati pa Netanjahu s svojimi izjavami stopnjuje retorični pritisk na režim v Teheranu. Izrael se identificira z bojem iranskega ljudstva, kar premier izpostavlja kot del širše strategije nasprotovanja iranskemu vplivu v regiji. Izjave so bile podane v času, ko se več iranskih mest sooča z valom nezadovoljstva, Izrael pa v tem vidi priložnost za notranjo destabilizacijo svojega regionalnega tekmeca.

Podjetje Starlink, ki je v lasti ameriškega podjetnika Elona Muska, je napovedalo, da bo prebivalcem Venezuele do 3. februarja zagotovilo brezplačen in neprekinjen dostop do širokopasovnega satelitskega interneta. Odločitev podjetja sledi zaostritvi varnostnih razmer v državi, vključno z vojaškimi operacijami v prestolnici Caracas in domnevnim pridržanjem venezuelskega predsednika. Namen te poteze je zagotoviti pretok informacij v času destabilizacije državnih institucij in morebitnih omejitev lokalnih komunikacijskih kanalov. Storitev bo prebivalcem na voljo mesec dni, kar bo omogočilo komunikacijo v obdobju, ko so klasična omrežja lahko ogrožena zaradi političnih nemirov. Satelitsko omrežje SpaceX bo tako neposredno poseglo v informacijsko krajino Venezuele, kjer so se v preteklosti že pojavljale težave z omejevanjem spletnega dostopa s strani oblasti. Podjetje poudarja, da gre za humanitarno gesto, ki bo ljudem olajšala dostop do kritičnih informacij in stike z bližnjimi v kriznem obdobju.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v uradni izjavi poudaril, da Združene države Amerike niso v vojni z Venezuelo, temveč izvajajo operacije proti mednarodnim organizacijam za trgovino z drogami. Rubio je pojasnil, da vojaške aktivnosti v regiji niso uperjene proti državi ali njenemu ljudstvu, temveč so usmerjene v uničenje mamilarskih kartelov, ki delujejo na tem območju. Hkrati je branil ameriško vojaško prisotnost v bližini Venezuele in nakazal, da bo prihodnjo smer države sooblikovala politika Washingtona. Izjave prihajajo v času izjemno zaostrenih odnosov med državama, ko Caracas obtožuje Washington spodbujanja vojne v Latinski Ameriki. Rubiove besede so odgovor na aretacijo Nicolása Madura in naraščajoče napetosti, ki so posledica preteklih ameriških sankcij proti venezuelskemu naftnemu sektorju in Madurovi družini. Kljub zagotovilom o miru, ameriška stran ne izključuje nadaljnjih ukrepov za zaščito svojih interesov in varnosti v Karibih.

Nekdanji ruski predsednik in sedanji namestnik predsednika varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je v nedavnem intervjuju podal provokativne izjave glede morebitne ugrabitve nemškega kanclerja Friedricha Merza. Medvedjev je Merza označil za "neonacista" in namignil, da bi bila njegova ugrabitev realen scenarij, podobno kot se je zgodilo z aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil. Ruski politik je v svojih izjavah stopnjeval retoriko proti Zahodu in opozoril, da bi moral biti previden tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Medvedjev je branil venezuelskega voditelja Madura in ostro kritiziral nemško politiko do Rusije. Gre za ponovno eskalacijo sovražnega govora visokih ruskih uradnikov, ki v zadnjem času redno uporabljajo žaljivke in grožnje proti evropskim voditeljem v kontekstu vojne v Ukrajini.

Sirska državna televizija je sporočila, da so se pogajanja med vlado v Damasku in kurdskimi silami pod vodstvom skupine PKK/YPG, ki delujejo pod krovnim imenom Sirske demokratične sile (SDF), končala brez dogovora. Po dostopnih informacijah strani nista dosegli soglasja glede ključnih vprašanj upravljanja in varnosti na severovzhodu države. Predstavniki sirske vlade so v poročilih poudarili, da kurdska stran ni izpolnila predhodnih zavez oziroma se ni držala dogovorjenih pogojev. Napetosti med obema stranema ostajajo visoke, saj se Damask zavzema za ponovno vzpostavitev polne državne suverenosti nad vsemi deli države, medtem ko kurdske sile zahtevajo določeno stopnjo avtonomije. Neuspeh pogovorov dodatno zapleta varnostno situacijo v regiji, kjer so prisotni različni mednarodni in lokalni akterji, kar onemogoča stabilizacijo razmer po večletnih spopadih.

Makedonski premier Hristijan Mickoski je sporočil, da je Bolgarija zavrnila akcijski načrt za zaščito manjšin, ker je bil dokument pripravljen v makedonskem jeziku. Po besedah predsednika vlade je bil načrt izdelan v skladu z vsemi evropskimi smernicami, vendar so bolgarske oblasti njegovo vsebino spodbijale izključno zaradi jezikovnih vprašanj. Mickoski je poudaril, da je makedonski jezik ustavno zagotovljen, in izrazil obžalovanje, da je sosednja država ponovno zamudila priložnost za izkazovanje dobrih sosedskih odnosov. Premier je opozoril, da se je uresničilo tisto, na kar je že prej opozarjal partnerje v Bruslju – da bo bolgarska stran izrabljala bilateralna vprašanja za zaviranje napredka. Izpostavil je, da Makedonija nima drugega jezika in da ga ne namerava spreminjati zaradi političnih pritiskov. Dogodek dodatno zaostruje odnose med Skopjem in Sofijo, kar bi lahko vplivalo na nadaljnje evroatlantske integracije Severne Makedonije.

V začetku januarja 2025 sta se v azijskem kulturnem prostoru odvila dva pomembna dogodka na področju zabavne industrije. V Tajpeju je veteran tajvanskega novinarstva Feng Guang-yuan prvič v živo izvedel svojo satirično predstavo »Nagrade Golden Horse-shit« (Jinmafen), v kateri je s pomočjo ostrega humorja kritiziral najbolj bizarne politične dogodke preteklega leta. Med »nagrajenci« so se znašli vidni politiki, kot sta nekdanji predsednik Ma Ying-jeou in Huang Kuo-chang, ki so bili tarča posmeha zaradi svojih javnih nastopov in političnih odločitev. Prireditev, ki je bila v preteklosti omejena na časopisne kolumne, je letos v glasbeni dvorani Shifang privabila številno občinstvo, ki je z navdušenjem spremljalo politično satiro. Hkrati je v Macau potekal prestižni dogodek TVB »Wan Qian Xing Hui 2025«, kjer so podelili nagrade za najboljše dosežke v televizijski produkciji Hongkonga. Rdečo preprogo so zaznamovale modne izbire zvezdnic, kot so Kelly Cheung, Alice Chan in Carman Yeung, ki so pritegnile pozornost medijev z izzivalnimi oblačili. Dogodek velja za osrednji letni vrhunec hongkonške televizijske hiše TVB, kjer so nagradili najboljše igralce in priljubljene televizijske oddaje preteklega leta. Oba dogodka odražata dinamičnost azijske zabavne scene, ki sega od ostre politične kritike na Tajvanu do blišča komercialne televizije v Hongkongu.

Predsednik Trump je posvaril vršilko dolžnosti predsednice Venezuele, Delcy Rodríguez, da bo plačala višjo ceno od Madura, če ne bo ravnala "pravilno". Trump je dejal, da je ponovna izgradnja in sprememba režima boljša od trenutnega stanja v Venezueli.

Francoski predsednik Emmanuel Macron se je po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele predsednika Nicolása Madura, znašel pod plazom kritik domače opozicije. Macron je v svojem uradnem odzivu zgolj »vzel na znanje« konec Madurove vladavine in pozval k mirnemu demokratičnemu prehodu oblasti, pri čemer pa se ni opredelil do metod, ki jih je uporabila administracija Donalda Trumpa. Takšno stališče je sprožilo ostre odzive predvsem na levi strani političnega pola in med nekaterimi diplomati, ki Franciji očitajo opuščanje načel mednarodnega prava. Nekdanji premier Dominique de Villepin je predsednika Macrona obtožil podrejanja politiki Donalda Trumpa in opozoril, da je Francija s tem izgubila svojo neodvisno zunanjepolitično držo. Medtem ko so nekateri drugi evropski voditelji poudarili nujnost spoštovanja mednarodnih norm, so francoski kritiki Macronov molk o zakonitosti ameriškega posredovanja označili za neodgovorno ravnanje. Odziv je povzročil nelagodje celo znotraj predsednikovega lastnega političnega tabora, saj država tradicionalno zagovarja multilateralizem in nasprotuje enostranskim vojaškim posegom v suverene države.

Ruske zračne obrambne enote so sporočile, da so uničile 90 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov nad ruskim ozemljem. Ukrajinski predsednik Zelenskyy je v Kijevu gostil varnostne pogovore z zahodnimi partnerji, medtem ko je Moskva nadaljevala z zračnimi napadi na Ukrajino, vključno s 95 nočnimi napadi z brezpilotnimi letalniki. Rusija je ponoči napadla Ukrajino s 52 brezpilotnimi letalniki.

Real Madrid je s 5:1 premagal Real Betis, pri čemer je izstopal Gonzalo García s hat-trickom. Gonzalo je bil izbran za zamenjavo odsotnega Mbappéja in se s tem pridružil elitni druščini igralcev Reala, kot sta Ronaldo Nazario in Van Nistelrooy, ki so dosegli hat-trick. Gola sta prispevala tudi Raul Asencio in Fran García.

Vplivni svetovni mediji, vključno z ameriškim časnikom The New York Times, so v zadnjih dneh ostro obsodili odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa za vojaško posredovanje v Venezueli. Kritiki opozarjajo, da je vojaška akcija, ki se je začela s kopenskimi napadi konec lanskega decembra, nezakonita, nepremišljena in v neposrednem nasprotju s Trumpovimi predvolilnimi obljubami o končanju tujih vojn. Nemški mediji so pri tem izpostavili, da predsednikova politika temelji na pravici močnejšega, kar resno ogroža obstoječo mednarodno ureditev. Operacija, ki jo je Trump utemeljil kot del boja proti trgovini z drogami, je povzročila zaskrbljenost glede prihodnjih korakov Washingtona v regiji. Analitiki poudarjajo, da bi lahko Trumpova hibris oziroma pretiran ponos privedla do usodnih posledic za njegovo administracijo. Medtem ko Washington trdi, da so cilji operacije izključno logistični objekti in infrastruktura za tihotapljenje, kritiki v ameriškem kongresu in mednarodni javnosti opozarjajo na nevarnost destabilizacije celotne Latinske Amerike.

Protesti v Iranu se nadaljujejo že osmi dan in postajajo vse bolj nasilni. Organizacije za človekove pravice so poročale o 19 smrtnih žrtvah. Protesti se nanašajo tudi na dogodke v drugih regijah sveta.

Ameriški zunanji minister Marco Rubio je v nedeljo pojasnil stališče Združenih držav Amerike glede prihodnosti Venezuele, pri čemer je poudaril, da Washington nima namena prevzeti neposrednega upravljanja države po morebitnem odhodu Nicolása Madura. Rubiove izjave pomenijo določen odmik od prejšnjih ostrejših napovedi predsednika Donalda Trumpa o neposrednem nadzoru nad to južnoameriško državo. Namesto neposredne uprave bodo ZDA pritisk na venezuelsko oblast izvajale prek stroge naftne karantene oziroma blokade, ki naj bi onemogočila finančne vire sedanjemu režimu. Kljub temu je zunanji minister nakazal pripravljenost na sodelovanje s trenutnimi voditelji Venezuele, v kolikor bi se ti odločili za sodelovanje in sprejeli, po mnenju Washingtona, pravilne odločitve za prehod države v novo politično obdobje. Glavni cilj ameriške politike ostaja sprememba režima, vendar Rubio poudarja, da bodo ZDA delovale kot zunanji dejavnik pritiska in ne kot okupacijska sila, ki bi vsakodnevno vodila državne institucije.

Grška uprava za civilno letalstvo (YPA) je sporočila, da so v zračnem prostoru pod nadzorom Aten (FIR Athens) zaznali obsežne in sistemske motnje na skoraj vseh komunikacijskih frekvencah. Pristojni organi so dogodek opisali kot incident brez primere, saj so motnje zajele široko geografsko območje in trajale nenavadno dolgo. Po navedbah agencije so bile komunikacijske poti med kontrolorji zračnega prometa in letali močno ovirane, kar bi lahko vplivalo na varnost letalskih operacij. Incident je sprožil takojšnjo preiskavo, saj YPA poudarja, da se s takšno stopnjo vztrajnosti in množičnosti motenj v preteklosti še niso srečali. Čeprav uradni viri še niso potrdili izvora motenj, se v strokovnih krogih preučuje možnost namernega oviranja signalov oziroma t. i. jammanja. Zaenkrat ni poročil o neposrednih nesrečah, vendar so vsi protokoli za varno vodenje prometa v izrednih razmerah ostali v veljavi do stabilizacije razmer.

