Namestnik predsednika Varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je ostro kritiziral ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele predsednika Nicolasa Madura. Medvedjev je dejanje označil za nezakonito uveljavljanje "prava močnejšega" (lex fortissimum) in poudaril, da Washington po teh dogodkih nima več niti formalne pravice do očitkov Rusiji glede njenih mednarodnih potez. Po njegovem prepričanju bo takšno ravnanje povzročilo val sovražnosti do ZDA v celotni Latinski Ameriki. Ruski uradnik je v svojem nagovoru neposredno povezal razmere v Venezueli z vojno v Ukrajini. Izjavil je, da bi lahko Združene države Amerike podoben scenarij nasilne odstranitve z oblasti ponovile v primeru ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki mu je po ruskem tolmačenju potekel mandat. Medvedjev trdi, da je odstranitev Zelenskega le še vprašanje časa, pri čemer je poudaril, da ima Washington v Kijevu še več razlogov za posredovanje kot v Caracasu. Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je prav tako odzval na dogajanje in rusko reakcijo označil za pričakovano in primerno. Vučić je ocenil, da bi bilo nerealno pričakovati neposredno vojaško posredovanje Rusije v tako oddaljeni državi, kot je Venezuela. Medvedjev pa je ob koncu kritično ocenil tudi vlogo Organizacije združenih narodov, ki po njegovem mnenju nima dejanskega vpliva na reševanje tovrstnih kriz.

Po ameriških napadih in aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura so Venezuelci zaskrbljeni zaradi prihodnosti in destabilizacije države. Ne vedo, kdo bo vladal. Donald Trump ne zaupa opoziciji. Trump trdi, da obstajajo veliki dokazi proti Maduru, ki se bo moral soočiti z ameriškim pravosodjem.

Papež Leo XIV. je med nedeljsko molitvijo Angel Gospodov v Vatikanu izrazil globoko zaskrbljenost nad dogajanjem v Venezueli, ki sledi vojaškemu posredovanju Združenih držav Amerike in odstavitvi predsednika Nicolasa Madura. Sveti oče je poudaril, da mora Venezuela ostati neodvisna država, ter pozval k spoštovanju pravne države, ustave ter človekovih in državljanskih pravic vseh prebivalcev. Po njegovih besedah mora blaginja venezuelskega ljudstva prevladati nad vsemi drugimi interesi, da bi država presegla nasilje in stopila na pot pravičnosti in miru. Poziv poglavarja Rimskokatoliške cerkve prihaja le dan po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal, da bodo ZDA prevzele nadzor nad z nafto bogato Venezuelo. Odločitev je sledila operaciji zajetja Madura, ki se trenutno nahaja v priporu v New Yorku, kjer pričakuje obtožnico zaradi trgovine z mamili. Papež je vernike na Trgu svetega Petra opozoril, da je nujno hitro ukrepanje za stabilizacijo razmer, s posebnim poudarkom na pomoči najrevnejšim slojem prebivalstva, ki jih huda gospodarska kriza najbolj prizadene.

Združeno kraljestvo so zajele ekstremne zimske razmere, zaradi česar je britanski meteorološki urad (Met Office) izdal oranžna in rumena opozorila pred snegom in poledico. Najhuje so prizadeti deli Škotske, vključno z območji Tayside, Fife, Grampian ter višavjem, kjer so meteorologi napovedali padec temperatur do -10 stopinj Celzija. Arktični val je povzročil precejšnje nevšečnosti v prometu, vključno z odpovedmi vlakov operaterja ScotRail in zaprtjem cest v severovzhodni Škotski. Zaradi nevarnih razmer na cestah in močnega sneženja je policija na otočju Orkney prebivalce pozvala, naj se ne odpravljajo na pot, če to ni nujno potrebno. Opozorila niso omejena le na sever države, temveč se raztezajo tudi na London, jugovzhodno Anglijo, Wales in Yorkshire, kjer se prav tako spopadajo s poledico in snežnimi plohami. Današnje vremenske razmere so neposredno nadaljevanje nestabilnega obdobja, ki se je začelo s prehodom v novo leto in je močno obremenilo infrastrukturo po celotni državi.

Levičarska ekstremistična anarhistična skupina Vulkangruppe je prevzela odgovornost za nameren požig v Berlinu, ki je povzročil obsežen izpad električne energije v jugozahodnem delu nemške prestolnice. Po poročanju nemškega časnika Tagesspiegel so člani skupine dejali, da je bil njihov napad usmerjen proti energetski infrastrukturi. Incident je povzročil prekinitev oskrbe z elektriko za več deset tisoč gospodinjstev in podjetij, kar je sprožilo obsežno preiskavo nemških varnostnih organov. Nemška policija incident obravnava kot politično motivirano dejanje. Skupina Vulkangruppe je že v preteklosti izvajala podobne sabotaže, s katerimi so skušali opozoriti na okoljska vprašanja in nasprotovanje kapitalističnemu sistemu. Oblasti trenutno preverjajo avtentičnost njihovega priznanja, medtem ko so tehnične ekipe delale na vzpostavitvi omrežja. Napad je ponovno odprl vprašanje o ranljivosti kritične infrastrukture v velikih evropskih mestih pred napadi domačih ekstremističnih skupin.

V nemškem mestu Düsseldorf se je zbralo približno 240 protestnikov, ki so izrazili nasprotovanje ameriški zunanji politiki in vojaškim grožnjam usmerjenim proti Venezueli. Dogodek odraža širšo pozornost, ki jo nemška javnost namenja trenutnemu političnemu in humanitarnemu dogajanju v tej južnoameriški državi. Udeleženci shoda so z napisi in vzkliki opozarjali na nevarnost zunanjega vmešavanja v notranje zadeve Venezuele. Protesti so potekali mirno, organizatorji pa so poudarili pomen suverenosti in diplomatskega reševanja sporov namesto uporabe sile ali gospodarskih sankcij, ki jih uvajajo Združene države Amerike.

V Iranu se nadaljujejo siloviti protesti zaradi slabega gospodarskega stanja v državi, v katerih je po zadnjih podatkih umrlo najmanj deset ljudi. Iranski vrhovni voditelj, 86-letni ajatola Ali Khamene, se je prvič odzval na dogajanje in pozval k pogovorom, a hkrati poudaril, da morajo tiste, ki jih je označil za izgrednike, postaviti na njihovo mesto. Khamene vztraja pri strogi obravnavi protestnikov, kljub naraščajočemu številu žrtev in napetostim v družbi. Na dogajanje se je ostro odzval predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump, ki je iranske oblasti posvaril pred nasiljem nad mirnimi protestniki. Trump je napovedal, da so ZDA pripravljene posredovati v primeru nadaljnjih ubojev civilistov, kar dodatno zaostruje diplomatske odnose med državama. Mednarodni opazovalci poudarjajo, da so protesti posledica dolgotrajne gospodarske krize in nezadovoljstva prebivalstva nad režimom, medtem ko Teheran za nemire pogosto obtožuje zunanje dejavnike.

Število smrtnih žrtev nasilja v Iranu med protesti zaradi gospodarskih razmer je naraslo na najmanj 35, aretiranih pa je bilo 1200 ljudi, so sporočili aktivisti. Iranski protestniki se soočajo z brutalnim zatiranjem, medtem ko se protesti širijo.

Število smrtnih žrtev protestov v Iranu se je povečalo na najmanj 19. Iranski voditelj je napovedal, da ne bo popuščanja protestnikom, kljub pravici ljudi do demonstracij. Trump je opozoril, da bodo ZDA močno udarile po Iranu, če bo ubitih še več protestnikov. Oblasti so za nemire obtožile tuje vplive.

Kitajska je ponovila poziv Združenim državam k takojšnji izpustitvi predsednika Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores ter zahtevala zagotovila glede njune varnosti. Medtem je venezuelska vojska priznala podpredsednico Delcy Rodriguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti pripadnikov garde.

Združene države Amerike so načrtovale izvedbo vojaške operacije z imenom "Absolute Resolve" (Popolna odločenost) v Venezueli v času božično-novoletnih praznikov. Glavni cilj načrtovane akcije je bil zajetje venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Po navedbah ameriških uradnikov, na katere se sklicuje časnik The New York Times, so strategi izbrali ta termin, ker so predvidevali, da bo obrambna sposobnost države takrat oslabljena. Mnogi vladni predstavniki in visoki častniki venezuelske vojske so bili namreč v tem obdobju na dopustih oziroma ureditvenih odsotnostih. Načrtovalci so računali na trenutek presenečenja in zmanjšano prisotnost vojaških sil na ključnih položajih. Dokumenti razkrivajo, da je bila izvedba operacije močno odvisna tudi od vremenskih razmer. V primeru slabega vremena na načrtovano soboto so ZDA razmišljale o prestavitvi akcije na sredino januarja. Kljub podrobnim pripravam so se v vojaškem poveljstvu kasneje odločili za spremembo datuma, podrobnosti o samem poteku ali razlogih za odpoved prvotnega termina pa ostajajo delno nerazkrite.

V Rostovski regiji se je število poškodovanih v prometni nesreči povečalo na štiri. Policija je aretirala voznika tovornjaka Mercedes, domnevnega povzročitelja množičnega trčenja na avtocesti M-4 "Don" v okrožju Aksaj, v katerem so umrle štiri osebe. Po predhodnih ugotovitvah je do nesreče prišlo zaradi kršitve prometnih pravil s strani voznika tovornjaka.

V ruski regiji Rostov je v hudi prometni nesreči na avtocesti M-4 Don umrlo pet oseb, še štiri pa so bile ranjene. Po navedbah tiskovne službe regionalne uprave ministrstva za notranje zadeve je do verižnega trčenja prišlo 4. januarja zjutraj, ko naj bi voznik tovornega vozila kršil prometne predpise in trčil v več vozil. Število poškodovanih se je med preiskavo povzpelo na štiri, medtem ko so na kraju dogodka potrdili štiri smrtne žrtve. Policija je proti vozniku avtoprevoznika že uvedla kazenski postopek zaradi kršitve prometnih predpisov s smrtnim izidom dveh ali več oseb. Preiskovalci trenutno preučujejo okoliščine dogodka v okrožju Aksaj, kjer so prve ugotovitve pokazale na malomarnost voznika tovornega vozila kot glavni vzrok za tragedijo. Dogodek poudarja ponavljajoče se težave z varnostjo tovornih prevozov na ruskih avtocestah, kjer so trčenja s težkimi vozili pogosto usodna za potnike v osebnih avtomobilih.

Nekdanja asistentka tajvanskega poslanca in spletna vplivnica Han Jing je vložila prijavo zoper policista iz Taichunga, ki naj bi jo več kot pol leta nadlegoval s pošiljanjem zasebnih sporočil in daril. Han Jing je na družbenih omrežjih razkrila, da se je za ponovno prijavo na policijski postaji v mestu Sanchong odločila po tem, ko njeni prejšnji poskusi niso obrodili sadov. Izrazila je zaskrbljenost za splošno varnost, saj gre za uradno osebo, ki pri opravljanju dolžnosti nosi orožje. Policija v Sanchongu je potrdila prejem prijave, vendar je pojasnila, da zaradi odsotnosti neposrednega fizičnega stika primera sprva niso obravnavali kot spolno nadlegovanje, temveč kot kršitev zakona o preprečevanju zalezovanja. Policijska uprava v Taichungu je sporočila, da so preiskavo zoper omenjenega uslužbenca sprožili že marca lani. Proti policistu so uvedli disciplinski postopek in mu izrekli opomin, končne sankcije pa bodo odvisne od poteka kazenskega postopka. Organi pregona v Novem Tajpeju so medtem pojasnili, da še vedno čakajo na dodatna pojasnila s strani kolegov iz Taichunga, da bi lahko ustrezno nadaljevali z obravnavo primera, ki je v tajvanski javnosti sprožil razpravo o neprimernem vedenju javnih uslužbencev.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung se je v Pekingu srečal s Xi Jinpingom, kjer je kitajska stran zahtevala jasno izjavo o nasprotovanju neodvisnosti Tajvana, na kar naj bi se Južna Koreja izognila hitremu odzivu. Lee Jae-myung je obiskal tudi Šanghaj in poudaril skupno zgodovino odpora proti japonski agresiji. Medtem pa naj bi ZDA širile obseg delovanja ameriških sil v Južni Koreji, da bi se pripravile na morebitne izredne razmere v zvezi s Tajvanom.

Teheranska policija je identificirala 40 oseb, ki so prek družbenih omrežij širile lažne novice in dezinformacije o nedavnih nemirih. Po navedbah informacijskega centra teheranske policije so osumljenci s pomočjo orodij umetne inteligence prirejali in ponovno objavljali posnetke ter fotografije preteklih protestov. Namen teh dejavnosti naj bi bil po besedah uradnih organov vznemirjanje javnosti in ustvarjanje napetosti v državi. Operacija je bila izvedena na podlagi nenehnega in inteligentnega spremljanja spletnega prostora, zlasti platforme Instagram. Policija je proti vsem identificiranim posameznikom že sprožila ustrezne pravosodne postopke. Gre za prvi večji primer v regiji, kjer so oblasti javno izpostavile zlorabo umetne inteligence za namene širjenja politične propagande in dezinformacij, kar kaže na nove izzive pri nadzoru digitalnih informacij v Iranu.

V nedeljo zjutraj so se grška letališča spopadala z obsežnimi motnjami v letalskem prometu zaradi tehnične napake na sistemu kontrole zračnega prometa v bližini Aten. Po navedbah grške nacionalne televizije ERT so bile operacije vzletanja in pristajanja ustavljene za najmanj dve uri, kar je povzročilo številne zamude in odpovedi letov po vsej državi. Lokalni mediji so poročali o težavah s frekvencami v zračnem prostoru, ki so neposredno vplivale na delovanje vseh večjih letališč v regiji. Promet se je začel postopoma normalizirati po tem, ko so tehnične službe delno odpravile napako, vendar so potniki še vedno opozorjeni na možnost dodatnih zamud v preostanku dneva. Dogodek v Grčiji se je zgodil le nekaj dni po podobnem incidentu v Združenem kraljestvu, kar kaže na povečano ranljivost evropske letalske infrastrukture sredi poletne sezone. Grške oblasti so potrdile, da vzpostavljajo polno zmogljivost sistema, medtem ko agencije za nadzor zračnega prometa preučujejo vzroke za ponavljajoče se okvare v evropskem zračnem prostoru.