Po aretaciji Nicolása Madura s strani ZDA se je papež Leon XIV. zavzel za suverenost Venezuele in blaginjo njenih prebivalcev. Medtem se je v Donostii zbralo več sto ljudi na protestu proti »imperialistični agresiji« nad Venezuelo in aretaciji Madura. Organizatorji protesta zahtevajo njegovo izpustitev.

Po aretaciji Nicolása Madura s strani ZDA je venezuelska vojska pod vodstvom ministra za obrambo Vladimirja Padrina Lópeza podprla podpredsednico Delcy Rodríguez kot začasno predsednico Venezuele in pozvala prebivalstvo, naj nadaljuje z običajnimi aktivnostmi. Padrino López je zahteval Madurjevo izpustitev. Države Brazilija, Čile, Kolumbija, Mehika, Urugvaj in Španija so zavrnile zunanji nadzor nad Venezuelo.

Kitajske državne železnice so sporočile, da so naložbe v osnovna sredstva nacionalnega železniškega omrežja v letu 2025 dosegle rekordnih 901,5 milijarde juanov (približno 115 milijard evrov). Kljub kritikam o prekomernem širjenju omrežja hitrih vlakov in naraščajočih operativnih izgubah, se je obseg investicij v primerjavi s prejšnjim letom povečal za šest odstotkov. V okviru tega ambicioznega načrta je bilo v letu 2025 predanih v uporabo 2862 kilometrov novih prog za hitre vlake. Strateška odločitev za nadaljevanje obsežnih vlaganj sledi širšim prizadevanjem Pekinga za spodbujanje gospodarske rasti prek infrastrukturnih projektov. Kitajske oblasti vztrajajo pri širitvi omrežja, čeprav nekateri ekonomisti opozarjajo na dolgoročno vzdržnost financiranja takšnih projektov. Rekordna višina sredstev potrjuje, da železniški sektor ostaja osrednji steber kitajske industrijske in transportne politike, namenjen povezovanju oddaljenih regij in posodabljanju logističnih poti po vsej državi.

Črnogorska policija je v manj kot 24 urah po streljanju v naselju Markovići pri Budvi, v katerem je bil 30. decembra 2025 ubit 52-letni S. M., identificirala in aretirala osumljenca Nikola Boljevića. Boljević je pred preiskovalnim sodnikom priznal nezakonito posedovanje pištolja in kokaina, vendar je odločno zanikal krivdo za umor. Istočasno so se v občini Zeta močno zaostrili politični in pravni odnosi po incidentu, v katerem naj bi direktor podjetja Vodovod Podgorica, Aleksandar Nišavić, domnevno prebil ograjo, ob tem pa naj bi komunalni policist uporabil poprov sprej. Rukovodstvo občine Zeta je zaradi dogodka napovedalo kazenske ovadbe proti ministru za notranje zadeve Danilu Šaranoviću, podpredsedniku vlade Aleksi Bečiću in direktorju policije Lazarju Šćepanoviću, medtem ko Nišavić trdi, da so mu čelniki občine Zeta neposredno grozili s prepovedjo vstopa na njihovo ozemlje. Napetosti v regiji dodatno stopnjujejo tudi pravni postopki v primeru družine Krstović, ki od države zahteva višjo odškodnino zaradi neupravičenega pripora leta 2021 v povezavi z zasegom 1,2 tone kokaina, za kar sta bila pravnomočno oproščena. Razmere v Črni gori ostajajo nestabilne zaradi nenehnega spora med lokalnimi oblastmi in državnimi varnostnimi strukturami, kar se odraža v medsebojnih obtožbah o zlorabi pooblastil in policijski represiji.

Katie Miller, soproga tesnega svetovalca ameriškega predsednika Stephena Millerja, je z objavo zemljevida Grenlandije, prekritim z zastavo ZDA, sprožila oster odziv na Danskem in Grenlandiji. Objava se je pojavila v času povečanih mednarodnih napetosti po ameriškem vojaškem posredovanju v Venezueli, kar je spodbudilo ugibanja o morebitnih novih zunanjepolitičnih ambicijah administracije Donalda Trumpa. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je dejanje označil za nespoštljivo, medtem ko danski politični vrh opozarja na kršenje suverenosti. Provokativna vsebina na družbenem omrežju X je bila objavljena sredi širših razprav o ameriških carinah in trgovinskih sporih z Evropsko unijo. Millerjeva objava je v diplomatskih krogih razumljena kot neposredna provokacija, ki obuja Trumpove pretekle zamisli o nakupu tega strateško pomembnega otoka. Dejanje je še dodatno zaostrilo odnose med Washingtonom in Københavnom, ki so bili že načeti zaradi nestanovitne politike ameriškega predsednika do evropskih zaveznic.

Ruska zračna obramba je nad moskovsko regijo sestrelila najmanj 32 ukrajinskih dronov, kar je povzročilo začasno zaprtje večjih letališč v prestolnici. Po navedbah župana Moskve Sergeja Sobjanina so napadi povzročili motnje v civilnem letalskem prometu, vendar so oblasti zaradi varnostnih razlogov lete preusmerile ali začasno ustavile. Gre za enega največjih tovrstnih napadov na rusko prestolnico od začetka sovražnosti. Ruski uradniki so sporočili, da so bili droni prestreženi nad okrožji Ramenskoje, Domodedovo in Kolomna. Čeprav o večji materialni škodi ali žrtvah sprva niso poročali, je obseg operacije nakazal na okrepljeno ukrajinsko strategijo prenašanja vojne neposredno v rusko zaledje. Napad se je zgodil v času, ko se boji na fronti v Ukrajini zaostrujejo, obe strani pa vse pogosteje uporabljata brezpilotna letalnika za napade na kritično infrastrukturo in logistična vozlišča.

Predsednik iranskega vladnega sveta za informiranje Elias Hazrati je s posebnim dekretom na položaja novih nestrankarskih članov sveta imenoval Mohameda Atrianfarja in Mašalaha Šams-ol-Vaezina. Imenovanje sledi nedavnemu odstopu prejšnjih članov, Mohameda Mohadžerija in Fajaza Zaheda, ki sta svet zapustila predčasno. Gre za pomembno kadrovsko prerazporeditev znotraj organa, ki skrbi za komunikacijsko strategijo in odnose z javnostmi iranske administracije. Novi imenovanji prihajata v času, ko se iranska vlada trudi konsolidirati svoje informacijske kanale pod vodstvom Hazratija. Atrianfar in Šams-ol-Vaezin sta znana po svojih preteklih vlogah v iranskem medijskem prostoru, njuna vključitev v svet pa nakazuje na morebitne spremembe v načinu, kako bo država v prihodnje komunicirala s ključnimi deležniki in javnostjo. Svet za informiranje ima namreč osrednjo vlogo pri oblikovanju uradnega diskurza in upravljanju medijskega poročanja o vladnih politikah.

Ameriški farmacevtski velikan Eli Lilly je znižal ceno svojega priljubljenega zdravila za hujšanje Zepbound, kar je sprožilo takojšen odziv konkurenta Novo Nordisk, ki je prav tako znižal cene. Dogajanje na trgu je ovrglo dolgoletne trditve farmacevtske industrije, da so visoke cene nujne za inovacije in pokrivanje stroškov raziskav. Analitiki poudarjajo, da je padec cen povzročil pritisk konkurence in ne birokratski ukrepi ali znanstveni preboji, saj so podjetja ob tveganju izgube tržnega deleža hitro našla prostor za prilagoditve v svojih cenovnih modelih. Istočasno se ameriški proizvodni sektor sooča z ohlajanjem, saj je indeks predelovalnih dejavnosti ISM decembra 2026 padel na 47,9 točke, kar je pod pričakovanji in označuje deseti zaporedni mesec krčenja. Podjetja pospešeno zmanjšujejo zaloge surovin zaradi šibkega povpraševanja, medtem ko stroški materialov ostajajo visoki. Razpoloženje v industriji je na nizki ravni, k čemur prispevajo tudi visoki stroški bivanja in negotovost glede trgovinske politike, kar se odraža v krčenju števila zaposlenih in upadu novih naročil.

Po aretaciji avtoritarnega voditelja Nicolása Madura se Venezuela nahaja na prelomnici. Država se sooča z vprašanjem, ali ji bo uspel demokratični prehod ali pa bo zdrsnila v kaos.

V Grčiji je danes dopoldne prišlo do obsežnih motenj v letalskem prometu zaradi tehnične okvare na radijskih frekvencah grškega centra za kontrolo zračnega prometa (FIR Atene). Težava, ki se je začela ob 9. uri zjutraj, je povzročila popolno zaustavitev vzletov z vseh grških letališč po 10. uri in 25 minuti. Zaradi nezmožnosti vzpostavitve varne komunikacije z letali so oblasti omejile promet, kar je povzročilo odpovedi in zamude več deset poletov, medtem ko je bilo letališče v Solunu popolnoma zaprto. Po navedbah predsednika sindikata kontrolorjev letenja so radijske povezave odpovedale, kar onemogoča varno vodenje letal v grškem zračnem prostoru. Zaradi okvare so nastale velike gneče na letališčih, kjer potniki že več ur čakajo na informacije o svojih letih. Grška uprava za civilno letalstvo je pojasnila, da trenutno lahko varno oskrbijo le približno 35 letal na uro, kar je bistveno manj od običajne zmogljivosti. Omejitve veljajo tako za prihode kot odhode, prizadeti pa so tudi preleti čez grško ozemlje, ki meji na zračne prostore Italije, Malte, Egipta, Cipra, Albanije, Severne Makedonije, Bolgarije in Turčije. Strokovne službe napako še vedno preiskujejo, medtem ko se letalski prevozniki spopadajo z logističnimi težavami pri preusmerjanju poletov.

Ekonomist Igbal Gulijev, dekan Fakultete za finančno ekonomijo na MGIMO, je v analizi za medij aif.ru pojasnil razloge, zaradi katerih Združene države Amerike obravnavajo venezuelsko nafto kot svojo lastnino. Gulijev izpostavlja preplet zgodovinskih, ekonomskih in geopolitičnih dejavnikov, ki določajo ameriško strategijo v regiji. Po njegovih navedbah so izjave nekdanjega in ponovno izvoljenega predsednika Donalda Trumpa o pripadnosti venezuelskih naravnih virov ZDA utemeljene na prepričanju o zgodovinski upravičenosti in zaščiti ameriških investicij. Ta retorika je služila kot ideološka podlaga za nedavne zaostritve v odnosih med državama. Analiza prav tako poudarja, da se ZDA v Venezueli neposredno spopadajo z vplivom Kitajske, ki je v zadnjih desetletjih postala ključna gospodarska partnerica Caracasa. Gre za strateški boj za nadzor nad največjimi svetovnimi zalogami nafte, pri čemer Washington poskuša omejiti kitajsko prisotnost v svoji tradicionalni interesni sferi. Ekonomski vidik vključuje tudi zahtevke ameriških naftnih podjetij za odškodnine zaradi pretekle nacionalizacije njihovega premoženja pod vodstvom pokojnega Huga Chaveza in sedanjega predsednika Nicolasa Madura, kar Washington interpretira kot krajo ameriškega kapitala.

Velika Britanija in Francija sta izvedli skupne zračne napade na podzemni objekt Islamske države v osrednji Siriji. Operacija je bila izvedena v sklopu prizadevanj za preprečitev ponovnega vzpona islamističnih ekstremistov.

Francija in Velika Britanija sta sporočili, da sta izvedli skupne napade na Islamsko državo v Siriji, da bi preprečili ponoven vzpon islamističnih skrajnežev. Francija je navedla, da je operacija del operacije Inherent Resolve. Britansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so sodelovali s Francijo pri napadu na podzemni objekt v Siriji, ki ga je Islamska država verjetno uporabljala za shranjevanje orožja.