Ruske oblasti v mestu Tula so v nedeljo, 4. januarja, odredile evakuacijo prebivalcev štirih večstanovanjskih objektov, potem ko so v bližini ulice Svobode odkrili neeksplodiran del bojne glave ukrajinskega brezpilotnega letalnika. Po poročanju guvernerja regije Dmitrija Miljajeva so pripadniki ruske garde med pregledom razbitin sestreljenega drona ugotovili, da eden izmed fragmentov vsebuje nevarno eksplozivno polnitev, ki ob padcu ni detonirala. Policija je območje nemudoma zavarovala in omejila dostop, za evakuirane stanovalce pa so odprli center za začasno namestitev. Operacija odstranjevanja nevarnega predmeta je bila poverjena specialistom za deminiranje, guverner pa je poudaril, da se bodo stanovalci v svoje domove lahko vrnili šele po popolni nevtralizaciji grožnje. Incident se je zgodil po širšem napadu z droni, v katerem naj bi ruska zračna obramba nad državo prestregla in uničila skupno 42 letalnikov, od tega dva nad tulsko regijo. Tula, ki leži približno 180 kilometrov južno od Moskve, predstavlja pomembno industrijsko središče, takšni dogodki pa kažejo na nadaljevanje ukrajinskih prizadevanj za napade na cilje globoko v ruskem zaledju.

Parlamentarna komisija za usklajevanje je potrdila splošne določbe proračuna za leto 1405 z več kot 61% glasov. Spremembe vključujejo popravke pri povišanju plač in odpravo dviga davka na dodano vrednost z 10 na 12 odstotkov. Komisija za podporo proizvodnji bo prav tako preučila predlog proračuna za leto 1405.

Razkrite so bile podrobnosti o ameriški operaciji "Resolución Absoluta", ki je vključevala elitne enote, taktične izpade električne energije in obsežno zračno podporo. Kitajska je uradno zahtevala takojšnjo izpustitev Nicolása Madura. Prebivalci Venezuele se soočajo z dolgimi vrstami za nakup hrane in goriva po napadih v Caracasu. Župan New Yorka, Zohran Mamdani, je kritiziral Trumpa zaradi kršenja mednarodnega prava z vojaško operacijo.

V Iranu se je število smrtnih žrtev v nasilnih spopadih, ki spremljajo proteste zaradi slabega stanja v gospodarstvu, povzpelo na najmanj deset. Iranske oblasti so v soboto potrdile dve novi smrtni žrtvi, s čimer se je val nasilja še dodatno zaostril. Protesti, ki jih spodbujajo visoki življenjski stroški, inflacija in brezposelnost, se kljub ukrepom varnostnih sil ne umirjajo in so se razširili v številne province po vsej državi. V zadnjih dneh so se demonstracije iz prestolnice Teheran razširile tudi na podeželje, kjer so spopadi med protestniki in varnostnimi silami postali še posebej intenzivni. Med ubitimi so po dostopnih podatkih tako protestniki kot pripadniki varnostnih enot, vključno s člani paravojaških sil Basidž. Iransko gospodarstvo, ki je pod velikim pritiskom, ostaja ključni razlog za nezadovoljstvo prebivalstva, oblasti pa za zdaj niso našle poti za umiritev razmer.

V več iranskih mestih so izbruhnili množični protesti, ki so se iz prestolnice Teheran razširili v zahodne dele države. Po uradnih podatkih in poročanju lokalnih medijev je v spopadih z varnostnimi silami življenje izgubilo najmanj šest oseb. Nemiri so povzročili občasne blokade v prestolnici, kjer so se protestniki spopadali s policijo, medtem ko se napetosti stopnjujejo predvsem na zahodu države, kjer so poročali o najhujših incidentih. Gibanje, ki se je začelo kot odziv na specifične dogodke v Teheranu, se je hitro prelevilo v širši upor proti režimu. Iranske oblasti so na ulice poslale okrepljene enote varnostnih sil, da bi zadušile sporadične upore. Kljub poskusom omejevanja informacij in fizičnemu zatiranju se protesti nadaljujejo, kar kaže na globoko nezadovoljstvo prebivalstva z trenutnim stanjem v državi.

Iran so v začetku januarja 2026 pretresli množični protivladni protesti, ki so se iz Teherana razširili v več kot 30 mest po državi. Demonstracije, ki so se začele v nedeljo zaradi drastičnega padca vrednosti nacionalne valute rial in visoke inflacije, so se hitro sprevrgle v širše politično nezadovoljstvo. Po zadnjih podatkih je bilo v spopadih z varnostnimi silami ubitih najmanj devet ljudi, več deset oseb pa je bilo aretiranih. Stavko so sprožili trgovci na teheranskem Velikem bazarju, kar je simbolno pomembno, saj so ti zgodovinsko veljali za podpornike verskega vrha. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je priznal upravičenost gospodarskih zahtev ljudstva, vendar je hkrati ostro posvaril pred delovanjem "izgrednikov", ki naj bi jih podpihovale tuje sile, predvsem Združene države Amerike in Izrael. Vrednost riala je padla na rekordno nizko raven, kar je povzročilo 42,2-odstotno inflacijo in drastičen skok cen hrane. Zaradi nezaupanja v domačo valuto so iranski državljani v veliki meri začeli uporabljati stabilne kripto kovance (stablecoins), da bi zavarovali svoje prihranke pred hiperinflacijo.

Francoski tožilci, indijsko ministrstvo za informacijsko tehnologijo in malezijske oblasti so sprožili preiskave proti platformi X Elona Muska, potem ko je njen klepetalnik z umetno inteligenco Grok ustvarjal seksualizirane in neprimerne podobe mladoletnih oseb. Pariško tožilstvo je preiskavo uvedlo na podlagi ugotovitev, da je sistem na zahtevo uporabnikov generiral t. i. globoke ponaredke (deepfakes), ki so vključevali gole ali pomanjkljivo oblečene otroke in odrasle ženske. Ta postopek bo po napovedih okrepil že obstoječo preiskavo francoskih organov glede širjenja holokavstne zanikanja preko istega orodja. Indijsko ministrstvo je platformi X postavilo 72-urni rok za omejitev generiranja vsebin, ki so po njihovi zakonodaji opredeljene kot opscene, pornografske ali pedofilske. Ob neupoštevanju navodil podjetju grozi izguba pravne imunitete glede vsebin, ki jih objavljajo uporabniki. Podobne ukrepe je napovedala tudi Malezija, kjer tamkajšnja komisija za komunikacije in multimedijo (MCMC) preiskuje širjenje žaljivih in nezakonitih vsebin. Strokovnjaki za kibernetsko varnost ob tem poudarjajo, da bi morala pravna odgovornost poleg uporabnikov, ki vnašajo ukaze, bremeniti tudi razvijalce tehnologije, saj sistem nima zadostnih varovalk za preprečevanje zlorab dostojanstva žensk in otrok.

Zohran Kwame Mamdani je na novoletni dan uradno prevzel vodenje New Yorka, največjega mesta v Združenih državah Amerike. Kot prvi musliman in prvi politik južnoazijskega porekla na tem položaju je Mamdani napovedal začetek novega obdobja, ki ga bo zaznamovalo drzno in obsežno upravljanje v skladu z načeli demokratičnega socializma. Slovesna prisega se je odvila pred mestno hišo v prisotnosti več deset tisoč prebivalcev, podprli pa so ga tudi vidni politiki, kot sta senator Bernie Sanders in kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez. Novi župan je v svojem nagovoru poudaril odločenost za korenite spremembe v vodenju mesta, ki velja za svetovno finančno središče. 34-letni nekdanji poslanec državne skupščine je v svojem prvem dejanju na čelu velemesta obljubil ekspanzivno politiko, ki se bo osredotočala na socialno pravičnost. Njegov prevzem oblasti pomeni pomemben premik v politični usmeritvi mesta, saj se Mamdani odkrito opredeljuje za demokratičnega socialista, kar bo po njegovih besedah vplivalo na vse prihodnje odločitve mestne uprave.

V vasi Horli v zasedenem delu južne ukrajinske regije Herson je na silvestrovo prišlo do smrtonosnega napada z brezpilotnimi letalniki, ki je po zadnjih podatkih ruskih oblasti terjal najmanj 29 življenj. Napad je bil usmerjen na hotel in kavarno, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta. Poleg smrtnih žrtev, med katerimi naj bi bil po navedbah lokalnih uradnikov tudi vsaj en otrok, je bilo v incidentu ranjenih več kot 50 oseb. Rusko zunanje ministrstvo je napad označilo za teroristično dejanje in zanj neposredno obtožilo ukrajinske oborožene sile. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja dinamike povračilnih ukrepov med sprtima stranema, saj sta se državi že v preteklosti spopadali z medsebojnimi obtožbami o napadih na civilno infrastrukturo. Tiskovni predstavnik generalnega sekretarja Združenih narodov je izrazil globoko zaskrbljenost nad poročili o napadu in poudaril nujnost zaščite civilistov v skladu z mednarodnim pravom. Ukrajinska stran se na obtožbe o specifičnem napadu v vasi Horli še ni uradno odzvala, so pa v Kijevu v preteklosti večkrat poudarili, da so njihovi cilji zgolj legitimni vojaški objekti, ki služijo ruski agresiji.

Rusko ministrstvo za obrambo je ameriškemu obrambnemu atašeju v Moskvi uradno predalo navigacijske podatke in krmilnik enega od ukrajinskih dronov, ki naj bi konec decembra 2025 napadli rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju. Po navedbah admirala Igorja Kostjukova naj bi dešifriranje pomnilnika potrdilo, da je bil cilj napada prav predsedniška rezidenca v regiji Novgorod. Ruska stran s tem dejanjem, ki ga spremlja močna medijska kampanja, pritiska na administracijo Donalda Trumpa, medtem ko ameriške obveščevalne službe CIA in NSA za zdaj niso potrdile ruskih navedb o napadu. Istočasno se krepijo napetosti med Moskvo in Washingtonom glede prihodnosti mirovnih pogajanj. Medtem ko je Putin v svojem novoletnem nagovoru napovedal končno zmago in ignoriral Trumpova mirovna prizadevanja, so se v javnosti pojavile informacije o tajnih operacijah CIA, ki naj bi s Trumpovim blagoslovom Ukrajini pomagala pri sabotažah ruske energetske infrastrukture. Ameriški predsednik je Putina kritiziral zaradi velikega števila žrtev, hkrati pa je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski napovedal novo srečanje s Trumpom konec januarja, na katerem bodo obravnavali mirovni načrt in se odzvali na nedavne dogodke, vključno z ameriško aretacijo venezuelskega voditelja Nicolása Madura.

Ameriški predsednik Donald Trump je med obiskom na Floridi osebno izbiral materiale za novo, 8.360 kvadratnih metrov veliko plesno dvorano v Beli hiši. Obiskal je podjetje Arc Stone & Tile v kraju Lake Worth Beach, kjer si je ogledoval vzorce marmorja in oniksa. Gradbeni projekt, ki vključuje nadomestitev porušenega vzhodnega krila Bele hiše, ostaja predmet številnih kritik, saj so se stroški povzpeli na 400 milijonov dolarjev. Bela hiša ob tem poudarja, da predsednik materiale kupuje z lastnimi sredstvi. Obenem se je Trump ponovno spoprijel z vprašanji o svojem zdravstvenem stanju in starosti. V intervjuju za The Wall Street Journal je zavrnil ugibanja o modricah na rokah in rezultatih zdravniških pregledov, ki so jih nekateri mediji interpretirali kot znake pešanja zdravja. Poleg tega nova poročila razkrivajo, da je predsednik v letu 2025 golf klube obiskal kar 88-krat, kar je davkoplačevalce stalo približno 110 milijonov dolarjev. Če se bo ta trend nadaljeval, bo Trump v svojem drugem mandatu po številu odigranih rund golfa presegel osemletni seštevek Baracka Obame.

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla je v letu 2025 izgubil naslov največjega prodajalca tovrstnih vozil na svetu. Podjetje pod vodstvom Elona Muska je poročalo o 1,64 milijona dobavljenih vozilih, kar predstavlja devetodstotni upad glede na leto prej. Primat je prevzel kitajski tekmec BYD, ki je v enakem obdobju prodal 2,26 milijona vozil. Upad prodaje pri Tesli pripisujejo naraščajoči konkurenci, odpravi ameriških davčnih olajšav in politično motiviranemu bojkotu dela kupcev. Hkrati se ameriško gospodarstvo pod administracijo Donalda Trumpa sooča z mešanimi rezultati. Čeprav je bila v tretjem četrtletju leta 2025 zabeležena 4,3-odstotna gospodarska rast, se trg dela ohlaja. V decembru je bilo ustvarjenih le približno 60.000 novih delovnih mest, kar je bistveno manj od preteklih povprečij. K stagnaciji zaposlovanja prispevajo negotove trgovinske politike, visoke carine, ki zdaj v povprečju znašajo 16,8 odstotka, ter vse večja uporaba umetne inteligence, ki podjetjem omogoča rast brez dodatnega zaposlovanja. Na borznih trgih so delniški indeksi Dow Jones in S&P 500 konec tedna zabeležili rast, predvsem po zaslugi tehnoloških podjetij, kot sta Nvidia in Intel. Kljub temu vlagatelje skrbi prihodnost avtomobilskega sektorja, kjer se uveljavljajo novi igralci. Kitajski Xiaomi je denimo presegel zastavljene cilje za leto 2025 in za prihodnje leto napoveduje dobavo 550.000 električnih vozil, kar dodatno zaostruje razmere na globalnem trgu.

Turški minister za energetiko Alparslan Bayraktar je sporočil, da je prvi energetski blok prve turške jedrske elektrarne Akkuyu dosegel 95-odstotno stopnjo pripravljenosti. Kljub visokemu nivoju dokončanosti se je časovni načrt za zagon prvega reaktorja zamaknil v leto 2026. Prvotni načrti so predvidevali zaključek del do aprila 2025, vendar so pandemija in politične ovire pri nabavi ključne opreme povzročile zamude. Projekt, ki ga Turčija izvaja v strateškem partnerstvu z rusko državno korporacijo Rosatom, bo po dokončanju vključeval štiri energetske bloke z reaktorji ruske zasnove. Vsak posamezen reaktor z močjo 1200 megavatov po ministrovih besedah zagotavlja stabilno oskrbo z energijo, kar je primerljivo s sončno elektrarno moči 5000 megavatov. Turčija namerava s tem projektom diverzificirati svojo energetsko mešanico, ob tem pa do leta 2035 načrtuje tudi znatno povečanje zmogljivosti iz obnovljivih virov energije na 120 tisoč megavatov.

Malezijski premier Anwar Ibrahim je ostro obsodil nedavno vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Caracasu, med katero so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Anwar je dejanje označil za precedens brez primere po obsegu in naravi ter poudaril, da tovrstno ravnanje predstavlja jasno kršitev mednarodnega prava. Po njegovih besedah je ameriško posredovanje v suvereni državi nesprejemljivo in ogroža globalni pravni red. Pridržanje Madura se je zgodilo po večmesečnem zaostrovanju odnosov med Washingtonom in Caracasom, ki so ga zaznamovale grožnje z zamenjavo režima in povečana prisotnost ameriške vojske v regiji. Anwar Ibrahim je s tem zavzel jasno stališče v mednarodni diplomaciji in opozoril na nevarne posledice kršenja suverenosti s strani velesil. Operacija se je odvila kljub prejšnjim opozorilom mednarodnih verskih voditeljev in političnih organizacij, ki so pozivali k mirni rešitvi krize.

Evropski poslanec Tonino Picula je v intervjuju za agencijo MINA izpostavil, da mora Črna gora prenehati s ponavljanjem napak iz preteklosti, če želi uresničiti svoj cilj in postati članica Evropske unije do leta 2028. Čeprav je država lani dosegla pospešek v pogajalskem procesu zaradi večje pripravljenosti na reforme in ugodnejše klime v Bruslju, Picula opozarja, da so notranjepolitična obračunavanja v zadnjih letih povzročila škodljive zunanjepolitične posledice. Za zaprtje preostalih poglavij bo po mnenju poslanca potrebna stalna politična zavezanost, saj finale pogajanj prinaša najtežje izzive. Picula je opozoril, da črnogorska družba ostaja polarizirana, čeprav javna podpora vstopu v Unijo ostaja visoka. Poleg politične delitve, zlasti znotraj vladajoče koalicije, največje izzive še vedno predstavljajo kriminal, korupcija in implementacija zahtevnih reform, ki bodo vplivale na vse dele družbe.

Novi župan New Yorka Zohran Mamdani je ostro kritiziral administracijo predsednika Donalda Trumpa zaradi vojaškega posredovanja v Venezueli, ki ga je označil za "vojno dejanje". Mamdani je v telefonskem pogovoru s Trumpom obsodil operacijo, v kateri so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v Združene države Amerike. Po besedah newyorškega župana gre za nedopustno stopnjevanje agresije proti suvereni državi. Kritika prihaja po nizu dogodkov, ki so vrhunec dosegli v začetku januarja 2026, ko je Trumpova administracija po seriji zračnih napadov na strateško infrastrukturo potrdila zajetje Madura in njegove soproge. ZDA so nato vzpostavile prehodno upravo v Venezueli, kar Mamdani in drugi kritiki vidijo kot neposredno kršitev mednarodnega prava. Župan New Yorka, ki je že med kampanjo napovedoval zaščito politik zatočišča, s tem dejanjem stopa v neposreden politični konflikt z Belo hišo glede zunanjepolitičnih usmeritev države.

Ameriške posebne enote Delta so v usklajeni vojaški operaciji v Caracasu prijele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po poročanju virov so ju ameriški vojaki ob spremstvu agentov FBI pridržali v njunih spalnih prostorih v polnočni akciji, ki je potekala brez žrtev na ameriški strani. Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je sporočil, da je bila operacija načrtovana že od sredine decembra, njen primarni cilj pa je bil strmoglavljenje Madura, ki ga Washington obtožuje vpletenosti v trgovino z drogami. Trump je po izvedeni operaciji napovedal, da bodo ZDA začasno neposredno upravljale z Venezuelo v sodelovanju s podpredsednico Delcy Rodríguez, medtem ko je demokratično opozicijo izključil iz načrtov. Kot ključni motiv za posredovanje se navaja nadzor nad venezuelskimi zalogami nafte, ki so največje na svetu, saj namerava Trumpova administracija v črpanje vključiti ameriška podjetja. Maduro bo prepeljan v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem v Manhattnu soočil z obtožbami ameriške agencije za boj proti drogam (DEA).

V obmejni ruski regiji Kursk je v napadu ukrajinskega brezpilotnega letalnika FPV umrl 55-letni moški. Po navedbah guvernerja regije Aleksandra Hinštejna se je incident zgodil v vasi Nova Nikolajevka v okrožju Rilsk. Guverner je prek družbenega omrežja Telegram potrdil smrt civilista in izrazil sožalje svojcem žrtve. Napad predstavlja nadaljevanje uporabe brezpilotnih letalnikov v obmejnih regijah, ki so v zadnjem obdobju pod vse večjim pritiskom ukrajinskih sil. Ruski uradniki poročajo, da tovrstni napadi ne ciljajo le na vojaško infrastrukturo, temveč neposredno vplivajo na življenja civilnega prebivalstva v bližini ukrajinske meje. Ukrajinske sile so po poročanju lokalnih virov ponovno uporabile FPV-drone (First-Person View), ki omogočajo natančno vodenje na daljavo.

Ruski predsednik Volodimir Zelenski je razkril, da je Rusija v tednu okoli novega leta proti Ukrajini sprožila obsežno zračno ofenzivo, ki je vključevala več kot 2000 napadov. Po navedbah ukrajinske strani so ruske sile uporabile približno 1070 vodenih zračnih bomb, okoli 1000 brezpilotnih letalnikov in šest raket. Intenziviranje napadov na ukrajinsko infrastrukturo in civilna območja se nadaljuje kljub občasnim diplomatskim prizadevanjem za končanje konflikta. Zelenski je ob predstavitvi teh podatkov ponovno pozval mednarodne zaveznike h krepitvi vojaške pomoči, pri čemer je izpostavil, da sta prav stalnost in zanesljivost podpore ključna dejavnika, ki bi lahko Moskvo prisilila k resnim diplomatskim pogajanjem. Ukrajinska stran poudarja, da brez dodatnih sistemov zračne obrambe država težko ščiti svoje nebo pred tako množičnimi valovi ruskih vodenih bomb in dronov, ki povzročajo znatno škodo na energetskem omrežju in zahtevajo žrtve med civilnim prebivalstvom.

Ruske oborožene sile so v zadnjih štiriindvajsetih urah izvedle obsežne zračne napade na območje Harkova, v katerih je po najnovejših podatkih župana Igorja Terehova umrlo pet ljudi. Napadi so se osredotočili na stanovanjska naselja v okrožjih Čugujev in Kupjansk, kjer so rakete in droni povzročili obsežne požare na bivalnih objektih in gospodarski infrastrukturi. Ukrajinske oblasti so potrdile, da so v vasi Martove ranili tri osebe, v vasi Žukov Jar pa je bila popolnoma uničena stanovanjska hiša. Ukrajinska protizračna obramba je poročala o povečani intenzivnosti sovražnih dejavnosti, saj so ruske sile uporabile skupno 52 dronov tipa šahed in gerber, ki so bili izstreljeni iz regij Kursk, Orel in Brjansk. Ukrajinski obrambni sistemi so uspešno prestregli 39 brezpilotnih letal. Hkrati so o zračnih napadih poročali tudi z ruske strani meje; v ruski regiji Belgorod je zaradi ukrajinskega napada umrla ena oseba, dve pa sta bili ranjeni, kar kaže na stopnjevanje čezmejnih spopadov v tej regiji.

Lastnik lokala v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v požaru na novoletno noč umrlo 40 ljudi, 119 pa je bilo poškodovanih, je bil v preteklosti že večkrat obsojen. Jacques Moretti, ki je vodil omenjeni objekt, je po razkritjih švicarskih medijev in organov pregona stari znanec policije v treh državah. V preteklosti je že prestajal zaporno kazen zaradi kaznivih dejanj goljufije, ugrabitve in nezakonitega odvzema prostosti, poleg tega pa je deloval tudi kot zvodnik. Preiskava tragičnega dogodka je razkrila, da bi bil Moretti lahko neposredno odgovoren za varnostne pomanjkljivosti v lokalu. Preiskovalci sumijo, da so požar povzročile kresničke na steklenicah šampanjca, ki so vnel stropne obloge. Zaradi Morettijeve mračne preteklosti in suma o malomarnem zagotavljanju varnostnih standardov se švicarsko tožilstvo osredotoča na njegovo osebno odgovornost. Dogodek, ki je terjal 40 življenj, velja za eno najhujših tragedij v zgodovini tega turističnega kraja. Organi pregona zdaj preučujejo, ali je Moretti kljub preteklim kaznivim dejanjem sploh imel dovoljenje za vodenje takšnega objekta. Razkritja o njegovem delovanju v ilegalnih dejavnostih so povzročila ogorčenje v švicarski in mednarodni javnosti.

Portugalski predsedniški kandidat António Filipe je uradno začel svojo volilno kampanjo z obiskom zgodovinske trdnjave Peniche, ki je v času diktature služila kot zloglasni zapor. Ob tej priložnosti so mu nekdanji politični zaporniki izročili peticijo podpore in delili svoje izkušnje o življenju v zaporih med režimom Estado Novo. Filipe je v svojem nagovoru poudaril pomen ohranjanja zgodovinskega spomina in opozoril na vzpon političnih sil, ki po njegovem mnenju poskušajo rehabilitirati oziroma »polepšati« podobo fašizma. Kandidat je poudaril, da je izbira lokacije simbolična, saj Peniche predstavlja odpor proti zatiranju. Srečanje je bilo namenjeno predvsem opominjanju na pomen demokratičnih vrednot, ki so bile pridobljene po padcu režima leta 1974. Filipe se je s svojo protifašistično retoriko jasno postavil proti desnim populističnim gibanjem, ki v zadnjem času pridobivajo na moči v portugalskem političnem prostoru. Podporniki so izpostavili, da je Filipejeva kandidatura ključna za zaščito ustavnih pravic, ki so bile ogrožene v preteklosti.

Republiški hidrometeorološki zavod Srbije (RHMZ) je sprožil sistem nujnega obveščanja prebivalstva prek sporočil SMS zaradi napovedanih ekstremnih vremenskih razmer. Od torka do srede bodo v večjem delu države, vključno z Beogradom, Sremom in Šumadijo, vladale zelo nevarne razmere za vožnjo zaradi pojava ledene kiše. Strokovnjaki opozarjajo, da bo prišlo do nevarnega sovpadanja dežja, vlažnega snega in podhlajenih padavin, kar lahko povzroči popoln zastoj v prometu. Poleg težav v prometu oblasti opozarjajo na visoko tveganje za poškodbe električnega omrežja in morebitne prekide pri oskrbi z električno energijo do božičnih praznikov. Ministrstvo za notranje zadeve in RHMZ pozivata državljane k previdnosti in pripravljenosti na izredne dogodke. Ukrepi so bili sprejeti zaradi resnosti napovedi, ki predvideva nastanek ledene obloge na cestah in infrastrukturi, kar predstavlja neposredno nevarnost za varnost prebivalcev in premoženja.

Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je v nedeljo izrazilo globoko zaskrbljenost zaradi pridržanja venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores s strani ameriških oblasti. Pekin je uradni Washington pozval k njuni takojšnji izpustitvi ter poudaril, da so Združene države Amerike s tem dejanjem kršile mednarodno pravo. Kitajska diplomacija zahteva zagotovitev osebne varnosti obeh pridržanih in vztraja, da se mora trenutna kriza v Venezueli razrešiti izključno s političnim dialogom in pogajanji. Po poročanju tujih medijev so venezuelskega predsednika in njegovo soprogo ameriške sile zajele v prestolnici Caracas, kar Kitajska označuje za ugrabitev in nedopusten poseg v suverenost države. Dogodek je povzročil oster odziv azijske velesile, ki v latinskoameriški državi ohranja močne gospodarske in politične interese. Situacija dodatno zaostruje že tako napete odnose med Washingtonom in Pekingom, hkrati pa vnaša novo nestabilnost v regijo, kjer se ZDA in Kitajska borita za vpliv.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je napovedal, da bo rafinerija nafte v Pančevu ponovno začela obratovati med 17. in 18. januarjem. Po njegovih besedah pričakujejo prihod prvih 85.000 ton surove nafte najpozneje do 15. januarja, medtem ko naj bi se proizvodnja naftnih derivatov začela okoli 25. ali 26. januarja. Ponovni zagon rafinerije je tesno povezan z dogovorom o usodi podjetja NIS, o čemer je Vučić že poročal v začetku leta. Predsednik je ob tem pozval rusko in madžarsko stran, naj čim prej dosežeta dogovor glede kupoprodajne pogodbe za Naftno industrijo Srbije (NIS). Dogovor med ruskimi lastniki in madžarskimi partnerji je ključen za stabilizacijo poslovanja in zagotavljanje dolgoročne energetske varnosti države. Vučić je poudaril, da je hitra sklenitev pogajanj v interesu srbskega trga, saj bo le tako mogoče zagotoviti nemoteno oskrbo z gorivom v prihodnjih mesecih.

Iranska vlada je v sodelovanju s parlamentom začela izvajati nov nacionalni program razdeljevanja elektronskih bonov za nakup osnovnih živil, ki nadomešča prejšnji sistem neposrednih denarnih subvencij. V okviru te politike je država 80 milijonom prebivalcem na namenske račune nakazala po štiri milijone tomanov dobroimetja, kar ustreza mesečnemu znesku enega milijona tomanov na osebo. Sredstva so namenjena izključno nakupu osnovnih življenjskih potrebščin v pooblaščenih trgovinah. Sistem, ki bo v celoti zaživel v prihodnjem tednu, omogoča državljanom prevzem blaga brez neposrednega gotovinskega plačila. Ta ukrep predstavlja pomemben premik v iranski gospodarski politiki, saj se država spopada z visoko inflacijo in želi zagotoviti prehransko varnost za najširši krog prebivalstva. Izvedba programa sledi predhodnim napovedim o obsežni finančni pomoči, s katero želi Teheran omiliti pritiske na gospodinjstva zaradi rastočih cen hrane na svetovnih in domačih trgih.

Grška politična prizorišče pretresa oster besedni spopad med vladajočo Novo demokracijo in opozicijskimi strankami glede stališča do razmer v Venezueli in režima Nicolása Madura. Grška vlada pod vodstvom premierja Kiriakosa Micotakisa trdi, da je od začetka krize zavzela odgovorno držo in je v nenehnem stiku z evropskimi partnerji ter Združenimi narodi. Vladni tiskovni predstavnik Pavlos Marinakis je ostro kritiziral nekdanjega premierja Aleksisa Ciprasa in stranko Syriza, češ da so potrebovali skoraj 24 ur za izraz podpore »svojemu najljubšemu diktatorju« Maduru po njegovi aretaciji. Marinakis je opozoril na pretekle tesne vezi med Syrizo in venezuelskim režimom, vključno s spornimi obiski ministrov v Caracasu. Na drugi strani je stranka PASOK-KINAL vlado obtožila, da pri svojih izjavah zanemarja spoštovanje mednarodnega prava. Predstavniki PASOK so poudarili, da so režim v Venezueli označili za »neveilen avtokratski režim« in da evropski socialisti nikoli niso priznali izidov julijskih volitev. Opozicija premierju očita, da s svojo retoriko škoduje nacionalnim interesom. Hkrati so se pojavile kritike na račun drugih opozicijskih voditeljev, kot sta Kiriakos Velopulos in Zoe Konstantopulu, zaradi njunega domnevnega molka ali podpore stališčem ZDA, kar nekateri deli javnosti vidijo kot popuščanje zunanjim pritiskom.