Zohran Mamdani, novoizvoljeni župan mesta New York, je v petek uradno začel svoj prvi polni delovni dan na čelu ene največjih svetovnih metropol. Njegov začetek mandata je zaznamovala simbolična pot na delo z mestno podzemno železnico, s čimer je želel poudariti svojo zavezanost izboljšanju javnega prevoza in bližino navadnim prebivalcem mesta. 34-letni demokratični socialist se je kljub mrazu odpravil iz svojega stanovanja neposredno v mestno hišo, kjer ga čakajo prvi administrativni izzivi. Mamdani se je že na začetku mandata srečal z nekaterimi kritikami in odzivi iz tujine, zlasti iz Izraela, zaradi svojih preteklih političnih stališč in socialistične usmeritve. Kljub temu njegov prihod na oblast velja za zgodovinski mejnik, saj je prvi musliman in prvi Američan južnoazijskega porekla na tem položaju. V okviru svojih prvih potez je napovedal ustanovitev novih uradov in reorganizacijo mestne uprave, kar odraža njegove napovedane reforme na področju socialne politike in javnih storitev.

V Iranu so se v zadnjih dneh razširili množični protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial in vse večja gospodarska stiska. Demonstracije, ki so se začele minulo nedeljo s stavko trgovcev na teheranskem Velikem bazarju, so se hitro razširile v več kot 30 mest po državi. Protestniki opozarjajo na nevzdržno inflacijo, ki je decembra dosegla 42,2 odstotka, medtem ko so se cene hrane zvišale za kar 72 odstotkov. Nemiri so postali nasilni, saj so varnostne sile po poročilih ubile najmanj devet ljudi, več deset oseb pa je bilo aretiranih. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je priznal, da so gospodarske zahteve protestnikov upravičene, vendar je hkrati opozoril, da država ne bo tolerirala »izgrednikov«. Predsednik Masoud Pezeshkian je notranjemu ministru naročil neposreden dialog s predstavniki protestnikov, medtem ko del oblasti za podpihovanje nemirov obtožuje tuje akterje, predvsem Združene države Amerike in Izrael. Zaradi nezaupanja v domačo valuto, ki je dosegla rekordno nizke vrednosti v primerjavi z dolarjem, so prebivalci začeli množično uporabljati stabilne kripto kovance (stablecoins), da bi zaščitili svoje prihranke.

Švicarske oblasti so sprožile obsežno kazensko preiskavo proti upravnikoma bara Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v uničujočem požaru med silvestrovanjem umrlo 40 ljudi, 119 pa jih je bilo poškodovanih. Preiskava je usmerjena proti francoskemu paru, Jacquesu in Jessici Moretti, ki sta osumljena uboja iz malomarnosti in povzročitve požara zaradi malomarnosti. Kljub resnim obtožbam lastnik vztraja, da so v objektu dosledno upoštevali vse predpisane varnostne standarde. Policija je do sedaj uradno identificirala 24 žrtev, med katerimi je 11 mladoletnikov in šest tujih državljanov. Tragedija se je zgodila v nabito polnih kletnih prostorih bara, kjer so se zbrali številni mladi zabavov željni obiskovalci. Preiskovalci se trenutno osredotočajo na ugotavljanje vzroka vžiga in preverjanje navedb o morebitni prenapolnjenosti prostorov, kar bi lahko otežilo evakuacijo v usodnih trenutkih. Identifikacija preostalih žrtev se še nadaljuje, medtem ko smučarsko središče ostaja v šoku zaradi ene najhujših tovrstnih nesreč v zadnjih desetletjih.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 presegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar močno prehiteva napovedi Odbora za odgovoren zvezni proračun, ki je takšno raven pričakoval šele okoli leta 2030. Glavni razlogi za strmo rast koreninijo v obsežni proračunski porabi iz obdobja pandemije, trenutno pa situacijo poslabšujejo letna plačila obresti, ki dosegajo bilijon dolarjev. V prvem letu mandata predsednika Donalda Trumpa je ameriško gospodarstvo sicer zabeležilo 4,3-odstotno rast v tretjem četrtletju leta 2025, vendar so se povprečne carinske stopnje dvignile na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935. Čeprav so carine v letu 2025 prinesle približno 200 milijard dolarjev dodatnih zveznih prihodkov, so hkrati povzročile nestabilnost v mednarodnih trgovinskih odnosih. Podobni pritiski na javne finance se pojavljajo tudi v Veliki Britaniji, kjer naj bi državni dolg letos prvič presegel prag treh bilijonov funtov. Britanski dolg trenutno znaša 2,93 bilijona funtov, kar je dramatičen skok v primerjavi s 350 milijardami funtov ob začetku tisočletja. Napovedi Urada za proračunsko odgovornost (OBR) kažejo, da bo dolg do leta 2031 narasel na 3,5 bilijona funtov, kar pomeni desetkratno povečanje v treh desetletjih. Britanska zakladnica je za plačilo obresti v proračunskem letu 2026/27 namenila 135 milijard funtov, kar znatno presega sredstva, namenjena obrambi. Obe državi se tako soočata s strukturnimi izzivi servisiranja dolga, ki omejujejo njun fiskalni prostor.

Ameriški predsednik Donald Trump se ob zaključku prvega leta svojega drugega mandata spopada z naraščajočimi kritikami celo znotraj lastnega političnega tabora. Njegov nekdanji strateg Steve Bannon je v svoji oddaji ostro napadel predsednikovo retoriko do Irana in jo označil za kopijo zunanjepolitičnega pristopa demokratk Hillary Clinton in Samanthe Power. Bannon je izpostavil, da so Trumpove grožnje z uporabo sile praktično identične strategijam, ki so jih uporabljali v času administracije Baracka Obame, kar med njegovimi najzvestejšimi podporniki sproža nemir. Hkrati so se v republikanskih vrstah v kongresu pojavili pozivi k večji neodvisnosti od izvršne veje oblasti. Republikanski poslanec Don Bacon, ki se sicer poslavlja s položaja, je javno kritiziral kolege, ker delujejo kot podrejena orodja predsednika. Bacon meni, da bi bila Trumpova politika na področju carin in podpore Ukrajini bistveno boljša, če bi se kongres uprl in zahteval večjo vlogo pri sprejemanju odločitev. Analize medtem kažejo, da Trumpu ni uspelo izpolniti ključnih obljub, kot je končanje vojne v Ukrajini v 24 urah, kar še dodatno spodkopava njegovo politično moč.

Zohran Kwame Mamdani je 1. januarja uradno prevzel dolžnosti župana New Yorka, največjega mesta v Združenih državah Amerike. Na slovesni inauguraciji, ki je potekala kljub nizkim temperaturam pred mestno hišo, je Mamdani napovedal začetek novega obdobja in se zavezal, da bo kot demokratični socialist vladal drzno in vključujoče. Njegov prevzem oblasti velja za zgodovinskega, saj je postal prvi musliman, prva oseba južnoazijskega porekla in prvi župan, rojen v Afriki, na čelu tega finančnega središča. Slovesnosti so se udeležili ključni predstavniki progresivnega krila ameriške politike, med njimi senator Bernie Sanders in kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez. 34-letni nekdanji poslanec državne skupščine je v svojem nagovoru poudaril, da bo njegovo vodenje temeljilo na socialističnih načelih, s čimer želi nasloviti socialne razlike v velemestu. Mamdanijeva izvolitev in zaprisega pomenita pomemben premik v politični usmeritvi mesta, saj napoveduje razširitev javnih storitev in bolj radikalen pristop k reševanju mestnih problematik.

Ameriške posebne sile so v zgodnjih jutranjih urah izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki jo je ameriški predsednik Donald Trump označil za »briljantno«, se je odvila po mesecih stopnjevanja pritiskov in tajnega načrtovanja. Maduro je bil po zajetju prepeljan na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, nato pa z letalom v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini z mamili in nezakonitem posedovanju orožja. Ameriško pravosodno ministrstvo je potrdilo, da je bila proti Maduru in njegovi soprogi vložena nova obtožnica v južnem okrožju New Yorka. Po navedbah generalne tožilke Pam Bondi bosta obtoženca »občutila ves gnev ameriškega pravosodja«. Medtem ko v delih venezuelske diaspore in nekaterih latinskoameriških državah poročajo o proslavljanju, so Rusija, Kitajska in Združeni narodi izrazili resno zaskrbljenost zaradi kršitve mednarodnega prava in suverenosti Venezuele. V samem Caracasu so po napadih, ki so zahtevali najmanj 40 žrtev, razglasili izredne razmere, vodenje države pa je začasno prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez, ki je dejanje označila za barbarsko ugrabitev.

Neznani spletni trgovec, ki se ukvarja z napovedovanjem tržnih gibanj na platformah za stave, je le dan pred ameriškim vojaškim posredovanjem v Venezueli pravilno napovedal strmoglavljenje predsednika Nicolása Madura. S svojo tvegano potezo je zaslužil več sto tisoč ameriških dolarjev, saj je bila verjetnost za tujo vojaško intervencijo pred samim dogodkom ocenjena na zgolj šest odstotkov. Ameriški mediji poročajo, da je trgovec izkoristil specifične tržne pogoje na platformah, ki omogočajo stave na politične in geopolitične dogodke. Dogodek je sprožil precej pozornosti v finančnih krogih, saj so bile kvote za takšen razplet izjemno visoke. Uspešna napoved se je neposredno navezovala na vojaško operacijo Združenih držav Amerike, ki se je odvila v začetku januarja 2026. Medtem ko je večina mednarodnih analitikov verjela, da do neposrednega napada ne bo prišlo, je omenjeni posameznik s svojo stavo praktično unovčil geopolitično destabilizacijo države. Primer odpira nova vprašanja o etičnosti trgovanja z napovedmi, ki temeljijo na vojaških konfliktih in političnih prevratih.

Papež Leon XIV. je v nedeljo, 4. januarja, izrazil globoko zaskrbljenost nad dogajanjem v Venezueli, potem ko so ameriške vojaške sile v operaciji v Caracasu zajele predsednika Nicolasa Madura. Sveti oče je v javnem nagovoru pozval k prenehanju nasilja in poudaril, da mora Venezuela ostati neodvisna država. Papež je poudaril, da razvoj dogodkov po zajetju predsednika spremlja z zaskrbljenostjo v duši, ter pozval mednarodno skupnost k iskanju poti za mirno rešitev krize. Dogodek predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevale od oktobra 2025. Kljub papeževim predhodnim opozorilom o nevarnosti vojaškega posredovanja so Združene države Amerike izvedle operacijo, ki je privedla do odstranitve Madura z oblasti. Vatikan zdaj poziva k spoštovanju suverenosti venezuelskega naroda in preprečevanju nadaljnjega prelivanja krvi v regiji, ki jo je že načela dolgotrajna politična in gospodarska nestabilnost.

Nekdanji grški premier Antonis Samaras je ostro kritiziral aktualnega predsednika vlade Kiriakosa Micotakisa zaradi njegovih izjav o razmerah v Venezueli in aretaciji Nicolása Madura s strani administracije Donalda Trumpa. Samaras je poudaril, da načela mednarodnega prava niso selektivna in da se nanje ne bi smeli sklicevati po lastni presoji ali z zamudo. Po njegovem prepričanju bi moral Micotakis to dejstvo upoštevati predvsem v luči ciprskega vprašanja ter groženj grškim otokom, Trakiji in nacionalni suverenosti v Egejskem morju. Spor znotraj vladajoče stranke Nova demokracija kaže na poglabljanje razkola med zmernim krilom premierja in bolj konservativno strujo, ki jo predstavlja Samaras. Nekdanji premier je izpostavil, da bi morala biti usoda Cipra in turške provokacije osrednje vodilo grške zunanje politike, namesto da se vlada osredotoča na oddaljene geopolitične dogodke v Latinski Ameriki. Micotakis se na očitke še ni odzval, so pa njegovi privrženci kritiko označili za nepotrebno spodkopavanje vlade v občutljivem času.

Nekdanja argentinska predsednica Cristina Kirchner je ostro kritizirala nedavno ameriško vojaško posredovanje v Venezueli, ki ga je označila za "upro" oziroma ugrabitev predsednika Nicolása Madura. Po njenih besedah je administracija Donalda Trumpa s temi dejanji ponovno prestopila meje dopustnega v mednarodnih odnosih in neposredno kršila suverenost neodvisne države. Kirchnerjeva trdi, da so obtožbe o trgovini z drogami zgolj pretveza za uresničevanje geopolitičnih interesov Združenih držav Amerike. V svojem zapisu na družbenem omrežju X je izpostavila, da je glavni motiv za ameriško posredovanje nadzor nad venezuelskimi naravnimi viri, predvsem nad največjimi svetovnimi zalogami konvencionalne nafte. Kirchnerjeva je dogajanje označila za nevarno kršitev mednarodnega prava, ki spominja na pretekle zgodovinske intervencije v Latinski Ameriki. Njena odzivnost sledi zaostritvi razmer, potem ko je Washington sprožil prikrite operacije in napade na venezuelska plovila v Karibskem morju.