Kitajske oblasti so v okviru obsežne protikorupcijske preiskave uradno izključile iz partije in odpustile Zhouja Xianwanga, ki je v času izbruha pandemije covida-19 leta 2019 opravljal funkcijo župana mesta Wuhan. Centralna komisija za disciplinsko inšpekcijo in Nacionalna nadzorna komisija sta v skupni izjavi navedli, da je Zhou vpleten v koruptivne posle, kjer je zlorabljal svoj položaj za pridobitev premoženjske koristi, hkrati pa so mu očitali tudi moralno sporna dejanja in t.i. trgovino z vplivom za spolne usluge. Zhou je bil pod drobnogledom preiskovalcev že od lanskega julija, ko so se začeli vrstiti očitki o nezakonitem prejemanju velikih količin denarja in drugih dragocenosti. Njegov padec s položaja sledi podobni usodi Jiang Chaolianga, nekdanjega partijskega sekretarja province Hubei, ki je bil zaradi nepravilnosti odstavljen že oktobra lani. Oba uradnika sta bila v mednarodni javnosti močno izpostavljena zaradi začetnega upravljanja s krizo ob izbruhu novega koronavirusa v Wuhanu, čeprav se trenutne obtožbe osredotočajo predvsem na osebno korupcijo in finančne malverzacije.

Indijska vlada je uradno izrazila globoko zaskrbljenost nad razmerami v Venezueli po ameriški vojaški operaciji, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele predsednika Nicolása Madura. Uradni New Delhi je vse vpletene strani pozval k mirnemu reševanju sporov prek dialoga, hkrati pa poudaril, da pozorno spremlja razvoj dogodkov in podpira blaginjo venezuelskega ljudstva. Indijski odziv odraža previdno diplomatsko držo do drastičnih sprememb v regiji. Sočasno so Združene države Amerike v soboto pozno zvečer preklicale omejitve v zračnem prostoru nad Karibi, ki so bile uvedene med izvedbo vojaškega posega. Prepoved komercialnih letov, ki je bila vzpostavljena za zagotavljanje varnosti med operacijo zajetja Madura, ni več v veljavi, kar nakazuje na stabilizacijo neposrednega operativnega okolja po končanem napadu. Bela hiša s tem korakom postopoma normalizira civilni promet v regiji.

Črnogorsko ministrstvo za javna dela je z izvajalci podpisalo pogodbo za izgradnjo druge in tretje faze primarnega toplovoda od Termoelektrarne (TE) Pljevlja do mesta. Gre za nadaljevanje strateškega infrastrukturnega projekta, ki bo po navedbah ministrstva omogočil zanesljivo oskrbo s toplotno energijo za lokalno prebivalstvo in podjetja v Pljevljah. Projekt je tesno povezan z obsežno ekološko rekonstrukcijo termoelektrarne, ki je predpogoj za vzpostavitev sodobnega daljinskega ogrevanja. Realizacija teh faz predstavlja ključen korak pri reševanju dolgoletnih okoljskih težav in izboljšanju energetske učinkovitosti v regiji. Vlada Črne gore poudarja, da naložba potrjuje njihovo zavezanost trajnostnemu razvoju in dvigu kakovosti življenja državljanov. Izgradnja toplovoda bo zmanjšala odvisnost od individualnih kurišč, kar bo neposredno vplivalo na zmanjšanje onesnaženosti zraka v enem najbolj obremenjenih mest v državi. Projekt ima širši državni pomen, saj predstavlja model za energetsko sanacijo industrijskih središč v skladu z okoljskimi standardi.

Severna Koreja je ostro obsodila nedavno ameriško operacijo, v kateri so sile Združenih držav Amerike v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Severnokorejsko zunanje ministrstvo je dejanje označilo za grobo kršitev suverenosti Venezuele in potrditev brutalne narave ameriške politike. Po navedbah državnih medijev v Pjongjangu gre za hegemonsko dejanje, ki ga uradna Severna Koreja kategorično zavrača. Odziv Pjongjanga sledi dramatičnim dogodkom v Venezueli, kjer so ameriške enote po vrsti eksplozij v prestolnici zajele Madura in njegovo soprogo Cilio Flores ter ju prepeljale v ZDA. Medtem ko Washington trdi, da gre za osvoboditev venezuelskega ljudstva in pregon zaradi obtožb o narkoterorizmu, Severna Koreja stopa v bran svojemu zavezniku in opozarja na nevarnost ameriškega posredovanja v notranje zadeve neodvisnih držav. Dogodek je sprožil val diplomatskih trenj na mednarodni ravni, pri čemer se Severna Koreja pridružuje državam, ki v dejanju vidijo nevaren precedens v mednarodnih odnosih.

Ministrstvo za notranje zadeve Črne gore je objavilo javni poziv za zaposlitev 514 novih policistov, s čimer želi nadaljevati zastavljene reforme in dodatno okrepiti policijske vrste v državi. Razpis, ki je bil objavljen 31. decembra 2025, bo odprt do 20. januarja 2026. Kandidati, ki se prijavljajo na razpis, morajo izpolnjevati stroge pogoje za vstop v policijsko službo, saj ministrstvo poudarja, da lahko v vrste policije vstopijo izključno tisti, ki ustrezajo vsem zakonskim in strokovnim kriterijem. Ta obsežna kadrovska okrepitev predstavlja pomemben korak pri modernizaciji varnostnih sil v regiji. Ministrstvo s tem ukrepom odgovarja na potrebe po večji prisotnosti varnostnih organov in izboljšanju operativne učinkovitosti na terenu. Postopek izbire bo trajal 20 dni, v tem času pa bodo pristojne službe pregledale vloge in opravile potrebne preizkuse s kandidati, ki bodo v prihodnje skrbeli za javni red in mir v Črni gori.

V grškem političnem prostoru se je razplamtel oster spor med opozicijo in vlado premierja Kiriakosa Micotakisa glede dogajanja v Venezueli. Nekdanji premier Aleksis Cipras in drugi opozicijski voditelji so Micotakisu očitali politično strahopetnost ter preveliko podredljivost zaveznikom po njegovih izjavah o vojaški operaciji Združenih držav Amerike v tej latinskoameriški državi. Opozicija trdi, da vlada z napadi na Ciprasa zgolj prikriva svojo nezmožnost obrambe nacionalnih interesov in kršitev mednarodnega prava. Kritike so se stopnjevale po uradnih odzivih iz palače Maksimos, ki so jih v Ciprasovem krogu označili za politično vulgarne in polne teorij zarot. Po mnenju opozicijskih strank se grška vlada neustrezno odziva na vojaško posredovanje v Venezueli, s čimer naj bi ogrozila ugled Grčije kot zagovornice mednarodne zakonitosti. Spor poudarja globoko polarizacijo v grški politiki, kjer se zunanjepolitična vprašanja pogosto uporabljajo za notranjepolitična obračunavanja med vladajočo Novo demokracijo in opozicijsko Sirizo.

V soboto, 3. januarja, so ameriške elitne vojaške sile v bliskoviti operaciji Absolute Resolve v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki je bila načrtovana več mesecev, se je končala z njunim zajetjem in takojšnjo ekstradicijo z ladjo USS Iwo Jima proti New Yorku. Napad je vključeval obsežna bombardiranja prestolnice, ki so po navedbah venezuelskih uradnikov terjala najmanj 40 smrtnih žrtev med civilisti in vojaki, kar potrjujejo tudi satelitski posnetki znatne materialne škode. Akcija je sprožila politični vihar v Združenih državah Amerike, saj administracija Donalda Trumpa o posegu ni vnaprej obvestila niti kongresa niti senata. Ameriški zakonodajalci so bili tako o vojaškem posegu v tujini obveščeni šele po njegovem zaključku, kar so nekateri označili za ustavno krizo. Medtem ko so v ZDA operacijo označili za briljantno zmago nad narkokarteli, so se v mednarodni skupnosti pojavili mešani odzivi. Generalni sekretar ZN António Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi nevarnega precedensa, venezuelska podpredsednica pa je zahtevala takojšnjo izpustitev predsedniškega para.

Srbski državljan Stefan Ivanović je umrl v požaru v baru "Konstelasion" v Kran-Montani. Po poročanju švicarskih medijev je Ivanović pred smrtjo rešil več gostov iz gorečega bara. Srbski veleposlanik v Švici Ivan Trifunović je potrdil, da je Ivanović pri reševanju ljudi žal izgubil življenje.

Po aretaciji Nicolása Madura so se pojavile trditve, da so ameriška vojaška letala vstopila v Venezuelo z namenom prevzema nadzora nad zlatimi rezervami. Donald Trump je izrazil željo po ponovnem odprtju Venezuele ameriškim naftnim podjetjem za izkoriščanje njenih ogromnih zalog nafte, vendar ostaja nejasen glede institucionalne prihodnosti države. Čeprav ima Venezuela največje zaloge nafte, predstavlja le 1 % svetovne proizvodnje.

Jemenske vladne sile so po umiku enot Združenih arabskih emiratov ponovno vzpostavile nadzor nad ključnimi območji, ki so bila pred tem v rokah separatistov. Uspešna vojaška operacija predstavlja pomemben premik v dolgoletnem jemenskem konfliktu in hkrati utrjuje strateški položaj Savdske Arabije v regiji. Ponovna zasedba teh ozemelj sledi obdobju nestabilnosti, ko so notranji spori znotraj koalicije, ki se bori proti Hutijem, dodatno zapletli humanitarno in varnostno situacijo v državi. Vladne sile so izkoristile spremenjeno razmerje moči na terenu, da bi okrepile svojo legitimnost in razširile vpliv na južnem delu države. Razvoj dogodkov nakazuje na novo fazo v jemenski državljanski vojni, kjer se vlada ob podpori Riada spopada z izzivi ohranjanja enotnosti države. Premik sil bo verjetno vplival na prihodnja mirovna pogajanja, saj vlada zdaj nastopa z močnejšega izhodiščnega položaja proti separatistom, ki so si prizadevali za večjo avtonomijo ali neodvisnost juga.

Švicarska kantonalna policija iz Valaisa je sporočila, da so preiskovalci uspešno identificirali trupla 24 oseb, ki so izgubile življenje v uničujočem požaru v baru v smučarskem središču Crans-Montana. Med identificiranimi žrtvami je enajst mladoletnikov in šest tujih državljanov, med njimi tudi 39-letni Francoz. Tragični dogodek, ki se je zgodil med praznovanjem novega leta, je po zadnjih podatkih zahteval skupno 40 življenj, medtem ko je bilo 119 ljudi poškodovanih. Preiskava vzrokov požara, ki je opustošil priljubljeno zbirališče, še vedno poteka, medtem ko se oblasti trudijo identificirati preostale žrtve. Postopek identifikacije je zahteven zaradi stopnje poškodb teles, vendar strokovnjaki forenzične medicine nadaljujejo z delom, da bi družinam omogočili slovo od njihovih bližnjih. Gre za eno najhujših tovrstnih tragedij v švicarskih zimskošportnih središčih v zadnjih desetletjih, ki je sprožila vprašanja o varnostnih standardih v gostinskih objektih med množičnimi prireditvami.

Francoska ministrica za zdravje je napovedala možnost uporabe rekvizicij, da bi zagotovila oskrbo državljanov med desetdnevno stavko zasebnih zdravnikov in klinik, ki protestirajo proti ukrepom v zakonu o financiranju socialne varnosti. Stavka, ki se je začela v ponedeljek, naj bi bila zelo obsežna.

Nicolása Madura so po zajetju pripeljali v ZDA, kjer se bo soočil z obtožbami. Donald Trump načrtuje prevzem venezuelske naftne industrije in njeno revitalizacijo z ameriškimi podjetji. Pojavile so se tudi obtožbe o spornih visokih stavah sina Donalda Trumpa glede aretacije Madura, s katerimi naj bi zaslužil veliko vsoto denarja. Satelitski posnetki razkrivajo škodo na vojaški bazi, kjer je bil Maduro ujet.

Afriška unija je izrazila globoko zaskrbljenost in ostro obsodila vojaško operacijo Združenih držav Amerike, v kateri je bil zajet venezuelski predsednik Nicolás Maduro. Organizacija je dejanje označila za ugrabitev in kršitev mednarodnega prava, ob tem pa poročala o dodatnih vojaških napadih na venezuelske državne institucije. V uradni izjavi je panafriška organizacija poudarila nujnost spoštovanja suverenosti, ozemeljske celovitosti in pravice narodov do samoodločbe v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov. Panameriška kriza se je stopnjevala po neposrednem ukazu ameriškega predsednika Donalda Trumpa za izvedbo operacije, ki jo Washington utemeljuje z obtožbami o narkoterorizmu. Afriška unija je v odzivu pozvala k vključujočemu političnemu dialogu med samimi Venezuelci kot edini poti do trajne rešitve notranjih sporov. Pozvali so vse vpletene strani k zadržanosti in odgovornosti, hkrati pa izrazili solidarnost z venezuelskim ljudstvom v trenutku, ko so prestolnico Caracas stresle eksplozije in zračni napadi.

Nekdanji predsednik Chen Shui-bian je obtožil premierja Zhuo Rongtai-ja, da je ukazal prepoved njegove televizijske oddaje "Predsednik govori iz izkušenj". Ta poteza se razlaga kot izziv predsedniku Lai Ching-teju. Hkrati vladajoča stranka poskuša rešiti proračun s strategijo "tri cevi", v kateri sodelujeta predsednik Lai in premier Zhuo, da bi pridobila podporo javnosti za nujnost proračuna za nacionalne projekte in socialno blaginjo.

Chen Shui-bian je trdil, da je premier Cho Jung-tai ukazal prepoved njegove oddaje "Predsednik govori z Mirrorjem", kar je potrdil vodja uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, Lin Hsien-ming. Chen Shui-bian je s tem obtožil vlado in predsednika Lai Ching-deja. Opozicijski poslanci so obsodili domnevno vmešavanje predsednika v sodstvo in dvojna merila.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je svojo prvo noč v priporu preživel v zveznem centru za pridržanje v Brooklynu v New Yorku, potem ko so ga ameriške oblasti prijele v obsežni operaciji. Do aretacije je prišlo manj kot 24 ur po njegovem zajetju, kar predstavlja dramatičen preobrat v dolgoletnih napetostih med Caracasom in Washingtonom. Pričakuje se, da bo Maduro v prihodnjih dneh stopil pred zveznega sodnika na Manhattnu, kjer se bo soočil z uradno obtožnico. Medtem ko se Maduro nahaja v ameriškem priporu, je oblast v Venezueli prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez. Prevzem funkcije v Caracasu poteka v času izredne politične negotovosti v državi, ki jo že leta pestijo gospodarska kriza in diplomatska osamitev. Ameriške oblasti aretacije podrobneje še niso pojasnile, vendar je dogodek neposredna posledica stopnjevanja pritiska in prikritih operacij, ki jih je pred meseci odobrila ameriška administracija z namenom destabilizacije Madurovega režima.

Požig na posestvu brandenburškega pooblaščenca za boj proti antisemitizmu Büttnerja v Templinu je sprožil preiskavo državne varnosti. Oblasti domnevajo, da je šlo za načrtovan napad, ki je vzbudil ogorčenje v Brandenburgu.

Na letališčih Vnukovo in Žukovski so uvedli začasne omejitve za sprejem in odpošiljanje letal. Kasneje so omejitve na letališču Vnukovo odpravili, je sporočil svetovalec vodje Rosaviacije, Artem Korenjako.

Ameriške sile so aretirale Nicolása Madura v njegovi spalnici po srečanju s kitajskim odposlancem. Operacijo, imenovano 'Absolutna odločnost', je Trump spremljal kot televizijsko dramo. ZDA načrtujejo, da bodo ameriška energetska podjetja povečala proizvodnjo nafte v Venezueli. Podpredsednica Delsi Rodriguez je obljubila odpor proti ZDA in zatrdila, da je Maduro še vedno predsednik.

Ameriške posebne enote so v soboto v Caracasu prijele odstavljenega venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores ter ju prepeljale v New York. Maduro je trenutno pridržan v zveznem pripornem centru Metropolitan v Brooklynu, kjer čaka na sojenje zaradi obtožb, povezanih z narkoterorizmom, uvozom kokaina in potnimi listinami. Aretacija sledi stopnjevanju napetosti in ameriškim vojaškim operacijam na venezuelskem ozemlju, ki so se začele konec preteklega leta pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. Medtem ko so Venezuelci v izgnanstvu, zlasti v Miamiju in Buenos Airesu, novice o padcu diktatorja proslavili z bučnimi uličnimi praznovanji, so v prestolnici Caracas poročali o protestih proti ameriškemu posredovanju. Politična prihodnost Venezuele ostaja negotova, saj so ulice prestolnice po aretaciji ostale razmeroma prazne, varnostne razmere pa so napete. Trumpova administracija je aretacijo označila za ključen korak v boju proti kriminalnim strukturam v Latinski Ameriki, medtem ko kritiki in zavezniki prejšnjega režima operacijo vidijo kot nezakonito tujo intervencijo.

Indijski premier Narendra Modi je v nedeljo potrdil, da se Indija z vsemi razpoložljivimi močmi pripravlja na organizacijo poletnih olimpijskih iger leta 2036. Premier je poudaril, da država vlaga znatne napore v pripravo kandidature, ki bi Indiji prvič prinesla gostiteljstvo tega najpomembnejšega športnega dogodka na svetu. Po njegovih besedah so te ambicije del širšega načrta za krepitev indijskega vpliva na mednarodnem športnem prizorišču. Poleg olimpijskih prizadevanj je Modi izpostavil, da bo Indija gostila tudi igre Commonwealtha leta 2030. S temi napovedmi želi indijska vlada spodbuditi razvoj športne infrastrukture in promovirati državo kot rastočo globalno silo. Čeprav Mednarodni olimpijski komite še ni sprejel končne odločitve o prireditelju iger leta 2036, Indija s temi napovedmi uradno vstopa v proces, v katerem se za organizacijo zanimajo tudi nekatere druge države, vključno s Savdsko Arabijo in Turčijo.

Britanski premier Keir Starmer je v intervjuju za BBC odločno zavrnil ugibanja o morebitnem odstopu po lokalnih volitvah maja 2026. Starmer je poudaril, da namerava svojo funkcijo opravljati vsaj do leta 2027, s čimer se je odzval na naraščajoče pritiske znotraj lastne stranke in javnosti zaradi padca priljubljenosti. Po njegovem mnenju bi vsakršen poskus zamenjave vodstva v državi povzročil popoln kaos, podoben tistemu, ki je na koncu mandata doletel konservativno stranko in privedel do njihovega zgodovinskega poraza leta 2024. Premier je izpostavil, da bi politična nestabilnost v državi koristila predvsem desničarskemu populizmu, ki ga pooseblja Nigel Farage. Starmer trdi, da lokalne volitve ne predstavljajo referenduma o njegovi vladi, temveč se bo njegova uspešnost ocenjevala šele ob koncu petletnega mandata, za katerega je prejel zaupanje leta 2024. Vztraja pri tem, da bi zamenjava vodstva podkopala nacionalne interese in odprla pot skrajno desničarskim silam, zato je pozval k enotnosti laburistične stranke v trenutkih gospodarske stagnacije in političnih trenj.

Predsedniški kandidat André Pestana se je pridružil kritikam portugalske vlade glede njenega odziva na ameriški napad na Venezuelo. Poudaril je, da bi se morala Portugalska jasno opredeliti proti tovrstnim intervencijam.

V Innsbrucku je v nedeljo potekala uradna predaja predsedovanja konferenci deželnih glavarjev Avstrije. Štajerski deželni glavar Mario Kunasek iz vrst svobodnjakov (FPÖ) je vodenje organa, ki predstavlja interese zveznih dežel nasproti zvezni vladi, predal tirolskemu kolegu Antonu Mattlu iz ljudske stranke (ÖVP). Tirolska bo to vlogo opravljala naslednjih šest mesecev, njeno predsedovanje pa poteka pod geslom "Navzgor za Avstrijo" (Bergauf für Österreich). Osrednji poudarek Mattlovega mandata bo nadaljevanje reformnega partnerstva z zvezno ravnjo, ki je bilo predhodno usklajeno na srečanjih deželnih voditeljev. Poleg tega namerava Tirolska kot predsedujoča dežela spodbujati konstruktivno sodelovanje čez deželne in strankarske meje. Mattle je ob prevzemu poudaril pomen zveznih dežel kot ustanovnih elementov republike, ki morajo v dialogu z Dunajem nastopati enotno.

Papež Leon XIV. je iz Vatikana pozval k molitvi za Venezuelo sredi krize, ki jo je sprožilo zajetje Nicolása Madura. Poudaril je, da spremlja razvoj dogodkov z veliko zaskrbljenostjo in pozval k spoštovanju človekovih pravic in državljanskih svoboščin.

Venezuelski migranti v številnih državah, vključno s Čilom, Argentino, Kolumbijo in Združenimi državami Amerike, so z navdušenjem sprejeli novico o ameriški vojaški operaciji in zajetju dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Po skoraj trinajstih letih njegove vladavine, ki so jo zaznamovali gospodarski zlom, politična represija in eksodus skoraj osmih milijonov ljudi, se v izgnanstvu vrstijo praznovanja. V središču Santiaga de Chile se je zbrala množica ljudi v nacionalnih barvah, ki so izražali upanje na hitro vrnitev v domovino, potem ko je Madura na čelu države začasno nadomestila njegova dosedanja podpredsednica. Zajetje Madura s strani ameriških sil predstavlja vrhunec stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Caracasom. Dogajanje je sprožilo olajšanje predvsem med begunci v državah, kot je Čile, kjer so se v zadnjem času soočali z napovedmi o množičnih deportacijah pod novoizvoljenim desničarskim predsednikom Joséjem Antoniom Kastom. Mnogi izseljenci, ki so leta živeli v negotovosti, zdaj pričakujejo stabilizacijo razmer, ki bi jim omogočila varno vrnitev domov in ponovno združitev družin.

Ameriški predsednik Donald Trump in iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej sta se zapletla v oster besedni spopad glede protivladnih protestov, ki pretresajo Iran. Medtem ko je Trump protestnikom obljubil podporo in zagrozil z vojaškim posredovanjem v primeru nadaljnjega nasilnega zatiranja, je Hamenej poudaril, da iranski režim ne bo popustil pod pritiski Washingtona. Do razhajanj je prišlo tudi znotraj ameriškega konservativnega tabora, kjer so nekateri politiki izrazili pomisleke glede predsednikove ostre retorike do Teherana. Nekdanji iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi se je Trumpu zahvalil za podporo iranskemu ljudstvu in dejal, da sporočila iz Bele hiše vlivajo upanje tistim, ki si prizadevajo za konec desetletij trajajoče represije. Napetosti so se stopnjevale po poročilih mednarodnih organizacij za človekove pravice o žrtvah med demonstranti, kar je sprožilo diplomatsko ofenzivo Teherana v Združenih narodih. Iransko vodstvo vztraja, da gre za notranje zadeve države, in obtožuje ZDA vmešavanja v suverenost islamske republike.

Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah sobote, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki se je končala z zajetjem predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores. Elitne enote Delta Force so izvedle bliskovit napad na njuno rezidenco v vojaški bazi v Caracasu, nato pa ju z vojaškim letalom prepeljale v New York. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za izjemen uspeh in napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje države ter nadzor nad njenimi obsežnimi naftnimi zalogami. Operacija, ki je vključevala letalske napade na več vojaških ciljev po vsej državi, je sprožila mešane odzive. Medtem ko so venezuelski izseljenci v Floridi in nekaterih delih Venezuele proslavljali padec avtoritarnega voditelja, so številni ameriški kongresniki in mednarodne organizacije obsodili napad kot kršitev mednarodnega prava in suverenosti države. Generalna tožilka ZDA Pam Bondi je potrdila, da se bosta Maduro in njegova soproga na ameriških tleh soočila z obtožbami zaradi narko-terorizma, v povezavi z obtožnico iz leta 2020. Podpredsednica Venezuele Delcy Rodríguez je medtem zahtevala njuno izpustitev in se razglasila za začasno predsednico države.

Zohran Mamdani je 1. januarja uradno prevzel vodenje New Yorka in s tem postal prvi musliman ter prvi Američan južnoazijskega porekla na čelu največjega ameriškega mesta. 34-letni demokratični socialist je zaprisegel na dveh ločenih slovesnostih, pri čemer je prvo opravil opolnoči na opuščeni postaji podzemne železnice City Hall, drugo pa pred tisočglavo množico ob prisotnosti senatorja Bernieja Sandersa in kongresnice Alexandrie Ocasio-Cortez. Mamdani, ki je v svojem inavguracijskem nagovoru obljubil »drzno« vodenje v korist delavskega razreda, je zmagal po kampanji z rekordno visoko volilno udeležbo v zadnjih petdesetih letih. Prvi delovni dan novega župana je zaznamovala simbolična vožnja s podzemno železnico iz stanovanja v Queensu, med katero se je spopadal z običajnimi težavami prebivalcev velemesta. Kljub prazničnemu vzdušju in ulični zabavi v središču Manhattna pa se je Mamdani že v prvih urah mandata soočil s kritikami in vprašanji glede svojih stališč do Izraela. Njegova ekipa napoveduje korenite spremembe v mestni upravi, medtem ko podporniki v njegovem vzponu vidijo nov mejnik za progresivno gibanje v Združenih državah Amerike.

Zohran Kwame Mamdani je na novoletni dan uradno prevzel vodenje mesta New York, največjega finančnega središča v Združenih državah Amerike. 34-letni politik, ki se opredeljuje kot demokratični socialist, je ob zaprisegi napovedal začetek novega obdobja, ki ga bosta zaznamovala drzna in obsežna vladavina v korist prebivalcev. Na slovesnosti, ki je potekala kljub nizkim temperaturam pred mestno hišo, so se mu pridružili vidni predstavniki levega krila demokratske stranke, med njimi senator Bernie Sanders in kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez. Mamdani je ob prevzemu mandata poudaril svojo zavezo k socialno usmerjeni politiki, s čimer želi spremeniti upravljanje velemesta, ki velja za eno najpomembnejših svetovnih gospodarskih vozlišč. Njegov prevzem funkcije pomeni zgodovinski mejnik, saj gre za prvega muslimana in prvo osebo južnoazijskega porekla na tem položaju, hkrati pa je eden najmlajših županov v zgodovini mesta.

Zahodni del Združenih držav Amerike se je konec tedna znova spopadal z močnim deževjem in snežnimi neurji, ki so povzročila obsežne težave v prometu in nevarnost poplav. Po rekordnih padavinah na novoletni dan je nov nevihtni sistem najprej dosegel južno Kalifornijo, kjer so v San Diegu zabeležili več kot pet centimetrov dežja, kar je povzročilo hitre poplave in zahtevalo več reševanj iz vode. Posebno močan vpliv je neurje imelo v Pasadeni, kjer je dež prvič po dvajsetih letih zmotil tradicionalno parado vrtnic in povzročil odpoved prireditev na prostem. Nevihtna fronta se je nato pomaknila proti severu, kjer je prinesla obilne padavine v zvezni državi Oregon in Washington, medtem ko je osrednji del New Yorka pobelilo močno sneženje. Meteorologi opozarjajo, da se bo nestabilno vreme nadaljevalo do ponedeljka, pri čemer se na obali pričakuje do 10 centimetrov dodatnih padavin, v gorskih predelih pa obilne snežne pošiljke. Zaradi namočenosti tal v Kaliforniji ostaja povečana nevarnost zemeljskih plazov in blatnih tokov, kar dodatno otežuje vrnitev popotnikov po prazničnih dneh. Območje zaliva San Francisco so poleg dežja prizadele še obalne poplave, ki so številne ceste spremenile v neprevozne struge.

Ameriški predsednik Donald Trump je v novo leto 2026 vstopil z napovedjo možnosti vojaškega posredovanja v Venezueli in verbalnimi napadi na igralca Georgea Clooneyja. V intervjuju za New York Post je Trump izjavil, da Združene države Amerike v Venezuelo ne bodo napotile vojaških sil le pod pogojem, če bo podpredsednica Delcy Rodriguez delovala v skladu z interesi Washingtona. Kljub tej izjavi Pentagon po navedbah nekaterih virov še vedno preučuje možnosti za zasedbo Venezuele, kar nekateri analitiki interpretirajo kot poskus preusmerjanja pozornosti z razkritij v zvezi z dosjeji Jeffreyja Epsteina. Obenem je Trump na družbenem omrežju Truth Social ostro kritiziral igralca Georgea Clooneyja in njegovo soprogo Amal, ki sta se odločila za pridobitev francoskega državljanstva in selitev iz ZDA. Trump ju je označila za "najslabša politična napovedovalca vseh časov" in Clooneyja obtožil, da je s svojim političnim udejstvovanjem, vključno z odpovedjo podpore Joeju Bidnu po njunem soočenju, pridobil več pozornosti kot s svojimi filmskimi vlogami, ki jih je predsednik označil za povprečne. Predsednik je Francijo ob tem opisal kot državo, ki se spopada z resnimi težavami s kriminalom zaradi napačnega upravljanja migracij.