Britanski predsednik vlade Keir Starmer je v današnji izjavi za javnost poudaril, da London pozorno spremlja hitro spreminjajoče se razmere v Venezueli. Starmer je pojasnil, da želi britanska vlada pred podajo končnih ocen pridobiti vsa ključna dejstva in celovito razumeti okoliščine nedavnih dogodkov. S tem se je neposredno odzval na vprašanja o morebitni obsodbi ali podpori ukrepom, ki so jih v državi izvedle Združene države Amerike. Premier je izrecno poudaril, da Združeno kraljestvo ni bilo vključeno v operacije ameriške strani. Kljub temu je Starmer ponovno izrazil zavezanost svoje države k spoštovanju mednarodnega prava in demokratičnih načel. Po njegovih besedah je trenutno ključno vzdržati se prehitrih sodb, dokler ne bo na voljo vseh potrebnih informacij o posledicah ameriškega posredovanja. Britanska diplomacija se bo po navedbah Downing Streeta še naprej zavzemala za stabilnost v regiji, vendar ob popolni suverenosti pri odločanju o lastnih zunanjepolitičnih stališčih.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je odredil obsežno vojaško operacijo, v kateri so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Maduro je bil skupaj s soprogo Cilio Flores v soboto prepeljan v New York, kjer se sooča s hudimi obtožbami narkoterorizma, uvoza kokaina in kaznivih dejanj, povezanih z orožjem. Trumpova administracija je po odstavitvi Madura napovedala, da bodo ZDA začasno neposredno upravljale z Venezuelo, kar je sprožilo mešane odzive v mednarodni javnosti in domači politiki. Operacija, ki je bila v tajni pripravi že od poznega poletja, predstavlja dramatičen odklon od Trumpovih predvolilnih obljub o končanju »večnih vojn«. Medtem ko so republikanski voditelji poseg pozdravili kot nujno odstranitev diktatorja, so demokratski zakonodajalci, na čelu s senatorjem Timom Kainom, operacijo označili za nepooblaščen in neustaven napad, ki zaobide pristojnosti kongresa. Kaine je napovedal glasovanje o resoluciji za omejitev predsednikovih vojnih pooblastil, saj meni, da gre za vrnitev v obdobje ameriške prevlade nad notranjimi zadevami držav zahodne poloble. Kritiki opozarjajo tudi na morebitne gospodarske motive, saj je predsednik Trump poudaril pomen venezuelskih naftnih virov. Papež Frančišek je izrazil globoko zaskrbljenost nad dogajanjem in predhodno opozarjal pred uporabo nasilja, namesto katerega bi bilo treba uporabiti dialog ali diplomatske pritiske. Zaenkrat ostaja nejasno, kako se bo na ameriško okupacijo odzvalo venezuelsko prebivalstvo in ali bo to povzročilo nadaljnjo regionalno nestabilnost.

V mestu Širaz na jugu Irana so varnostne sile aretirale moškega, ki je med nedavnimi nemiri z uporabo gasilnega aparata napadel policista. Po navedbah lokalnih oblasti je napadalec uporabil kemično vsebino aparata kot vnetljivo sredstvo, s katerim je policista zažgal in mu povzročil resne opekline. Incident se je zgodil ponoči, ko so v mestu potekali protesti in spopadi med organi pregona ter demonstranti. Moškega so identificirali in pridržali kmalu po napadu, ko so se na spletu pojavili posnetki dogodka. Iranski mediji poročajo, da je bilo življenje napadenega policista ogroženo, vendar je po hitrem posredovanju sodelavcev prejel nujno zdravniško pomoč. Policija je napad označila za teroristično dejanje in delo izgrednikov, ki naj bi poskušali destabilizirati razmere v državi. Aretacija je del širšega vala pridržanj, ki sledijo nemirom v regiji Fars. Oblasti so ob tem napovedale stroge kazni za vse, ki sodelujejo pri napadih na uradne osebe med uličnimi protesti.

Iranska petrokemična podjetja so v skladu z novimi direktivami vlade in centralne banke uradno začela prodajati svoje devizne prihodke na drugem trgovalnem oknu (t.i. drugi dvorani) deviznega trga. Generalni sekretar združenja delodajalcev petrokemične industrije je potrdil, da se je prehod na nov sistem začel v ponedeljek, 15. januarja, ob 14. uri po lokalnem času. Ta ukrep zajema vsa petrokemična podjetja v državi, ki so pred tem tujo valuto ponujala v okviru prvega trgovalnega okna. Preusmeritev prodaje deviz v drugo trgovalno okno je del širše strategije iranskih oblasti za stabilizacijo domačega valutnega trga in zagotavljanje boljšega nadzora nad pretokom kapitala iz izvoza. Petrokemični sektor predstavlja enega ključnih virov tujih valut za iransko gospodarstvo, zato bo obsežna ponudba deviz na novem trgu neposredno vplivala na likvidnost in menjalni tečaj riala. Odločitev odraža prizadevanja države, da prilagodi svoje finančne mehanizme v okolju gospodarskih pritiskov.

Vojaški analitik Aleksandar Radić je v izjavi za medije ostro kritiziral zunanjo politiko Srbije v luči sklica seje Sveta za nacionalno varnost. Radić trdi, da srbska oblast zavzema nenavaden pristop do mednarodnih odnosov, pri čemer se po njegovem mnenju v javnosti ustvarja nepotrebna drama glede dogodkov, ki niso neposredno povezani z državo. Po Radićevih besedah je uradno stališče Srbije glede trenutnega dogajanja v Latinski Ameriki, predvsem v Venezueli, na mednarodnem prizorišču popolnoma nepomembno in irelevantno. Analitik je izpostavil, da se je Srbija že pred časom znašla na napačni poti glede zunanjepolitičnega usmerjanja in svrstavanja na mednarodnem planu. Namesto osredotočanja na ključna vprašanja država po njegovem mnenju porablja energijo za vprašanja, ki bi jih bilo bolje prepustiti strokovnjakom za zunanjo politiko v medijih. Radić meni, da takšne poteze oblasti služijo predvsem notranjepolitičnim namenom in ne dejanskemu izboljšanju mednarodnega položaja Srbije.

Iraški predsednik in premier Mohammed Shia al-Sudani sta ob spominski slovesnosti izpostavila ključno vlogo pokojnega iranskega generala Kasema Solejmanija v boju proti teroristični skupini Islamska država (Daesh). Po navedbah iraškega vrha je bila vojaška in logistična podpora Teherana odločilna za stabilizacijo regije in končno zmago nad teroristi, ki so pred leti ogrožali ozemeljsko celovitost Iraka. Premier al-Sudani je v svojem nagovoru poudaril, da sta bila general Solejmani in iraški poveljnik Abu Mahdi al-Muhandis nepogrešljiva pri usklajevanju operacij, ki so vodile do usodnih zmag na bojišču. Izjave prihajajo v času, ko Irak nadaljuje svojo kompleksno zunanjo politiko uravnoteženja odnosov med Iranom in Združenimi državami Amerike, pri čemer poudarja pomen regionalnega sodelovanja za ohranjanje nacionalne varnosti in preprečevanje ponovnega vzpona ekstremističnih skupin.

Župan Sofije Vasil Terziev je ob 148. obletnici osvoboditve bolgarske prestolnice poudaril, da mesto ne predstavlja zgolj bogate zgodovine, temveč ostaja simbol svobode, dostojanstva in odpornosti. V svojem uradnem nagovoru prek družbenih omrežij je izpostavil zgodovinsko vlogo mesta, ki je skozi stoletja preživelo številne preizkušnje in vojne konflikte, a ohranilo svojo identiteto. Slovesnosti v bolgarski prestolnici so potekale v znamenju poklona zgodovinskim dogodkom iz leta 1878, ko so ruske sile pod poveljstvom generala Josifa Gurka vstopile v mesto in končale večstoletno otomansko vladavino. Terziev je v zapisu poudaril, da je sodobna Sofija rezultat vztrajnosti njenih prebivalcev, ki so skozi generacije gradili demokratične temelje in evropsko prihodnost mesta.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je javno odzval na aktualno politično dogajanje v Venezueli in izrazil podporo ukrepom Združenih držav Amerike, ki so vključevali zaseg letala venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Netanjahu je dogodek označil za pomemben korak v boju proti avtoritarnim režimom, hkrati pa je izkoristil priložnost za ponovno utemeljitev izraelske vojaške strategije na območju Gaze. Izraelski voditelj je poudaril, da je razorožitev gibanja Hamas ključen pogoj za zagotovitev dolgoročne varnosti v regiji. Po njegovih besedah so dogodki v Latinski Ameriki in na Bližnjem vzhodu povezani z vidika boja za demokratične vrednote in stabilnost. Izraelska vlada trdi, da bo nadaljevala z vojaškimi operacijami, dokler Hamas ne bo v celoti onesposobljen kot vojaška in politična sila, kar po Netanjahujevem mnenju ostaja prednostna naloga njegovega kabineta.

Vrhovno sodišče Venezuele je v soboto uradno pooblastilo podpredsednico države Delcy Rodriguez za prevzem vseh predsedniških pooblastil, s čimer je postala vršilka dolžnosti predsednice republike. Odločitev sodišča sledi dramatičnim dogodkom, v katerih so ameriške sile pridržale dosedanjega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Sodišče je svojo odločitev utemeljilo s potrebo po zagotavljanju neprekinjenega delovanja državnih institucij in celostni obrambi države v času, ki so ga označili za "prisilno odsotnost" ustavnega predsednika. Delcy Rodriguez je v televizijskem nagovoru po srečanju državnega obrambnega sveta poudarila, da ostaja Maduro edini zakoniti predsednik države, in zahtevala njegovo takojšnjo izpustitev iz ameriškega pridržanja. Razmere v državi so izredno napete, saj je Rodriguezova razglasila splošno nacionalno mobilizacijo v odgovor na, kot je dejala, vojaško agresijo Združenih držav Amerike brez primere. Medtem ko opozicija pod vodstvom Marie Corine Machado priznava Edmunda Gonzaleza za vodjo prehodne vlade, Rodriguezova vztraja pri ustavni legitimnosti Madurovega režima in poziva mednarodno skupnost k spoštovanju suverenosti Venezuele.

Generalni poveljnik iranske policije Ahmad Reza Radan je napovedal začetek obsežne operacije ciljno usmerjenih aretacij posameznikov, ki jih oblasti označujejo za voditelje in spodbujevalce protestov. Operacija, ki se je začela pred dvema dnevoma, je usmerjena proti osebam, ki prek spletnih platform in na uličnih zborovanjih pozivajo k ljudskemu uporu in sodelovanju v demonstracijah. Po navedbah generala Radana so policijske enote prejele jasna navodila za identifikacijo in pridržanje tistih, ki aktivno spodbujajo nemire. Iranske oblasti s tovrstnimi ukrepi poskušajo omejiti širjenje protestnih gibanj, ki se spopadajo z močnim represivnim aparatom države. Ukrep odraža zaostreno strategijo iranskega varnostnega vrha pri zatiranju civilnih nemirov in nadzoru nad digitalno komunikacijo, ki služi za organizacijo shodov.

Po poročanju medijev je predsednik Trump izjavil, da bi lahko venezuelska naftna industrija s podporo ZDA zaslužila veliko denarja. Uprava naj bi ameriškim naftnim podjetjem, ki pričakujejo odškodnino za zaseženo premoženje v Venezueli, ponudila podporo pod pogojem, da ponovno investirajo v državo.

Donald Trump je zagrozil začasni predsednici Venezuele, Delcy Rodriguez, z višjo ceno od tiste, ki jo je plačal Maduro, če ne bo ravnala "pravilno". Dmitrij Medvedjev je poteze Trumpa v Venezueli označil za nezakonite, a skladne z interesi ZDA. Evropska unija, vključno s Slovenijo, je pozvala k spoštovanju volje venezuelskega ljudstva in k zadržanosti vpletenih strani.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je javno pozval vodstvo ruskega energetskega giganta Gazprom k hitremu dokončanju pogodbe o prodaji večinskega lastniškega deleža v Naftni industriji Srbije (NIS) madžarski naftni družbi MOL. Ta poteza je po Vučićevih besedah nujna za zaščito podjetja pred zaostrovanjem mednarodnih sankcij, ki so uperjene proti ruskim podjetjem in posredno ogrožajo stabilnost srbskega energetskega trga. Dogovor o prenosu lastništva med ruskim Gazpromom in madžarskim Molom bi NIS-u omogočil nemoteno poslovanje v okviru evropske energetske infrastrukture, saj bi se s tem podjetje otreslo statusa subjekta pod ruskim nadzorom. Predsednik Vučić je ob tem izpostavil, da je hitra izvedba transakcije ključna za zagotavljanje nemotene oskrbe z derivati in za preprečitev morebitnih zastojev v rafineriji v Pančevu, ki bi se lahko spet pojavili zaradi omejitev pri dobavi surove nafte.