Z začetkom novega leta so se milijoni prebivalcev Združenih držav Amerike spoprijeli z občutnim povišanjem stroškov zdravstvenega zavarovanja. Razlog za nenaden dvig cen je iztek okrepljenih davčnih olajšav, ki so bile uveljavljene v okviru Zakona o dostopni oskrbi (ACA). Te subvencije so večini zavarovancev v preteklih letih znatno zniževale mesečne premije, vendar so s polnočjo dokončno prenehale veljati. Sprememba bo najbolj prizadela državljane z nižjimi in srednjimi prihodki, med njimi tudi več tisoč prebivalcev zvezne države Alabama, ki so pri kritju stroškov zdravstvene oskrbe močno odvisni od državne pomoči. Izguba finančnih spodbud pomeni, da se bodo številna gospodinjstva v letu 2026 srečala z večjimi finančnimi obremenitvami, kar bi lahko vodilo do zmanjšanja števila zavarovanih oseb ali opustitve določenih zdravstvenih storitev zaradi previsokih stroškov.

V Združenih državah Amerike so se v zadnjih dneh zvrstile ostre kritike na račun vodenja države pod predsednikom Donaldom Trumpom, ki prihajajo tako iz vrst njegove lastne stranke kot od nekdanjih tesnih zaveznikov. Steve Bannon, nekdanji glavni strateg Bele hiše, je predsednika obtožil kopiranja zunanjepolitičnega pristopa demokratov, potem ko je Trump v povezavi z napetostmi v Iranu uporabil retoriko, ki jo Bannon pripisuje Hillary Clinton. Bannon trdi, da so Trumpove grožnje z vojaškim posredovanjem proti Teheranu v nasprotju z njegovimi predvolilnimi obljubami o končanju tujih posegov. Istočasno se je republikanski kongresnik Don Bacon javno izpostavil proti predsednikovi dominanci nad zakonodajno vejo oblasti. Bacon je svoje kolege v kongresu pozval, naj prenehajo delovati kot Trumpovi podrejenec in znova uveljavijo ustavne pristojnosti kongresa, zlasti na področjih trgovinske politike, carin in pomoči Ukrajini. Po mnenju Bacona bi bili Trumpovi ukrepi boljši, če bi se kongres uprl in predsednika usmeril v bolj premišljene odločitve. Dodatno težo kritikam daje nova analiza MS NOW, ki razkriva vrsto neizpolnjenih ali le delno izpolnjenih obljub iz Trumpovega drugega mandata. Med njimi izstopa neuspeh pri končanju vojne v Ukrajini v 24 urah, kar je Trump zdaj označil za sarkastično izjavo. Poleg tega se administracija sooča z obtožbami o politizaciji pravosodnega ministrstva za pregon političnih nasprotnikov, kar je v neposrednem nasprotju z njegovimi trditvami ob nastopu mandata.

Zohran Mamdani, ki je v četrtek, 1. januarja 2026, zaprisegel kot 112. župan New Yorka, je takoj po nastopu mandata podpisal izvršni ukaz o razveljavitvi vseh odločitev svojega predhodnika Erica Adamsa, sprejetih po njegovi obtožnici septembra 2024. Mamdani, prvi muslimanski župan v zgodovini ameriškega velemesta, je ta korak utemeljil kot nujno čiščenje mestne uprave po korupcijskem škandalu, v katerega se je zapletel Adams zaradi obtožb o podkupovanju in nezakonitem financiranju kampanj. Med razveljavljenimi ukrepi so tudi direktive, ki so prepovedovale diskriminatorne prakse pri javnih naročilih do Izraela in njegovih državljanov, kar je že sprožilo ostre odzive in obtožbe o antisemitizmu. Mamdani, ki velja za izrazitega predstavnika progresivnega krila demokratske stranke, je v svojem inavguracijskem govoru napovedal ambiciozno agendo, usmerjeno v cenovno dostopna stanovanja in krepitev vloge mestne oblasti pri izboljšanju življenja delavskega razreda. Pri zaprisegi, ki je potekala na opuščeni postaji podzemne železnice in kasneje pred mestno hišo, sta ga podprla vidna politika Bernie Sanders in Alexandria Ocasio-Cortez.

V vasi Horli na zasedenem območju južne ukrajinske regije Herson je na silvestrovo prišlo do krvavega napada z brezpilotnimi letalniki, ki je po navedbah ruskih oblasti zahteval najmanj 27 smrtnih žrtev, med njimi tudi enega otroka. Napad je zadel hotel in kavarno, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta, pri čemer je bilo ranjenih več kot 50 oseb. Ruska stran je dogodek označila za pokol civilnega prebivalstva, medtem ko Kijev in Moskva podajata različne interpretacije dogodka v okviru stopnjevanja zračnih napadov na obeh straneh fronte. Ruski uradniki so potrdili, da se je število žrtev čez praznike povzpelo na 29, saj so nekateri huje poškodovani podlegli poškodbam v bolnišnicah. Incident v regiji Herson predstavlja enega najbolj smrtonosnih napadov na civilno infrastrukturo v zadnjem obdobju in meče senco na diplomatska prizadevanja za mir. Stopnjevanje strategije "oko za oko" se odraža v vse pogostejših ukrajinskih napadih na cilje globoko v zasedenih ozemljih in znotraj meja Ruske federacije, kar Moskva uporablja kot utemeljitev za nadaljnjo vojaško agresijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je vstopil v leto 2026 sredi stopnjevanih polemik glede svojega kognitivnega zdravja in sistematičnega razgrajevanja etičnih zakonov, ki so bili sprejeti po aferi Watergate. Trump je v nedavnih objavah zatrdil, da je v brezhibnem zdravstvenem stanju, vendar so se v javnosti pojavili vidni znaki pešanja, vključno z modricami na rokah in protislovnimi izjavami o naravi njegovih zdravniških pregledov. Medtem ko administracija trdi, da je predsednik opravil kognitivne teste z odliko, analitiki opozarjajo na naraščajočo zmedo v Beli hiši glede pojasnjevanja njegovih zdravstvenih stanj. Hkrati se Trumpova administracija sooča s kritikami zaradi načrtov za gradnjo nove dvorane v Beli hiši in osebnega nakupovanja luksuznega marmorja v času, ko se ameriški državljani spopadajo z visoko inflacijo in stroški bivanja. Na pravnem področju konservativna večina na vrhovnem sodišču kaže prve znake notranjih razhajanj pri obravnavi primerov, ki bi predsedniku podelili skoraj neomejen nadzor nad neodvisnimi zveznimi agencijami. Poleg tega raziskovalci napovedujejo, da bi se lahko Trumpova agresivna politika na področju umetne inteligence do konca leta 2026 izkazala za neuspešno zaradi poka naložbenega mehurčka in pomanjkanja ustrezne regulacije, kar bi lahko povzročilo svetovne pretrese.

Ameriški predsednik Donald Trump je med obiskom na Floridi osebno izbiral materiale za gradnjo nove plesne dvorane v Beli hiši, ki bo nadomestila porušeno vzhodno krilo. Obiskal je podjetje Arc Stone & Tile v kraju Lake Worth Beach, kjer si je ogledoval vzorce marmorja in oniksa. Projekt, ki obsega približno 8.360 kvadratnih metrov, je sprožil številne polemike, saj se je njegova ocenjena vrednost povzpela na 400 milijonov dolarjev. Trump poudarja, da materiale kupuje z lastnimi sredstvi, medtem ko administracija načrtuje pridobitev končnih soglasij za gradnjo do marca. Obenem se predsednik spopada z naraščajočimi vprašanji o svojem zdravstvenem stanju in starosti. V odziv na ugibanja o modricah na rokah in zdravniških pregledih je Trump prek družbenih omrežij sporočil, da je po ocenah zdravnikov v »popolnem zdravju«. Poleg vprašanj o zdravju so se v javnosti pojavile tudi kritike glede njegovih pogostih obiskov igrišč za golf. Poročila navajajo, da je Trump v letu 2025 svoje klube obiskal 88-krat, kar je davkoplačevalce stalo približno 110 milijonov dolarjev, s čimer bi lahko v enem samem mandatu presegel osemletno statistiko svojega predhodnika Baracka Obame.

Rusko ministrstvo za obrambo je ameriškemu obrambnemu atašeju v Moskvi uradno predalo navigacijske podatke in krmilnik brezpilotnega letalnika, ki naj bi po trditvah Kremlja sodeloval pri napadu na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju. Admiral Igor Kostjukov, vodja ruske obveščevalne službe GRU, je ob predaji poudaril, da dešifrirani podatki nedvomno potrjujejo ukrajinsko odgovornost za incident, ki se je zgodil konec decembra. Kljub temu so ameriške obveščevalne agencije, vključno s CIA in NSA, sporočile, da za ruske navedbe o napadu z 91 droni niso našle nobene neodvisne potrditve in jih označujejo za manipulacijo. Dogodek se odvija v času močno zaostrene retorike med Washingtonom in Moskvo. Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjih izjavah odkrito kritiziral Putina, češ da ruske sile "ubijajo preveč ljudi", kar nakazuje na vse večje nezadovoljstvo Bele hiše nad ruskim zavračanjem mirovnih načrtov. Hkrati so se v javnosti pojavile informacije, da je CIA z odobritvijo Trumpove administracije podpirala ukrajinske sabotaže ruske energetske infrastrukture, kar je Moskvi povzročilo znatno gospodarsko škodo. Napetosti stopnjujejo tudi dogodki v Južni Ameriki, kjer je zajetje venezuelskega voditelja Nicolasa Madura s strani ameriških sil sprožilo odzive v Kijevu; predsednik Volodimir Zelenski je ob tem predlagal, da bi morala podobna usoda doleteti tudi Putina. Novo srečanje med Trumpom in Zelenskim glede mirovnega načrta je predvideno za konec januarja.

Turški minister za energijo in naravne vire Alparslan Bayraktar je uradno napovedal podpis novega sporazuma o dobavi zemeljskega plina z Azerbajdžanom. Pogodba predvideva dobavo skupno 33 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina, kar predstavlja pomemben korak pri zagotavljanju energetske varnosti Turčije. Po navedbah ministra se bo dobava po tem sporazumu začela leta 2029 in bo trajala 15 let. Ta strateški premik utrjuje položaj Turčije kot ključnega energetskega vozlišča v regiji in poglablja gospodarsko sodelovanje med državama, ki ju vežejo tesne kulturne in politične vezi. Nova pogodba bo omogočila dolgoročno stabilnost pri oskrbi z energenti, kar je ključnega pomena za turško industrijo in gospodarsko rast v prihodnjem desetletju. Obe strani sta dogovor označili za dokaz trdnega zavezništva.

Danski veleposlanik v Washingtonu je pozval k popolnemu spoštovanju ozemeljske celovitosti Grenlandije, potem ko je soproga namestnika vodje kabineta Bele hiše na družbenih omrežjih objavila sporno fotografijo. Objava je prikazovala to avtonomno dansko ozemlje, nad katerim je bila s fotomontažo dodana zastava Združenih držav Amerike. Incident je sprožil diplomatsko nelagodje med Kopenhagenom in Washingtonom. Danska vlada je prek svojega diplomatskega predstavnika poudarila pomen spoštovanja suverenosti in ozemeljskih meja. Grenlandija, ki ima status avtonomnega ozemlja znotraj Danskega kraljestva, je v preteklosti že bila predmet diplomatskih trenj med državama, zlasti zaradi strateškega pomena in naravnih virov. Kljub incidentu na družbenih omrežjih se državi še naprej spopadata z vprašanji geopolitične varnosti na Arktiki, kjer si obe prizadevata za ohranitev stabilnosti.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v svojem zadnjem javnem nastopu napovedal možnost uvedbe dodatnih carinskih in gospodarskih ukrepov proti Kolumbiji in Kubi. Trump je Kolumbijo označil za državo, ki proizvaja kokain, medtem ko je Kubo opisal kot propadlo državo. Njegove izjave nakazujejo na zaostritev zunanje politike do latinskoameriških držav, ki po njegovem mnenju ne sodelujejo zadostno pri omejevanju protizakonitih dejavnosti. Trump je poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene na nove gospodarske udare, če se voditelji omenjenih držav ne bodo odzvali na njegove zahteve. Ob tem je izpostavil ameriško premoč in dodal, da nobena druga država na svetu ni mogla doseči tega, kar je dosegla Amerika. Takšna retorika kaže na nadaljevanje politike pritiskov, ki jo je Trump napovedal že v času predvolilne kampanje, ko je v ospredje postavil zaščito ameriških meja in gospodarstva.

Turški minister za industrijo in tehnologijo Mehmet Fatih Kacır je napovedal obsežen finančni paket za mala in srednja podjetja (MSP). V tretjem četrtletju leta 2025 bo 793 podjetjem omogočen dostop do financiranja v višini 12,9 milijarde turških lir. S tem se skupno število podprtih podjetij v okviru letošnjih programov povečuje na 2440, celotna vrednost finančnih sredstev pa znaša 38,4 milijarde lir. Finančna sredstva so bila dodeljena v okviru programa KOSGEB za razvoj zmogljivosti, ki je uspešno zaključil razpise za leto 2025. Cilj pobude je spodbuditi industrijsko rast in tehnološki napredek med manjšimi gospodarskimi subjekti, ki predstavljajo hrbtenico turškega gospodarstva. Minister Kacır je poudaril, da bodo s temi ukrepi podjetja lažje povečala svojo produktivnost in konkurenčnost na mednarodnem trgu, kar bo dolgoročno prispevalo k stabilizaciji državnega gospodarstva.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo na ozemlju Venezuele, v kateri so napadle strateške cilje v prestolnici Caracas in okoliških regijah ter ugrabile zakonitega predsednika Nicolasa Madura. Tiskovna agencija Reuters je poročala o podrobnostih ameriške operacije, ki jo nekateri analitiki primerjajo z delovanjem mafijskih tolp, saj gre za neprecedenčen poseg v mednarodni pravni red. Ameriški medij News Nation je ob tem analiziral pravne in politične posledice napada, ki v mednarodni skupnosti povzroča nemir in zgražanje nad ravnanjem administracije pod vodstvom Donalda Trumpa. Operacija, ki vključuje uporabo vojaške sile za odstranitev tujega voditelja, je v Združenih državah Amerike sprožila hude pravne spore in razprave o zakonitosti takšnih ukrepov. Kritiki poudarjajo, da je Trump s tem dejanjem postavil nevaren precedens v mednarodnih odnosih. Po ugrabitvi so se pojavile informacije, da je Maduro pridržan na ameriški vojaški ladji, medtem ko ZDA že napovedujejo začasno upravo nad Venezuelo in prevzem nadzora nad tamkajšnjimi naftnimi polji, kar še dodatno zaostruje geopolitične napetosti v regiji.

Turški podpredsednik Cevdet Yılmaz je v uradni izjavi poudaril, da Turčija trdno stoji na strani mednarodnega prava, spoštovanja nacionalne volje in venezuelskega ljudstva. Izjava prihaja v času globoke politične krize v tej južnoameriški državi, ki jo je povzročila vojaška intervencija Združenih držav Amerike. Yılmaz je izpostavil, da si bo Ankara še naprej prizadevala za stabilnost v regiji in zagovarjala dialog med vsemi vpletenimi stranmi. Turčija se je tako odzvala na nedavne dogodke, ki so vključevali odstranitev predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil. Podpredsednik je ponovil zavezanost Turčije k načelom suverenosti in poudaril, da je dialog edina pot do trajne rešitve krize. Turška diplomacija aktivno spremlja razvoj dogodkov in ohranja svojo držo, ki temelji na nepriznavanju zunanjega vmešavanja v notranje zadeve suverenih držav.

V smučarskem središču Hochzillertal-Kaltenbach na Tirolskem se je v ponedeljek zgodila tragična nesreča, v kateri je življenje izgubil 22-letni nemški državljan. Po podatkih lokalne policije je mladi smučar iz Gelsenkirchna med smuko po zahtevni črni progi nenadoma zapeljal z urejenega smučišča in padel približno 20 metrov globoko v prepad. Kljub hitremu posredovanju reševalnih služb je moški zaradi hudih poškodb umrl na kraju nesreče. Policija trenutno še preiskuje natančne vzroke in okoliščine padca, vendar za zdaj ni indicev o vpletenosti tretjih oseb. Nesreča se je zgodila v enem izmed najbolj priljubljenih tirolskih smučarskih središč, kjer so proge zaradi strmine in zaledenelih površin v tem času še posebej zahtevne. Truplo ponesrečenega so prepeljali v dolino, o dogodku pa so že obvestili nemške konzularne organe.

V grškem mestu Patras je prišlo do stopnjevanja napetosti in nasilnih incidentov po tragični smrti 30-letnega moškega, ki je podlegel poškodbam po pretepu v nočnem klubu Avantaz. Skupina ljudi, za katere se domneva, da so sorodniki in prijatelji pokojnika, je v znak maščevanja vdrla v kavarno, ki je v lasti istega podjetnika kot omenjeni nočni klub. Napadalci so povzročili obsežno materialno škodo in lokal popolnoma razdejali. Do povračilnih ukrepov je prišlo kmalu po tem, ko je 30-letni oče šestih otrok umrl zaradi posledic brutalnega pretepanja, ki se je zgodilo v nedeljo zgodaj zjutraj na ulici Agios Andreas. Po poročanju lokalnih medijev je spor, ki je vodil v smrtno obsodbo mladega moškega, sprožil nepomemben nesporazum med dvema skupinama gostov. Policija v mestu ostaja v stanju pripravljenosti, saj se oblasti bojijo nadaljnjega stopnjevanja nasilja med vpletenimi stranmi.

Na trgu Palestina v Teheranu so v odziv na nedavne grožnje novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa razkrili novo stensko poslikavo. Projekt, ki vključuje besedilo v hebrejščini in angleščini, nosi neposredno opozorilo »Pazite na svoje vojak«, kar odraža zaostreno retoriko med Iranom in Združenimi državami Amerike. Vizualna in vsebinska zasnova poslikave neposredno sledi objavam Alija Laridžanija, svetovalca vrhovnega voditelja in nekdanjega predsednika parlamenta, ki se je s podobnimi besedami odzval na Trumpove grožnje z uporabo sile. Dogodek simbolizira stopnjevanje napetosti v regiji in služi kot uradno orodje iranske propagande v trenutku, ko se odnosi z Washingtonom znova zaostrujejo. Iranske oblasti s tovrstnimi javnimi razstavami v prestolnici redno sporočajo svoja geopolitična stališča, tokratna akcija pa je neposredno povezana z odzivom na Trumpove napovedi o povračilnih ukrepih proti Iranu in njegovim zaveznikom na Bližnjem vzhodu. Sporočilo je namenjeno tako domači javnosti kot mednarodni skupnosti, zlasti vojaškemu osebju tujih sil v regiji.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v svojem zadnjem javnem nastopu ponovno ostro kritiziral način, na katerega so se ameriške sile leta 2021 umaknile iz Afganistana. Trump je zatrdil, da je v času svojega mandata obnovil ameriško vojsko, vendar je bil nato njen del po njegovih besedah na nerazumen način prepuščen Afganistanu. Po njegovem prepričanju je ta poteza povzročila, da so Združene države Amerike postale tarča posmeha po vsem svetu. Trumpove izjave se nanašajo na obsežno vojaško opremo, ki je po hitrem napredovanju talibanov in kolapsu afganistanske vlade ostala v državi. Kritika je uperjena predvsem proti trenutni administraciji predsednika Joeja Bidna, ki je nadzorovala končne faze umika. Nekdanji predsednik poudarja, da je bil proces izveden nestrokovno in da je resno škodoval ugledu države na mednarodnem prizorišču.

Upokojeni podpolkovnik ameriške vojske Daniel Davis je javno kritiziral odločitev predsednika Donalda Trumpa za vojaški poseg v Venezueli in zatrdil, da so bili uradni razlogi za invazijo v celoti prirejeni. Davis, ki je svoje trditve podal v oddaji na platformi YouTube, je izpostavil, da uradna utemeljitev Washingtona o boju proti trgovini z drogami ne vzdrži kritične presoje in da so bili dejanski nameni operacije povsem drugačni. Po navedbah vojaškega strokovnjaka ameriška administracija ni delovala z namenom zaščite državljanov pred prepovedanimi drogami, temveč je vprašanje narkotikov uporabila le kot priročen izgovor za izvedbo invazije. Davis trdi, da so bili dokazi o vpletenosti venezuelskega vrha v tihotapljenje drog, ki so služili kot pravna in moralna podlaga za napad, v celoti sfabrizirani za dosego geopolitičnih ciljev Združenih držav Amerike v regiji.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je s pozdravom konca režima Nicolása Madura in podporo ameriškemu vojaškemu posredovanju v Venezueli sprožil buren odziv v domači politiki. Macron je prek družbenega omrežja X aretacijo Madura, ki so jo 3. januarja 2026 izvedle ameriške sile, označil za osvoboditev venezuelskega ljudstva izpod diktature in pozval k takojšnjemu mirnemu prehodu oblasti pod vodstvom opozicijskega voditelja Edmunda Gonzáleza Urrutie. Njegova izjava je v Franciji naletela na ostre obsodbe, saj mu kritiki očitajo pomanjkanje diplomatske modrosti. Nekdanji francoski premier Dominique de Villepin je Macronovo stališče označil za slepo, nezavedno in neodgovorno. Villepin je v televizijskem nastopu opozoril, da se je predsednik osredotočil le na konec Madurove vladavine, pri tem pa popolnoma spregledal problematičnost samega ameriškega vojaškega napada na tuje ozemlje. Razprava v Franciji odraža širšo zaskrbljenost glede legitimnosti ameriškega posega in prihodnje vloge Francije v mednarodni diplomaciji, kjer se tradicija zagovarjanja suverenosti držav vse bolj krha.

Papež Leon XIV. je danes, 4. januarja 2026, po vojaškem posegu Združenih držav Amerike v Venezueli pozval k prednosti blaginje ljudstva pred vsemi drugimi vprašanji. Sveti oče je poudaril, da mora država ostati neodvisna, ter pozval k opustitvi nasilja in sprejetju poti pravičnosti in miru. Njegov odziv prihaja v času negotovosti po aretaciji Nicolása Madura, ki so jo izvedle ameriške sile. Dogajanje je sprožilo močne odzive tudi v Grčiji, kjer je minister za zdravje Adonis Georgiadis prizore praznovanja na ulicah primerjal s padcem hunte v Grčiji leta 1973. Georgiadis je izrazil upanje na svetlo demokratično prihodnost Venezuele po letih, ki jih je označil za »levičarsko hunto«. Medtem ko grški premier Kiriakos Micotakis pozdravlja padec režima kot novo upanje, opozicijska Komunistična partija Grčije (KKE) ostro obsoja ameriški napad kot obliko imperialističnega posredovanja. Razmere v regiji ostajajo napete, saj so ZDA nakazale možnost podobnih ukrepov tudi na Kubi.

Turčija in Kitajska sta ostro obsodili ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Silio Flores. Turška vladajoča Stranka za pravičnost in razvoj (AKP) je operacijo označila za kršitev mednarodnega prava in politične legitimnosti, pri čemer je tiskovni predstavnik stranke Ömer Çelik poudaril, da je venezuelsko ljudstvo edini nosilec suverenosti v državi. Turški politiki, vključno z zaveznikom predsednika Erdoğana Devletom Bahçelijem, so dogodke primerjali s poskusom državnega udara v Turčiji leta 2016. Kitajsko zunanje ministrstvo je izrazilo ogorčenje nad uporabo sile proti suvereni državi in zahtevalo takojšnjo pojasnitev okoliščin napada. Kitajska diplomacija je dejanja ZDA označila za agresiven poseg, ki spodkopava temelje mednarodnih odnosov. Napetosti v regiji so se stopnjevale po zračnih napadih na Caracas, ki so jih izvedle ameriške sile, medtem ko Rusija in druge zaveznice Venezele že izražajo resno zaskrbljenost glede usode ujetega predsednika in prihodnje stabilnosti države.

Vrednost venezuelske nafte je ponovno v ospredju regionalne politike, kar je sprožilo povečano zanimanje Združenih držav Amerike za sodelovanje s to južnoameriško državo. Kljub političnim napetostim v preteklosti so energetske potrebe in stabilnost svetovnega trga povzročile premik v odnosih, kjer nafta nastopa kot ključni element moči in pogajanj. Medtem ko se geopolitični interes povečuje, je organizacija OPEC napovedala, da bo svojo trenutno ponudbo nafte ohranila nespremenjeno vsaj do aprila, kar dodatno vpliva na stabilnost cen na svetovnem trgu. Analitiki opozarjajo, da bi lahko ponovno odprtje venezuelskega naftnega sektorja za tuje investicije, predvsem za ameriška podjetja, močno vplivalo na prihodnje cene energentov. Čeprav kartel OPEC ni podal specifičnih komentarjev glede notranjepolitične situacije v Venezueli, je jasno, da država ostaja strateškega pomena za zahodne energetske potrebe. Ta razvoj dogodkov kaže na pragmatičen pristop Washingtona, ki poskuša zmanjšati odvisnost od drugih virov s krepitvijo prisotnosti v latinskoameriški regiji.

Črnogorska policija je v Bijelom Polju hitro razjasnila primer tatvine iz vozila, iz katerega je bilo odtujenih 2.850 evrov. Policisti so na podlagi prijave izsledili in odvzeli prostost 40-letnemu gruzijskemu državljanu z inicialkami T. P., ki je poskušal zapustiti državo. Osumljenec je izkoristil nepazljivost lastnika vozila in si prilastil denar, nato pa se je napotil proti mejnemu prehodu Dobrakovo, kjer so ga ustavili in aretirali pripadniki Regionalnega centra za varnost Sever. Preiskovalci so ugotovili, da je Gruzijec načrtoval beg iz Črne gore takoj po izvedbi kaznivega dejanja, vendar je bila odzivnost lokalne policijske postaje v Bijelom Polju ključna za njegovo prijetje. Dogodek se uvršča v niz premoženjskih kaznivih dejanj v tem regijskem središču, kjer so organi pregona v zadnjem obdobju okrepili nadzor nad nezakonitimi dejavnostmi, vključno s tatvinami in nedovoljeno trgovino. Osumljenec bo s kazensko ovadbo priveden pred pristojnega tožilca.

Predsednik Južne Koreje, Lee Jae Myung, je prispel na Kitajsko na državniški obisk, kjer se je srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Obisk sovpada z izstrelitvijo raket Severne Koreje proti morju in prihaja v času povečanih napetosti glede Tajvana. Lee želi okrepiti gospodarske vezi in se izogniti morebitnim sporom glede Tajvana.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung je v torek prispel v Peking na štiridnevni državniški obisk, kar predstavlja prvi tovrstni obisk kakega južnokorejskega voditelja na Kitajskem po devetih letih. Ob prihodu na letališče Capital International ga je sprejel kitajski minister za znanost in tehnologijo Yin Hejun, kar v diplomatskih krogih velja za izjemno visoko stopnjo protokolarne časti v primerjavi s prejšnjimi obiski. Glavni namen srečanja s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom je obnova dvostranskih odnosov, ki so bili od leta 2016 napeti zaradi namestitve ameriškega obrambnega sistema THAAD. Na petkovem vrhu bosta voditelja razpravljala o perečih vprašanjih, vključno z denuklearizacijo Korejskega polotoka, spornimi kitajskimi strukturami v Rumenem morju in postopno odpravo kitajskih omejitev na korejske kulturne vsebine (t.i. 'Hallyu ban'). Ob obisku je predviden podpis več kot desetih memorandumov o soglasju na področjih gospodarstva, industrije, podnebja in prometa. Predsednik Lee bo svojo pot zaključil v Šanghaju, kjer bo obeležil zgodovinske obletnice korejskega gibanja za neodvisnost, kar poudarja simbolni pomen obiska v luči regionalne stabilnosti.

Poglavar Rimokatoliške cerkve, papež Lev XIV., je danes poudaril nujnost, da Venezuela ostane neodvisna država, in opozoril na pomen spoštovanja človekovih pravic v tej južnoameriški državi. Papež je v svojem nagovoru izjavil, da z »dušo, polno zaskrbljenosti« spremlja aktualno dogajanje, potem ko so Združene države Amerike s položaja odstranile in aretirale venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Sveti oče je v luči teh dramatičnih dogodkov pozval k miru in stabilnosti ter izpostavil pomen suverenosti naroda. Njegove izjave prihajajo neposredno po stopnjevanju napetosti, ko so ameriške sile izvedle operacijo pridržanja Madura, kar je v regiji sprožilo nemire in politično negotovost. Papež Lev XIV. je s svojim pozivom k neodvisnosti nakazal kritično držo do tujega vmešavanja v notranje zadeve države, hkrati pa je pozval k zaščiti civilnega prebivalstva in osnovnih pravic vseh državljanov Venezuele. Vatikanska diplomacija je ob tem poudarila, da si bo Cerkev še naprej prizadevala za mirno rešitev krize skozi dialog.