Evropski voditelji so se na zadnje izjave in ravnanja Donalda Trumpa odzvali z molkom, kar po mnenju kritikov potrjuje njegove teze o šibkosti evropske politike. Namesto odločne obrambe demokratičnih načel in mednarodnega pravnega reda je v ospredje stopil strah pred izključitvijo iz ameriške interesne sfere. Takšna drža po mnenju analitikov predstavlja nevarno igro, saj ignoriranje kršitev mednarodnih norm spodkopava dolgoročno stabilnost zahodnih zavezništev. Prevladujoča tendenca med voditelji držav članic Evropske unije kaže, da je pragmatično ohranjanje odnosov z Washingtonom dobilo prednost pred javno obsodbo dejanj, ki bi lahko ogrozila demokratične standarde. Ta pasivnost ne le krepi položaj Donalda Trumpa, temveč tudi pošilja sporočilo o nepripravljenosti Evrope na samostojno vodenje geopolitike brez brezpogojnega zanašanja na Združene države Amerike. Odločitev za molk bi lahko imela dolgoročne posledice za kredibilnost evropskih institucij na svetovnem odru.

Venezuelske oborožene sile so v nedeljo uradno priznale podpredsednico Delcy Rodríguez kot začasno voditeljico države. Odločitev je v javni izjavi sporočil obrambni minister, general Vladimir Padrino López, le dan po tem, ko so ameriške specialne enote zajele dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Padrino López je poudaril, da Rodríguez prevzema vodenje države v skladu z ustavnimi določili o nasledstvu v primeru odsotnosti predsednika. Dogodek predstavlja kritičen preobrat v venezuelski politični krizi, saj vojska, ki je bila ključni steber Madurovega režima, ohranja kontinuiteto oblasti pod vodstvom njegove najožje sodelavke. Razmere v državi ostajajo napete, medtem ko mednarodna javnost z zanimanjem spremlja odziv preostalih državnih institucij na aretacijo Madura s strani tujih sil in posledično vzpostavitev novega začasnega vodstva.

Dmitrij Medvedjev je izjavil, da bi ZDA lahko ponovile scenarij, preizkušen v Venezueli, tudi v Ukrajini. Po Medvedjevem mnenju imajo ZDA resne razloge za izvedbo operacije proti kijevskemu režimu.

Mjanmarska vojaška hunta je ob 78. obletnici neodvisnosti države, ki je bila obeležena 4. januarja 2026, amnestirala in izpustila več kot 6000 zapornikov. Med izpuščenimi sta tudi odmevni osebnosti: manekenka Nang Mwe San, ki je bila leta 2022 obsojena na šestletno zaporno kazen zaradi domnevnih kršitev zakonodaje o elektronskih transakcijah, povezanih z objavo eksplicitnih vsebin, ter nekdanji minister za informiranje U Ye Htut. Slednji je bil zaprt leta 2023 zaradi objav na družbenih omrežjih, ki naj bi škodovale ugledu vojaške uprave. Amnestija prihaja v času, ko se vojaški režim spopada z močnim odporom uporniških skupin, kot je Vojska naroda Ta'ang (TNLA), in nenehnimi kritikami mednarodne skupnosti, vključno z Združenimi narodi, zaradi kršitev človekovih pravic in zatiranja civilnega prebivalstva. Kljub uradnim proslavam v mestih, kot je Naypyidaw, se vojska na terenu sooča z izgubo nadzora v ključnih regijah, vključno z zveznima državama Shan in Kachin. Poročila navajajo, da uporniške sile pod vodstvom KIA in AA dosegajo pomembne vojaške uspehe, kar sili hunte k uporabi letalskih napadov na civilne cilje, šole in verske objekte. Hkrati so se pojavile informacije o vzpostavljanju novih središč za spletne goljufije v obmejnih območjih pod zaščito obmejnih straž (BGF), ki se vse bolj distancirajo od neposrednega vpliva centralne vojske in raje sodelujejo s kitajskimi kriminalnimi združbami. Kitajska medtem preko svojih državnih medijev poudarja lastno stabilnost in uspeh razvojnega modela pod vodstvom Xi Jinpinga, s čimer ohranja vpliv v regiji.

Nicolása Maduro in njegovo ženo Cilio Flores so ameriške oborožene sile aretirale v Caracasu in ju izročile New Yorku, kjer sta bila obtožena narkoterorizma in trgovine z drogami. Pred sodiščem sta se izrekla za nedolžna. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je poudaril, da operacija ni invazija.

Generalni sekretar Sveta Evrope Alain Berset je v uradni izjavi opozoril, da razmere v Venezueli predstavljajo trenutek globoke negotovosti tako za tamkajšnje prebivalstvo kot za mednarodno stabilnost in varnost. Odziv organizacije prihaja po poročilih, da so ameriške oblasti pridržale venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in ga prepeljale v pripor v New Yorku. Ta dogodek je sprožil val odzivov v mednarodni diplomaciji, saj se institucije spopadajo z nepredvidenimi posledicami za regionalni mir. Berset je poudaril, da poročila iz Venezuele označujejo kritično točko, ki bi lahko resno ogrozila mednarodni pravni red. Svet Evrope, ki se primarno osredotoča na človekove pravice in vladavino prava, dogajanje spremlja z zaskrbljenostjo glede prihodnjega političnega razvoja v regiji. Čeprav so podrobnosti o samem postopku ameriških oblasti še predmet preverjanja, so posledice za varnostno arhitekturo že opazne na globalni ravni.

Izraelske oborožene sile so v nedeljo v južnem delu Libanona izvedle napad z brezpilotnim letalom, katerega tarča je bilo osebno vozilo. Po poročanju libanonskih virov in lokalnih medijev, ki so objavili tudi videoposnetke dogodka, je šlo za ciljno usmerjeno operacijo na območju, kjer se v zadnjem času stopnjujejo vojaške napetosti. Napad predstavlja nadaljevanje niza čezmejnih incidentov med Izraelom in Libanonom, ki se kljub predhodnim prizadevanjem za stabilizacijo razmer vrstijo vse od konca leta 2025. Podrobnejših podatkov o morebitnih žrtvah ali identiteti oseb v vozilu libanonski uradni viri sprva niso podali. Incident se je zgodil v širšem kontekstu kršitev dogovorov o prekinitvi ognja, ki jih Izrael po navedbah Bejruta izvaja z zračnimi vdori v libanonski zračni prostor.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil nov val kritik, potem ko so ga opazili pri izbiranju dragih materialov za novo plesno dvorano v Beli hiši, medtem ko se v javnosti krepijo ugibanja o njegovem zdravstvenem stanju. Trump je na poti do svojega golf kluba obiskal podjetje Arc Stone, kjer je osebno izbiral vzorce marmorja in oniksa za projekt, ki naj bi po načrtih zasenčil obstoječe prostore vzhodnega krila Bele hiše. Kritiki mu očitajo potratnost in osredotočenost na nepremičninske projekte v času, ko se ameriški državljani soočajo z visokimi stroški življenja. Istočasno so se v javnosti pojavili novi dvomi o predsednikovem zdravju zaradi vidnih modric na njegovih rokah. Čeprav je Trump na družbenem omrežju Truth Social zatrdil, da je v "popolnem zdravju" in da je že tretjič zapored brez napak opravil kognitivni test, analitiki opozarjajo na nenavadnost tedenskega opravljanja takšnih pregledov pri 79 letih. Poleg tega poročila nakazujejo, da predsednik kljub nasvetom zdravnikov samovoljno povečuje odmerke aspirina, kar bi lahko povzročilo dodatna tveganja za njegovo zdravje. Dodaten pritisk povzročajo podatki o njegovih pogostih obiskih igrišč za golf, ki so v letu 2025 davkoplačevalce stali več kot 110 milijonov dolarjev.

Zohran Kwame Mamdani je na novoletni dan uradno prevzel vodenje New Yorka, največjega mesta v Združenih državah Amerike. Kot prvi musliman in prva oseba južnoazijskega porekla na tem položaju je Mamdani napovedal novo obdobje v mestni politiki. Slovesnost, ki je potekala v mrzlem vremenu pred mestno hišo, je pritegnila več deset tisoč prebivalcev, ki so pospremili nastop 34-letnega demokratičnega socialista. Mamdani se je v svojem nagovoru zavezal k drznemu in obsežnemu vladanju, pri čemer sta ga podprla vidna politika progresivnega krila demokratske stranke, senator Bernie Sanders in kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez. Novi župan je poudaril, da bo njegovo vodenje finančnega središča sveta temeljilo na načelih demokratičnega socializma, kar nakazuje na morebitne korenite spremembe v upravljanju mesta. Njegova izvolitev pomeni pomemben premik v politični usmeritvi mesta, saj Mamdani načrtuje nasloviti ključna vprašanja socialne pravičnosti in gospodarske neenakosti.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je prvič pojavil na videoposnetku po aretaciji, ko so ga pod strogim nadzorom privedli v prostore ameriške agencije za boj proti drogam (DEA) na Manhattnu v New Yorku. Na posnetku, ki ga je objavila Bela hiša, je videti Madura med postopkom identifikacije in odvzemom prstnih odtisov, pri čemer je prisotne agente pozdravil z željo za srečno novo leto. Po opravljenih postopkih v prostorih DEA na Deseti aveniji so oblasti napovedale njegovo premestitev v zvezni pripor v Brooklynu. Aretacija Madura in njegove soproge, ki so jo izvedli v Caracasu, predstavlja vrhunec dolgotrajnih prizadevanj Združenih držav Amerike za njegovo privedbo pred sodišče zaradi obtožb o trgovini z mamili. Videoposnetek potrjuje, da je depozicionirani voditelj sedaj v neposredni pristojnosti ameriškega pravosodnega sistema, kar bo imelo daljnosežne posledice za politično prihodnost Venezuele in diplomatske odnose v regiji.

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla je v letu 2025 izgubil naziv največjega svetovnega prodajalca električnih vozil, saj ga je prehitel kitajski tekmec BYD. Tesla je lani dobavila 1,64 milijona vozil, kar predstavlja 9-odstotni upad v primerjavi z letom prej, medtem ko je BYD prodal rekordnih 2,26 milijona vozil. Upad prodaje pri Tesli pripisujejo politični polarizaciji izvršnega direktorja Elona Muska, izteku ameriških davčnih olajšav in močni konkurenci iz tujine. Kljub temu so delnice Tesle ob koncu tedna zabeležile rahlo rast, saj vlagatelji še vedno stavijo na razvoj avtonomnih taksijev in humanoidnih robotov. Širše ameriško gospodarstvo pod administracijo Donalda Trumpa kaže mešano sliko. Čeprav je bila gospodarska rast v tretjem četrtletju leta 2025 robustna (4,3 %), se trg dela ohlaja z najšibkejšim zaposlovanjem po letu 2009. Povprečne carinske stopnje so se zvišale na 16,8 %, kar je povečalo proračunske prihodke, a hkrati destabiliziralo trgovinske odnose in zvišalo življenjske stroške. Na kitajski strani tehnološki velikan Xiaomi močno presega cilje; po prodaji 410.000 vozil v letu 2025 načrtujejo dobavo 550.000 enot v letu 2026, s čimer se dodatno zaostruje konkurenca na svetovnem trgu.

Ministrstvo za zunanje zadeve Bosne in Hercegovine je v uradni izjavi podprlo nedavno ameriško operacijo v Venezueli, v kateri so pridržali predsednika Nicolasa Madura. Službeno Sarajevo je Madura označilo za diktatorja, ki je svojo državo vodil z represivnimi ukrepi, ter poudarilo, da je svet brez tovrstnih vladarjev boljši prostor. Izjava ministrstva odraža jasno zunanjepolitično usmeritev k podpori demokratičnim procesom in mednarodnim akcijam pod vodstvom Združenih držav Amerike. Medtem ko je ministrstvo pod vodstvom državne ravni zavzelo ostro stališče, pa v Republiki srbski glede dogajanja v Venezueli za zdaj ostajajo tiho. Ta razkol ponovno osvetljuje notranjepolitične delitve znotraj Bosne in Hercegovine pri vprašanjih zunanje politike in odnosov z velikimi silami. Poudarek ministrstva na nujnosti končanja Madurovega režima se neposredno navezuje na prizadevanja za stabilizacijo južnoameriške regije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v soboto odzval na ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele predsednika Nicolása Madura. Zelenski je med tiskovno konferenco z ironičnim tonom sugeriral, da bi moral ameriški predsednik Donald Trump uporabiti podobno strategijo tudi v primeru ruskega predsednika Vladimirja Putina. Po njegovih besedah so ZDA s to operacijo pokazale, da vedo, kako ravnati z diktatorji, kar odpira vprašanja o prihodnjih korakih Washingtona v zvezi z rusko agresijo v Ukrajini. Ukrajinski voditelj je med komentiranjem dogajanja v Caracasu izrazil prepričanje, da zajetje Madura predstavlja precedens, ki bi ga bilo mogoče aplicirati na druge avtoritarne voditelje. Zelenski je poudaril, da če so Združene države zmožne izvesti takšno operacijo na južni polobli, verjetno razumejo tudi potrebe in možnosti za stabilizacijo razmer v Vzhodni Evropi. Njegove izjave so v medijih hitro postale viralne, predvsem zaradi njegove neposredne aluzije na Putina in očitne sproščenosti ob poročanju o padcu venezuelskega režima.

Mesto Vlora v Albaniji je to nedeljo zajelo močno neurje, ki je povzročilo popolno prekinitev pomorskega prometa. Zaradi močnega obalnega vetra in visokih valov, ki so dosegali višino do 1,5 metra, je Kapitanija pristanišča Vlora sprejela odločitev o odpovedi redne trajektne linije med Vloro in italijanskim Brindisijem. Ukrep je prizadel številne potnike, ki so se v prvih dneh novega leta vračali proti Italiji. Poleg potniškega prometa ostajajo v pristanišču zasidrana tudi vsa ribiška in druga manjša plovila, saj so razmere na odprtem morju preveč nevarne za varno plovbo. Vremenske razmere se po poročanju lokalnih oblasti še niso umirile, zato prepoved izplutja velja do nadaljnjega. Gre za ponovitev težav z vremenom, ki so to regijo pestile že v preteklih dneh, kar povzroča dodatne logistične težave v enem najpomembnejših albanskih pristanišč.

Zvezna uprava za letalstvo Združenih držav Amerike (FAA) je v soboto zvečer preklicala prepoved letenja za ameriške letalske družbe nad območjem Karibov. Odločitev je napovedal prometni minister Sean Duffy, potem ko je bila varnost zračnega prostora začasno ogrožena zaradi obsežne ameriške vojaške operacije v Venezueli. Ukrep o reavtorizaciji poletov prihaja po tem, ko so elitne enote ameriške vojske v Caracasu zajele predsednika Nicolása Madura. Prejšnja prepoved, ki je bila uvedena v soboto zjutraj, je bila posledica neposrednih varnostnih tveganj, povezanih z letalskimi napadi na cilje v venezuelski prestolnici in drugod po državi. Čeprav so bile civilne operacije nad tem strateško pomembnim delom sveta začasno ustavljene, ameriška administracija zdaj ocenjuje, da se je stopnja nevarnosti za komercialna letala dovolj zmanjšala za varno vzpostavitev zračnega prometa, kljub temu da v državi še vedno vlada izredno stanje.

Združene države Amerike so v soboto pozno zvečer preklicale omejitve letenja nad Karibi, ki so bile uvedene med ameriško vojaško operacijo v Venezueli. Ameriški minister za promet Sean Duffy je potrdil, da so ukrepi prenehali veljati ob polnoči po vzhodnoameriškem času, kar letalskim družbam omogoča takojšnjo posodobitev voznih redov in ponovno vzpostavitev komercialnih letov. Operacija, ki je sprožila začasno zaprtje zračnega prostora, se je končala z zajetjem venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Washington je sprva omejil polete zaradi zagotavljanja varnosti civilnega letalstva med aktivnimi vojaškimi dejavnostmi. Odločitev o sprostitvi zračnega prostora pomeni normalizacijo letalskega prometa v regiji, ki je ključna za mednarodne povezave med Severno in Južno Ameriko.

Združene države Amerike so konec leta 2025 venezuelskemu predsedniku Nicolásu Maduru ponudile možnost prostovoljnega odstopa s položaja v zameno za varno zatočišče v Turčiji. Kot poroča časnik New York Times, ki se sklicuje na vire blizu pogajanjem, naj bi šlo za poskus mirnega reševanja politične krize v Venezueli. Predlog je vključeval tako imenovano "pozlačeno izgnanstvo", kjer bi Maduro lahko živel brez strahu pred mednarodnim pregonom. Po navedbah visokega ameriškega uradnika bi odhod v Turčijo predstavljal del širšega dogovora, ki bi omogočil demokratično tranzicijo v državi. Turčija je bila izbrana kot morebitna destinacija zaradi razmeroma dobrih odnosov z obema stranema. Kljub ponudbi za zdaj ni uradnih potrditev, da bi Maduro predlog sprejel ali da bi se pogajanja premaknila v sklepno fazo. Venezuelska stran se na poročanje ameriških medijev še ni odzvala, situacija pa ostaja napeta, saj Washington še naprej izvaja pritisk na režim v Caracasu.

Jemenski Južni prehodni svet (STC) je uradno sprejel vabilo Savdske Arabije na mirovne pogovore v Rijadu, kar predstavlja pomemben korak k morebitni deeskalaciji napetosti v južnem Jemnu. Predstavniki STC so pobudo označili za pristno priložnost za resen dialog, ki bi lahko zaščitil težnje prebivalcev južnega dela države po nedavnem valu nasilja. Savdsko ministrstvo za zunanje zadeve je k sodelovanju pozvalo različne jemenske frakcije, da bi v okviru foruma v prestolnici kraljevine poiskali politično rešitev. Oman je prav tako izrazil podporo savdski pobudi in pozdravil vabilo k dialogu med vsemi južnimi komponentami v Jemnu. Po navedbah Muskata je cilj teh prizadevanj poenotenje stališč in stabilizacija regije. Ta diplomatski premik sledi obdobju zaostrenih spopadov in enostranskih napovedi o neodvisnosti na jugu države, ki so resno ogrozile celovitost Jemna in varnostne razmere v regiji.

Ameriški igralec in oskarjevec Leonardo DiCaprio se ni mogel udeležiti gala koncerta na mednarodnem filmskem festivalu v Palm Springsu. Njegovo odsotnost so povzročile stroge omejitve v letalskem prometu, ki so jih pristojni organi uvedli po ameriški specialni operaciji, usmerjeni v zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Zaradi nenadnih varnostnih ukrepov in zaprtja zračnega prostora so številni poleti, vključno s tistim, na katerem bi moral biti hollywoodski zvezdnik, ostali na tleh. Dogodek v Kaliforniji je tako minil brez enega svojih najpomembnejših gostov, medtem ko se napetosti med Washingtonom in Caracasom stopnjujejo zaradi poskusa aretacije venezuelskega voditelja s strani ameriških sil.

Venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino López je izjavil, da so ameriške sile med zajetjem predsednika Nicolása Madura in njegove žene ubile večino njegovega osebnega spremstva in tudi naključne civiliste. Minister je dejanje označil za hladnokrven poboj.

V stranki DPP se v Kaohsiungu in Tainanu odvija intenzivna kampanja pred predizbori za župana. V Kaohsiungu se za nominacijo potegujejo poslanci邱議瑩 (Qiu Yiying), 林岱樺 (Lin Daihua), 賴瑞隆 (Lai Ruilong) in 許智傑 (Xu Zhijie), ki so v zadnjem tednu pred volitvami organizirali različne dogodke, vključno s parado vozil in velikimi zborovanji. V Tainanu pa je poslanec 林俊憲 (Lin Junxian) organiziral zborovanje v okrožju Annan, ki velja za trdnjavo poslanke 陳亭妃 (Chen Tingfei). Podporo mu je izrazil tudi nekdanji premier 蘇貞昌 (Su Zhenchang), ki je izpostavil tri ključne zahteve za prihodnjega župana.

V ukrajinskih napadih z droni v ruskih obmejnih regijah sta bili ubiti dve osebi. Incident se je zgodil pred mirovnimi pogovori v Parizu, ki naj bi končali skoraj štiri leta trajajočo vojno.

Namestnik predsednika Varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je ostro kritiziral ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele predsednika Nicolasa Madura. Medvedjev je dejanje označil za nezakonito uveljavljanje "prava močnejšega" (lex fortissimum) in poudaril, da Washington po teh dogodkih nima več niti formalne pravice do očitkov Rusiji glede njenih mednarodnih potez. Po njegovem prepričanju bo takšno ravnanje povzročilo val sovražnosti do ZDA v celotni Latinski Ameriki. Ruski uradnik je v svojem nagovoru neposredno povezal razmere v Venezueli z vojno v Ukrajini. Izjavil je, da bi lahko Združene države Amerike podoben scenarij nasilne odstranitve z oblasti ponovile v primeru ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki mu je po ruskem tolmačenju potekel mandat. Medvedjev trdi, da je odstranitev Zelenskega le še vprašanje časa, pri čemer je poudaril, da ima Washington v Kijevu še več razlogov za posredovanje kot v Caracasu. Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je prav tako odzval na dogajanje in rusko reakcijo označil za pričakovano in primerno. Vučić je ocenil, da bi bilo nerealno pričakovati neposredno vojaško posredovanje Rusije v tako oddaljeni državi, kot je Venezuela. Medvedjev pa je ob koncu kritično ocenil tudi vlogo Organizacije združenih narodov, ki po njegovem mnenju nima dejanskega vpliva na reševanje tovrstnih kriz.

Po ameriških napadih in aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura so Venezuelci zaskrbljeni zaradi prihodnosti in destabilizacije države. Ne vedo, kdo bo vladal. Donald Trump ne zaupa opoziciji. Trump trdi, da obstajajo veliki dokazi proti Maduru, ki se bo moral soočiti z ameriškim pravosodjem.

Papež Leo XIV. je med nedeljsko molitvijo Angel Gospodov v Vatikanu izrazil globoko zaskrbljenost nad dogajanjem v Venezueli, ki sledi vojaškemu posredovanju Združenih držav Amerike in odstavitvi predsednika Nicolasa Madura. Sveti oče je poudaril, da mora Venezuela ostati neodvisna država, ter pozval k spoštovanju pravne države, ustave ter človekovih in državljanskih pravic vseh prebivalcev. Po njegovih besedah mora blaginja venezuelskega ljudstva prevladati nad vsemi drugimi interesi, da bi država presegla nasilje in stopila na pot pravičnosti in miru. Poziv poglavarja Rimskokatoliške cerkve prihaja le dan po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal, da bodo ZDA prevzele nadzor nad z nafto bogato Venezuelo. Odločitev je sledila operaciji zajetja Madura, ki se trenutno nahaja v priporu v New Yorku, kjer pričakuje obtožnico zaradi trgovine z mamili. Papež je vernike na Trgu svetega Petra opozoril, da je nujno hitro ukrepanje za stabilizacijo razmer, s posebnim poudarkom na pomoči najrevnejšim slojem prebivalstva, ki jih huda gospodarska kriza najbolj prizadene.

Združeno kraljestvo so zajele ekstremne zimske razmere, zaradi česar je britanski meteorološki urad (Met Office) izdal oranžna in rumena opozorila pred snegom in poledico. Najhuje so prizadeti deli Škotske, vključno z območji Tayside, Fife, Grampian ter višavjem, kjer so meteorologi napovedali padec temperatur do -10 stopinj Celzija. Arktični val je povzročil precejšnje nevšečnosti v prometu, vključno z odpovedmi vlakov operaterja ScotRail in zaprtjem cest v severovzhodni Škotski. Zaradi nevarnih razmer na cestah in močnega sneženja je policija na otočju Orkney prebivalce pozvala, naj se ne odpravljajo na pot, če to ni nujno potrebno. Opozorila niso omejena le na sever države, temveč se raztezajo tudi na London, jugovzhodno Anglijo, Wales in Yorkshire, kjer se prav tako spopadajo s poledico in snežnimi plohami. Današnje vremenske razmere so neposredno nadaljevanje nestabilnega obdobja, ki se je začelo s prehodom v novo leto in je močno obremenilo infrastrukturo po celotni državi.

Levičarska ekstremistična anarhistična skupina Vulkangruppe je prevzela odgovornost za nameren požig v Berlinu, ki je povzročil obsežen izpad električne energije v jugozahodnem delu nemške prestolnice. Po poročanju nemškega časnika Tagesspiegel so člani skupine dejali, da je bil njihov napad usmerjen proti energetski infrastrukturi. Incident je povzročil prekinitev oskrbe z elektriko za več deset tisoč gospodinjstev in podjetij, kar je sprožilo obsežno preiskavo nemških varnostnih organov. Nemška policija incident obravnava kot politično motivirano dejanje. Skupina Vulkangruppe je že v preteklosti izvajala podobne sabotaže, s katerimi so skušali opozoriti na okoljska vprašanja in nasprotovanje kapitalističnemu sistemu. Oblasti trenutno preverjajo avtentičnost njihovega priznanja, medtem ko so tehnične ekipe delale na vzpostavitvi omrežja. Napad je ponovno odprl vprašanje o ranljivosti kritične infrastrukture v velikih evropskih mestih pred napadi domačih ekstremističnih skupin.

V nemškem mestu Düsseldorf se je zbralo približno 240 protestnikov, ki so izrazili nasprotovanje ameriški zunanji politiki in vojaškim grožnjam usmerjenim proti Venezueli. Dogodek odraža širšo pozornost, ki jo nemška javnost namenja trenutnemu političnemu in humanitarnemu dogajanju v tej južnoameriški državi. Udeleženci shoda so z napisi in vzkliki opozarjali na nevarnost zunanjega vmešavanja v notranje zadeve Venezuele. Protesti so potekali mirno, organizatorji pa so poudarili pomen suverenosti in diplomatskega reševanja sporov namesto uporabe sile ali gospodarskih sankcij, ki jih uvajajo Združene države Amerike.

V Iranu se nadaljujejo siloviti protesti zaradi slabega gospodarskega stanja v državi, v katerih je po zadnjih podatkih umrlo najmanj deset ljudi. Iranski vrhovni voditelj, 86-letni ajatola Ali Khamene, se je prvič odzval na dogajanje in pozval k pogovorom, a hkrati poudaril, da morajo tiste, ki jih je označil za izgrednike, postaviti na njihovo mesto. Khamene vztraja pri strogi obravnavi protestnikov, kljub naraščajočemu številu žrtev in napetostim v družbi. Na dogajanje se je ostro odzval predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump, ki je iranske oblasti posvaril pred nasiljem nad mirnimi protestniki. Trump je napovedal, da so ZDA pripravljene posredovati v primeru nadaljnjih ubojev civilistov, kar dodatno zaostruje diplomatske odnose med državama. Mednarodni opazovalci poudarjajo, da so protesti posledica dolgotrajne gospodarske krize in nezadovoljstva prebivalstva nad režimom, medtem ko Teheran za nemire pogosto obtožuje zunanje dejavnike.

Število smrtnih žrtev nasilja v Iranu med protesti zaradi gospodarskih razmer je naraslo na najmanj 35, aretiranih pa je bilo 1200 ljudi, so sporočili aktivisti. Iranski protestniki se soočajo z brutalnim zatiranjem, medtem ko se protesti širijo.

Število smrtnih žrtev protestov v Iranu se je povečalo na najmanj 19. Iranski voditelj je napovedal, da ne bo popuščanja protestnikom, kljub pravici ljudi do demonstracij. Trump je opozoril, da bodo ZDA močno udarile po Iranu, če bo ubitih še več protestnikov. Oblasti so za nemire obtožile tuje vplive.

Kitajska je ponovila poziv Združenim državam k takojšnji izpustitvi predsednika Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores ter zahtevala zagotovila glede njune varnosti. Medtem je venezuelska vojska priznala podpredsednico Delcy Rodriguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti pripadnikov garde.

Združene države Amerike so načrtovale izvedbo vojaške operacije z imenom "Absolute Resolve" (Popolna odločenost) v Venezueli v času božično-novoletnih praznikov. Glavni cilj načrtovane akcije je bil zajetje venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Po navedbah ameriških uradnikov, na katere se sklicuje časnik The New York Times, so strategi izbrali ta termin, ker so predvidevali, da bo obrambna sposobnost države takrat oslabljena. Mnogi vladni predstavniki in visoki častniki venezuelske vojske so bili namreč v tem obdobju na dopustih oziroma ureditvenih odsotnostih. Načrtovalci so računali na trenutek presenečenja in zmanjšano prisotnost vojaških sil na ključnih položajih. Dokumenti razkrivajo, da je bila izvedba operacije močno odvisna tudi od vremenskih razmer. V primeru slabega vremena na načrtovano soboto so ZDA razmišljale o prestavitvi akcije na sredino januarja. Kljub podrobnim pripravam so se v vojaškem poveljstvu kasneje odločili za spremembo datuma, podrobnosti o samem poteku ali razlogih za odpoved prvotnega termina pa ostajajo delno nerazkrite.

V Rostovski regiji se je število poškodovanih v prometni nesreči povečalo na štiri. Policija je aretirala voznika tovornjaka Mercedes, domnevnega povzročitelja množičnega trčenja na avtocesti M-4 "Don" v okrožju Aksaj, v katerem so umrle štiri osebe. Po predhodnih ugotovitvah je do nesreče prišlo zaradi kršitve prometnih pravil s strani voznika tovornjaka.

V ruski regiji Rostov je v hudi prometni nesreči na avtocesti M-4 Don umrlo pet oseb, še štiri pa so bile ranjene. Po navedbah tiskovne službe regionalne uprave ministrstva za notranje zadeve je do verižnega trčenja prišlo 4. januarja zjutraj, ko naj bi voznik tovornega vozila kršil prometne predpise in trčil v več vozil. Število poškodovanih se je med preiskavo povzpelo na štiri, medtem ko so na kraju dogodka potrdili štiri smrtne žrtve. Policija je proti vozniku avtoprevoznika že uvedla kazenski postopek zaradi kršitve prometnih predpisov s smrtnim izidom dveh ali več oseb. Preiskovalci trenutno preučujejo okoliščine dogodka v okrožju Aksaj, kjer so prve ugotovitve pokazale na malomarnost voznika tovornega vozila kot glavni vzrok za tragedijo. Dogodek poudarja ponavljajoče se težave z varnostjo tovornih prevozov na ruskih avtocestah, kjer so trčenja s težkimi vozili pogosto usodna za potnike v osebnih avtomobilih.

Nekdanja asistentka tajvanskega poslanca in spletna vplivnica Han Jing je vložila prijavo zoper policista iz Taichunga, ki naj bi jo več kot pol leta nadlegoval s pošiljanjem zasebnih sporočil in daril. Han Jing je na družbenih omrežjih razkrila, da se je za ponovno prijavo na policijski postaji v mestu Sanchong odločila po tem, ko njeni prejšnji poskusi niso obrodili sadov. Izrazila je zaskrbljenost za splošno varnost, saj gre za uradno osebo, ki pri opravljanju dolžnosti nosi orožje. Policija v Sanchongu je potrdila prejem prijave, vendar je pojasnila, da zaradi odsotnosti neposrednega fizičnega stika primera sprva niso obravnavali kot spolno nadlegovanje, temveč kot kršitev zakona o preprečevanju zalezovanja. Policijska uprava v Taichungu je sporočila, da so preiskavo zoper omenjenega uslužbenca sprožili že marca lani. Proti policistu so uvedli disciplinski postopek in mu izrekli opomin, končne sankcije pa bodo odvisne od poteka kazenskega postopka. Organi pregona v Novem Tajpeju so medtem pojasnili, da še vedno čakajo na dodatna pojasnila s strani kolegov iz Taichunga, da bi lahko ustrezno nadaljevali z obravnavo primera, ki je v tajvanski javnosti sprožil razpravo o neprimernem vedenju javnih uslužbencev.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung se je v Pekingu srečal s Xi Jinpingom, kjer je kitajska stran zahtevala jasno izjavo o nasprotovanju neodvisnosti Tajvana, na kar naj bi se Južna Koreja izognila hitremu odzivu. Lee Jae-myung je obiskal tudi Šanghaj in poudaril skupno zgodovino odpora proti japonski agresiji. Medtem pa naj bi ZDA širile obseg delovanja ameriških sil v Južni Koreji, da bi se pripravile na morebitne izredne razmere v zvezi s Tajvanom.

Teheranska policija je identificirala 40 oseb, ki so prek družbenih omrežij širile lažne novice in dezinformacije o nedavnih nemirih. Po navedbah informacijskega centra teheranske policije so osumljenci s pomočjo orodij umetne inteligence prirejali in ponovno objavljali posnetke ter fotografije preteklih protestov. Namen teh dejavnosti naj bi bil po besedah uradnih organov vznemirjanje javnosti in ustvarjanje napetosti v državi. Operacija je bila izvedena na podlagi nenehnega in inteligentnega spremljanja spletnega prostora, zlasti platforme Instagram. Policija je proti vsem identificiranim posameznikom že sprožila ustrezne pravosodne postopke. Gre za prvi večji primer v regiji, kjer so oblasti javno izpostavile zlorabo umetne inteligence za namene širjenja politične propagande in dezinformacij, kar kaže na nove izzive pri nadzoru digitalnih informacij v Iranu.

V nedeljo zjutraj so se grška letališča spopadala z obsežnimi motnjami v letalskem prometu zaradi tehnične napake na sistemu kontrole zračnega prometa v bližini Aten. Po navedbah grške nacionalne televizije ERT so bile operacije vzletanja in pristajanja ustavljene za najmanj dve uri, kar je povzročilo številne zamude in odpovedi letov po vsej državi. Lokalni mediji so poročali o težavah s frekvencami v zračnem prostoru, ki so neposredno vplivale na delovanje vseh večjih letališč v regiji. Promet se je začel postopoma normalizirati po tem, ko so tehnične službe delno odpravile napako, vendar so potniki še vedno opozorjeni na možnost dodatnih zamud v preostanku dneva. Dogodek v Grčiji se je zgodil le nekaj dni po podobnem incidentu v Združenem kraljestvu, kar kaže na povečano ranljivost evropske letalske infrastrukture sredi poletne sezone. Grške oblasti so potrdile, da vzpostavljajo polno zmogljivost sistema, medtem ko agencije za nadzor zračnega prometa preučujejo vzroke za ponavljajoče se okvare v evropskem zračnem prostoru.

Ruske oblasti v mestu Tula so v nedeljo, 4. januarja, odredile evakuacijo prebivalcev štirih večstanovanjskih objektov, potem ko so v bližini ulice Svobode odkrili neeksplodiran del bojne glave ukrajinskega brezpilotnega letalnika. Po poročanju guvernerja regije Dmitrija Miljajeva so pripadniki ruske garde med pregledom razbitin sestreljenega drona ugotovili, da eden izmed fragmentov vsebuje nevarno eksplozivno polnitev, ki ob padcu ni detonirala. Policija je območje nemudoma zavarovala in omejila dostop, za evakuirane stanovalce pa so odprli center za začasno namestitev. Operacija odstranjevanja nevarnega predmeta je bila poverjena specialistom za deminiranje, guverner pa je poudaril, da se bodo stanovalci v svoje domove lahko vrnili šele po popolni nevtralizaciji grožnje. Incident se je zgodil po širšem napadu z droni, v katerem naj bi ruska zračna obramba nad državo prestregla in uničila skupno 42 letalnikov, od tega dva nad tulsko regijo. Tula, ki leži približno 180 kilometrov južno od Moskve, predstavlja pomembno industrijsko središče, takšni dogodki pa kažejo na nadaljevanje ukrajinskih prizadevanj za napade na cilje globoko v ruskem zaledju.

Parlamentarna komisija za usklajevanje je potrdila splošne določbe proračuna za leto 1405 z več kot 61% glasov. Spremembe vključujejo popravke pri povišanju plač in odpravo dviga davka na dodano vrednost z 10 na 12 odstotkov. Komisija za podporo proizvodnji bo prav tako preučila predlog proračuna za leto 1405.

Razkrite so bile podrobnosti o ameriški operaciji "Resolución Absoluta", ki je vključevala elitne enote, taktične izpade električne energije in obsežno zračno podporo. Kitajska je uradno zahtevala takojšnjo izpustitev Nicolása Madura. Prebivalci Venezuele se soočajo z dolgimi vrstami za nakup hrane in goriva po napadih v Caracasu. Župan New Yorka, Zohran Mamdani, je kritiziral Trumpa zaradi kršenja mednarodnega prava z vojaško operacijo.

V Iranu se je število smrtnih žrtev v nasilnih spopadih, ki spremljajo proteste zaradi slabega stanja v gospodarstvu, povzpelo na najmanj deset. Iranske oblasti so v soboto potrdile dve novi smrtni žrtvi, s čimer se je val nasilja še dodatno zaostril. Protesti, ki jih spodbujajo visoki življenjski stroški, inflacija in brezposelnost, se kljub ukrepom varnostnih sil ne umirjajo in so se razširili v številne province po vsej državi. V zadnjih dneh so se demonstracije iz prestolnice Teheran razširile tudi na podeželje, kjer so spopadi med protestniki in varnostnimi silami postali še posebej intenzivni. Med ubitimi so po dostopnih podatkih tako protestniki kot pripadniki varnostnih enot, vključno s člani paravojaških sil Basidž. Iransko gospodarstvo, ki je pod velikim pritiskom, ostaja ključni razlog za nezadovoljstvo prebivalstva, oblasti pa za zdaj niso našle poti za umiritev razmer.

V več iranskih mestih so izbruhnili množični protesti, ki so se iz prestolnice Teheran razširili v zahodne dele države. Po uradnih podatkih in poročanju lokalnih medijev je v spopadih z varnostnimi silami življenje izgubilo najmanj šest oseb. Nemiri so povzročili občasne blokade v prestolnici, kjer so se protestniki spopadali s policijo, medtem ko se napetosti stopnjujejo predvsem na zahodu države, kjer so poročali o najhujših incidentih. Gibanje, ki se je začelo kot odziv na specifične dogodke v Teheranu, se je hitro prelevilo v širši upor proti režimu. Iranske oblasti so na ulice poslale okrepljene enote varnostnih sil, da bi zadušile sporadične upore. Kljub poskusom omejevanja informacij in fizičnemu zatiranju se protesti nadaljujejo, kar kaže na globoko nezadovoljstvo prebivalstva z trenutnim stanjem v državi.

Iran so v začetku januarja 2026 pretresli množični protivladni protesti, ki so se iz Teherana razširili v več kot 30 mest po državi. Demonstracije, ki so se začele v nedeljo zaradi drastičnega padca vrednosti nacionalne valute rial in visoke inflacije, so se hitro sprevrgle v širše politično nezadovoljstvo. Po zadnjih podatkih je bilo v spopadih z varnostnimi silami ubitih najmanj devet ljudi, več deset oseb pa je bilo aretiranih. Stavko so sprožili trgovci na teheranskem Velikem bazarju, kar je simbolno pomembno, saj so ti zgodovinsko veljali za podpornike verskega vrha. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je priznal upravičenost gospodarskih zahtev ljudstva, vendar je hkrati ostro posvaril pred delovanjem "izgrednikov", ki naj bi jih podpihovale tuje sile, predvsem Združene države Amerike in Izrael. Vrednost riala je padla na rekordno nizko raven, kar je povzročilo 42,2-odstotno inflacijo in drastičen skok cen hrane. Zaradi nezaupanja v domačo valuto so iranski državljani v veliki meri začeli uporabljati stabilne kripto kovance (stablecoins), da bi zavarovali svoje prihranke pred hiperinflacijo.

Francoski tožilci, indijsko ministrstvo za informacijsko tehnologijo in malezijske oblasti so sprožili preiskave proti platformi X Elona Muska, potem ko je njen klepetalnik z umetno inteligenco Grok ustvarjal seksualizirane in neprimerne podobe mladoletnih oseb. Pariško tožilstvo je preiskavo uvedlo na podlagi ugotovitev, da je sistem na zahtevo uporabnikov generiral t. i. globoke ponaredke (deepfakes), ki so vključevali gole ali pomanjkljivo oblečene otroke in odrasle ženske. Ta postopek bo po napovedih okrepil že obstoječo preiskavo francoskih organov glede širjenja holokavstne zanikanja preko istega orodja. Indijsko ministrstvo je platformi X postavilo 72-urni rok za omejitev generiranja vsebin, ki so po njihovi zakonodaji opredeljene kot opscene, pornografske ali pedofilske. Ob neupoštevanju navodil podjetju grozi izguba pravne imunitete glede vsebin, ki jih objavljajo uporabniki. Podobne ukrepe je napovedala tudi Malezija, kjer tamkajšnja komisija za komunikacije in multimedijo (MCMC) preiskuje širjenje žaljivih in nezakonitih vsebin. Strokovnjaki za kibernetsko varnost ob tem poudarjajo, da bi morala pravna odgovornost poleg uporabnikov, ki vnašajo ukaze, bremeniti tudi razvijalce tehnologije, saj sistem nima zadostnih varovalk za preprečevanje zlorab dostojanstva žensk in otrok.

Zohran Kwame Mamdani je na novoletni dan uradno prevzel vodenje New Yorka, največjega mesta v Združenih državah Amerike. Kot prvi musliman in prvi politik južnoazijskega porekla na tem položaju je Mamdani napovedal začetek novega obdobja, ki ga bo zaznamovalo drzno in obsežno upravljanje v skladu z načeli demokratičnega socializma. Slovesna prisega se je odvila pred mestno hišo v prisotnosti več deset tisoč prebivalcev, podprli pa so ga tudi vidni politiki, kot sta senator Bernie Sanders in kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez. Novi župan je v svojem nagovoru poudaril odločenost za korenite spremembe v vodenju mesta, ki velja za svetovno finančno središče. 34-letni nekdanji poslanec državne skupščine je v svojem prvem dejanju na čelu velemesta obljubil ekspanzivno politiko, ki se bo osredotočala na socialno pravičnost. Njegov prevzem oblasti pomeni pomemben premik v politični usmeritvi mesta, saj se Mamdani odkrito opredeljuje za demokratičnega socialista, kar bo po njegovih besedah vplivalo na vse prihodnje odločitve mestne uprave.

V vasi Horli v zasedenem delu južne ukrajinske regije Herson je na silvestrovo prišlo do smrtonosnega napada z brezpilotnimi letalniki, ki je po zadnjih podatkih ruskih oblasti terjal najmanj 29 življenj. Napad je bil usmerjen na hotel in kavarno, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta. Poleg smrtnih žrtev, med katerimi naj bi bil po navedbah lokalnih uradnikov tudi vsaj en otrok, je bilo v incidentu ranjenih več kot 50 oseb. Rusko zunanje ministrstvo je napad označilo za teroristično dejanje in zanj neposredno obtožilo ukrajinske oborožene sile. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja dinamike povračilnih ukrepov med sprtima stranema, saj sta se državi že v preteklosti spopadali z medsebojnimi obtožbami o napadih na civilno infrastrukturo. Tiskovni predstavnik generalnega sekretarja Združenih narodov je izrazil globoko zaskrbljenost nad poročili o napadu in poudaril nujnost zaščite civilistov v skladu z mednarodnim pravom. Ukrajinska stran se na obtožbe o specifičnem napadu v vasi Horli še ni uradno odzvala, so pa v Kijevu v preteklosti večkrat poudarili, da so njihovi cilji zgolj legitimni vojaški objekti, ki služijo ruski agresiji.

Rusko ministrstvo za obrambo je ameriškemu obrambnemu atašeju v Moskvi uradno predalo navigacijske podatke in krmilnik enega od ukrajinskih dronov, ki naj bi konec decembra 2025 napadli rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju. Po navedbah admirala Igorja Kostjukova naj bi dešifriranje pomnilnika potrdilo, da je bil cilj napada prav predsedniška rezidenca v regiji Novgorod. Ruska stran s tem dejanjem, ki ga spremlja močna medijska kampanja, pritiska na administracijo Donalda Trumpa, medtem ko ameriške obveščevalne službe CIA in NSA za zdaj niso potrdile ruskih navedb o napadu. Istočasno se krepijo napetosti med Moskvo in Washingtonom glede prihodnosti mirovnih pogajanj. Medtem ko je Putin v svojem novoletnem nagovoru napovedal končno zmago in ignoriral Trumpova mirovna prizadevanja, so se v javnosti pojavile informacije o tajnih operacijah CIA, ki naj bi s Trumpovim blagoslovom Ukrajini pomagala pri sabotažah ruske energetske infrastrukture. Ameriški predsednik je Putina kritiziral zaradi velikega števila žrtev, hkrati pa je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski napovedal novo srečanje s Trumpom konec januarja, na katerem bodo obravnavali mirovni načrt in se odzvali na nedavne dogodke, vključno z ameriško aretacijo venezuelskega voditelja Nicolása Madura.

Ameriški predsednik Donald Trump je med obiskom na Floridi osebno izbiral materiale za novo, 8.360 kvadratnih metrov veliko plesno dvorano v Beli hiši. Obiskal je podjetje Arc Stone & Tile v kraju Lake Worth Beach, kjer si je ogledoval vzorce marmorja in oniksa. Gradbeni projekt, ki vključuje nadomestitev porušenega vzhodnega krila Bele hiše, ostaja predmet številnih kritik, saj so se stroški povzpeli na 400 milijonov dolarjev. Bela hiša ob tem poudarja, da predsednik materiale kupuje z lastnimi sredstvi. Obenem se je Trump ponovno spoprijel z vprašanji o svojem zdravstvenem stanju in starosti. V intervjuju za The Wall Street Journal je zavrnil ugibanja o modricah na rokah in rezultatih zdravniških pregledov, ki so jih nekateri mediji interpretirali kot znake pešanja zdravja. Poleg tega nova poročila razkrivajo, da je predsednik v letu 2025 golf klube obiskal kar 88-krat, kar je davkoplačevalce stalo približno 110 milijonov dolarjev. Če se bo ta trend nadaljeval, bo Trump v svojem drugem mandatu po številu odigranih rund golfa presegel osemletni seštevek Baracka Obame.

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla je v letu 2025 izgubil naslov največjega prodajalca tovrstnih vozil na svetu. Podjetje pod vodstvom Elona Muska je poročalo o 1,64 milijona dobavljenih vozilih, kar predstavlja devetodstotni upad glede na leto prej. Primat je prevzel kitajski tekmec BYD, ki je v enakem obdobju prodal 2,26 milijona vozil. Upad prodaje pri Tesli pripisujejo naraščajoči konkurenci, odpravi ameriških davčnih olajšav in politično motiviranemu bojkotu dela kupcev. Hkrati se ameriško gospodarstvo pod administracijo Donalda Trumpa sooča z mešanimi rezultati. Čeprav je bila v tretjem četrtletju leta 2025 zabeležena 4,3-odstotna gospodarska rast, se trg dela ohlaja. V decembru je bilo ustvarjenih le približno 60.000 novih delovnih mest, kar je bistveno manj od preteklih povprečij. K stagnaciji zaposlovanja prispevajo negotove trgovinske politike, visoke carine, ki zdaj v povprečju znašajo 16,8 odstotka, ter vse večja uporaba umetne inteligence, ki podjetjem omogoča rast brez dodatnega zaposlovanja. Na borznih trgih so delniški indeksi Dow Jones in S&P 500 konec tedna zabeležili rast, predvsem po zaslugi tehnoloških podjetij, kot sta Nvidia in Intel. Kljub temu vlagatelje skrbi prihodnost avtomobilskega sektorja, kjer se uveljavljajo novi igralci. Kitajski Xiaomi je denimo presegel zastavljene cilje za leto 2025 in za prihodnje leto napoveduje dobavo 550.000 električnih vozil, kar dodatno zaostruje razmere na globalnem trgu.

Turški minister za energetiko Alparslan Bayraktar je sporočil, da je prvi energetski blok prve turške jedrske elektrarne Akkuyu dosegel 95-odstotno stopnjo pripravljenosti. Kljub visokemu nivoju dokončanosti se je časovni načrt za zagon prvega reaktorja zamaknil v leto 2026. Prvotni načrti so predvidevali zaključek del do aprila 2025, vendar so pandemija in politične ovire pri nabavi ključne opreme povzročile zamude. Projekt, ki ga Turčija izvaja v strateškem partnerstvu z rusko državno korporacijo Rosatom, bo po dokončanju vključeval štiri energetske bloke z reaktorji ruske zasnove. Vsak posamezen reaktor z močjo 1200 megavatov po ministrovih besedah zagotavlja stabilno oskrbo z energijo, kar je primerljivo s sončno elektrarno moči 5000 megavatov. Turčija namerava s tem projektom diverzificirati svojo energetsko mešanico, ob tem pa do leta 2035 načrtuje tudi znatno povečanje zmogljivosti iz obnovljivih virov energije na 120 tisoč megavatov.