Neznani storilci so v Templinu v nemški zvezni deželi Brandenburg izvedli požigalski napad na zasebno posest Andreasa Büttnerja, deželnega pooblaščenca za boj proti antisemitizmu. Napadalci so na njegovem zemljišču podtaknili ogenj v lopi, na vhodna vrata pa so narisali rdeč trikotnik, ki velja za simbol palestinskega gibanja Hamas. V času incidenta je bila v hiši tudi Büttnerjeva družina, vendar po razpoložljivih podatkih nihče ni bil poškodovan. Preiskavo primera je zaradi politične narave dejanja in suma kaznivega dejanja z antisemitskim ozadjem nemudoma prevzela služba za varstvo ustave. Gre za stopnjevanje napetosti in sovražnih dejanj, uperjenih proti uradnikom, ki se ukvarjajo z vprašanji judovske skupnosti v Nemčiji. Policija trenutno še išče storilce, varnostni ukrepi okoli Büttnerja in njegove družine pa so bili po dogodku poostreni. Oblasti so napad ostro obsodile kot nezaslišan poskus ustrahovanja državnih institucij.

Nemški zvezni predsednik Frank-Walter Steinmeier se bo moral zaradi obsežne generalne prenove svojega uradnega sedeža, gradu Bellevue v Berlinu, začasno izseliti. Skupaj s predsednikom se bodo v nadomestne prostore preselili tudi njegovi sodelavci, celoten uradni arhiv, pohištvo in vsebina vinske kleti. Selitev je nujna zaradi dotrajanosti stavbe, ki zahteva temeljito tehnično in strukturno posodobitev, kar bo po napovedih trajalo več let. Za čas prenove je že zagotovljeno nadomestno delovno okolje, ki bo predsedniku in njegovemu osebju omogočalo nemoteno opravljanje državniških funkcij. Grad Bellevue, ki stoji v osrčju Berlina, že desetletja služi kot simbol nemške države, vendar so strokovnjaki ocenili, da so nujna dela preobsežna, da bi lahko predsedniški urad v stavbi deloval hkrati s prenovo.

Na vseslovenskem srečanju v Malgari so se grški kmetje odločili za zaostritev protestov. Srečanja se je udeležilo 62 blokad, udeleženci pa so izrazili enotnost in odločenost za nadaljevanje boja.

Po aretaciji Nicolása Madura so oblasti v Venezueli pod vodstvom vrhovnega sodišča imenovale Delcy Rodríguez za začasno predsednico. Donald Trump je potrdil uspešno izvedbo obsežne operacije v Venezueli, v kateri so bili Maduro in njegova žena aretirani. Marco Rubio je izrazil optimizem glede prihodnjega sodelovanja po operaciji proti Maduru.

Novi članki so potrdili, da je bil Nicolás Maduro zaprt v Metropolitanskem pridržalnem centru (MDC) v New Yorku. Ta zvezni zapor je v preteklosti gostil že druge razvpite osebnosti, kot so Joaquin "El Chapo" Guzmán, Sean "Diddy" Combs in Juan Orlando Hernández.

Predsednik vlade nemške zvezne dežele Hessen Boris Rhein je poslal uradno čestitko nemškemu zveznemu predsedniku Frank-Walterju Steinmeierju ob njegovem 70. jubileju. Rhein je v svojem nagovoru izpostavil vlogo zveznega predsednika kot ključnega stebra stabilnosti v državi. Steinmeierja je opisal kot glas razuma, sočutja in povezovanja, ki v času političnih razhajanj uspešno spodbuja družbeni dialog. Hesenski ministrski predsednik je poudaril, da Steinmeier s svojo umirjeno držo in premišljenimi nastopi pomembno prispeva k ohranjanju demokratičnih vrednot in človečnosti v nemški družbi. Čestitka prihaja v času, ko so stabilne institucije in povezovalne osebnosti v nemški politiki izjemno cenjene, Rhein pa je s tem dejanjem utrdil protokolarne vezi med zvezno deželo in vrhom države.

Danska se je odzvala z ogorčenjem na objavo Katie Miller, soproge Stephena Millerja, svetovalca ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Na družbenih omrežjih je delila sliko Grenlandije v barvah ameriške zastave in z napisom "Spoedig" (kmalu).

Kitajsko zunanje ministrstvo je ponovilo poziv Združenim državam Amerike, naj nemudoma izpustijo venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Silio Flores ter da rešijo situacijo v Venezueli z dialogom.

Predsednik srbske opozicijske Stranke svobode in pravice (SSP) Dragan Đilas je v podkastu Dežurni krivac izjavil, da rudarski gigant Rio Tinto pripravlja obsežno tožbo proti Republiki Srbiji. Po njegovih navedbah bo podjetje zahtevalo odškodnino v višini od ene do poldruge milijarde evrov, ker mu je bila onemogočena izvedba projekta izkopavanja litija v dolini reke Jadar. Gre za enega najpomembnejših in hkrati najbolj kontroverznih rudarskih projektov v regiji, ki je v zadnjih letih sprožil množične proteste in politične napetosti. Đilasove trditve temeljijo na informacijah o domnevnih pripravah podjetja na pravni spor z državo, potem ko so srbske oblasti pod pritiskom javnosti in okoljevarstvenikov ustavile postopke za odprtje rudnika. Če bi do tožbe dejansko prišlo, bi to predstavljalo ogromno finančno breme za srbski državni proračun. Rio Tinto sicer uradno še ni potrdil natančnega zneska ali datuma vložitve tožbe, vendar Đilas vztraja, da so pripravljalni postopki v teku.

V Nemčiji se je ob začetku leta opazno zmanjšalo število prošenj za azil, in sicer za 51 odstotkov. Hkrati se je povečalo število deportacij. Vlada razpravlja o nadaljnjih zaostritvah migracijske politike.

V ukrajinski prestolnici Kijev je v nedeljo, 4. januarja, prišlo do eksplozije terenskega vozila, ki je bilo v lasti pripadnika ukrajinskih oboroženih sil. Incident je potrdilo tamkajšnje tožilstvo, o dogodku pa so sprva poročali lokalni mediji, vključno s portalom Strana.ua. Po razpoložljivih podatkih je vozilo eksplodiralo sredi mesta, kar je povzročilo precejšnjo vznemirjenost med prebivalstvom. Preiskovalci trenutno ugotavljajo okoliščine napada in morebitne storilce, saj gre za neposreden napad na vojaško osebje v zaledju fronte. Čeprav podrobnosti o stanju voznika ali morebitnih drugih žrtvah v prvih poročilih niso bile v celoti razjasnjene, dogodek nakazuje na varnostna tveganja in možnosti sabotažnih dejavnosti znotraj samega mesta. Policija in vojaške službe so območje zavarovale in nadaljujejo z zbiranjem dokazov o eksplozivni napravi.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je uvedel sankcije proti 95 posameznikom in 70 pravnim osebam, večinoma ruskim državljanom in prebivalcem. Donald Trump je izjavil, da ameriški uradniki za nacionalno varnost so ugotovili, da Ukrajina ni ciljala rezidence Vladimirja Putina v napadu z dronom, kot je trdil Kremelj.

V Iranu so se protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec nacionalne valute rial, razširili v več kot 30 mest po vsej državi in terjali najmanj sedem smrtnih žrtev. Nemiri, ki so se začeli v nedeljo v Teheranu med trgovci na Velikem bazarju, so hitro prerasli iz izrazov nezadovoljstva nad visokimi cenami in inflacijo v širše politično nasprotovanje vladajočemu klerikalnemu vrhu. Iranske varnostne sile so v odgovor na šestdnevne neprekinjene demonstracije aretirale številne protestnike, medtem ko se država spopada z zgodovinsko najnižjo vrednostjo valute, ki je dosegla 1,42 milijona rialov za ameriški dolar. Predsednik Masoud Pezeshkian je priznal upravičenost nekaterih gospodarskih zahtev, vendar so oblasti hkrati opozorile pred izkoriščanjem razmer s strani zunanjih sovražnikov, predvsem Združenih držav Amerike in Izraela. Zaradi izgube prihrankov in 72-odstotne rasti cen hrane so se številni prebivalci zatekli k uporabi stabilnih kriptovalut, da bi zavarovali preostalo premoženje. Kljub pozivom vrhovnega voditelja Alija Hameneja k miru, ostajajo razmere napete, saj se javnost spopada z nevzdržno 42,2-odstotno letno inflacijo in pomanjkanjem energije.

V Iranu so se nadaljevali množični protesti zaradi gospodarske krize in visoke inflacije, pri čemer je število smrtnih žrtev po navedbah aktivistov za človekove pravice naraslo na najmanj petnajst. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej se je v soboto prvič odzval na nemire in v televizijskem nagovoru poudaril, da se islamska republika ne bo vdala sovražniku. Hamenej je protestnike označil za izgrednike, ki jih je treba postaviti na njihovo mesto, kar po mnenju opazovalcev pomeni zeleno luč varnostnim silam za agresivno zatrtje demonstracij. Napetosti so se dodatno zaostrile po izjavah predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, ki je napovedal pomoč protestnikom, če bo Teheran uporabil nasilje. Iranske oblasti so se na Trumpove grožnje odzvale z opozorili o morebitnih napadih na ameriške sile na Bližnjem vzhodu. Gre za najobsežnejše proteste v državi po letu 2022, sprožil pa jih je strm padec vrednosti nacionalne valute in drastično poslabšanje življenjskega standarda, kar je na ulice pognalo tako študente kot trgovce.

Zohran Mamdani je 1. januarja uradno prevzel vodenje mesta New York in obljubil »drzno« upravljanje največjega ameriškega velemesta. 34-letni demokratični socialist je zaprisegel dvakrat: prvič ob polnoči na zgodovinski, danes opuščeni postaji podzemne železnice City Hall, drugič pa javno na stopnicah mestne hiše, kjer je prisego vodil senator Bernie Sanders. Mamdani, ki je v svojem nagovoru poudaril osredotočenost na pravice delavskega razreda in socialno pravičnost, je s svojo kampanjo dosegel najvišjo volilno udeležbo v zadnjih petdesetih letih. Prvi delovni dan novega župana je minil v znamenju simbolike, saj se je Mamdani na delo v Queensu odpravil s podzemno železnico, kjer se je pogovarjal z meščani in turisti. Kljub prazničnemu vzdušju in množičnemu uličnemu rajanju, ki je spremljalo njegovo inavguracijo, se novi župan že na samem začetku mandata spopada z vprašanji glede svojih prvih odločitev in kritikami iz tujine, zlasti iz Izraela. Mamdanijeva zmaga velja za zgodovinsko prelomnico za napredno gibanje v Združenih državah Amerike, saj je postal prvi musliman in prvi Američan južnoazijskega porekla na tem položaju.

Izraelske oborožene sile so v petek zvečer in v soboto izvedle nove kopenske vdore v južni sirski provinci Dara in Kunejtra. Po poročanju sirske državne tiskovne agencije SANA in drugih lokalnih medijev so izraelske enote vdrle v porečje reke Jarmuk v provinci Dara ter v več vasi na podeželju Kunejtre. Gre za nadaljevanje niza vojaških operacij na sirskem ozemlju, ki jih sirska stran označuje za grobo kršitev državne suverenosti. Operacija v Dari je bila osredotočena na strateško območje ob meji, medtem ko so v Kunejtri izraelska vojaška vozila prodrla globlje v podeželska območja. Čeprav podrobnosti o morebitnih žrtvah ali zajetih osebah v zadnjih urah niso popolnoma potrjene, dogodki sledijo vzorcu povečane vojaške aktivnosti Izraela v Siriji, ki se je stopnjevala po lanskih političnih spremembah v Damasku. Izrael svoje dejavnosti pogosto utemeljuje z zagotavljanjem varnosti na mejnem območju in preprečevanjem krepitve sovražnih milic.

Zohran Mamdani je v četrtek uradno prevzel vodenje New Yorka in postal prvi musliman ter prvi župan južnoazijskega porekla na čelu največjega ameriškega mesta. Mamdani, ki pripada progresivnemu krilu Demokratske stranke, je v svojem nastopnem govoru napovedal ambiciozno politično agendo, usmerjeno v pomoč delovnemu razredu in širitev javnih storitev. V skladu s svojimi obljubami je že prvi dan preklical več izvršnih ukazov svojega predhodnika Erica Adamsa, kar je utemeljil kot nujen korak za prenovo mestne uprave. Slovesnosti sta se udeležila tudi vidna predstavnika ameriške levice, senatorka Bernie Sanders in kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez, kar poudarja Mamdanijevo zavezanost k preoblikovanju lokalne politike. Novi župan je poudaril, da se mestna hiša pod njegovim vodstvom ne bo več obotavljala pri uporabi svoje moči za izboljšanje življenja prebivalcev. Kljub nekaterim kritikam glede radikalnosti njegovih načrtov, Mamdani vztraja, da bo New York pod njegovim vodstvom postal zgled za ves svet na področju dostopnih stanovanj in socialne pravičnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je v novo leto 2026 vstopil z zaostreno retoriko, ki vključuje grožnje z vojno na dveh frontah ter oseben spor z igralcem Georgeom Clooneyjem. Trump je v seriji objav na družbenem omrežju Truth Social kritiziral Clooneyjevo odločitev za pridobitev francoskega državljanstva in ga označil za enega najslabših političnih napovedovalcev vseh časov. Predsednik je igralčevo potezo povezal s problematiko priseljevanja v Franciji in Clooneyju očital neuspeh pri podpori demokratskim kandidatom. Sočasno z osebnimi napadi so se pojavile navedbe o morebitni vojaški okupaciji Venezuele. Trump je v intervjuju za New York Post izjavil, da Združene države Amerike ne bodo namestile svojih sil v državi le pod pogojem, da bo podpredsednica Delcy Rodriguez delovala v skladu z interesi Washingtona. Analitiki in kritiki namigujejo, da bi lahko bila vojaška drža namenjena odvračanju pozornosti javnosti od objave dokumentov, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom, kar pa Bela hiša uradno zavrača.

Švicarske oblasti so po uničujočem požaru v smučarskem središču Crans-Montana, ki je na novoletno jutro zahteval 40 življenj, uspele identificirati dodatnih 16 žrtev. Preiskovalci v kantonu Valais bijejo bitko s časom, saj je čakanje na potrditev identitete za svojce žrtev po besedah uradnikov neznosno. Tragedija je globoko pretresla lokalno skupnost in športni svet; alpska smučarka Camille Rast, ki prihaja iz istega kantona, je svojo nedavno uvrstitev na stopničke v svetovnem pokalu posvetila prav pokojnim. Policija nadaljuje s forenzičnimi postopki, da bi čim prej identificirali še preostale umrle v priljubljenem lokalu Le Constellation, kjer se je v zgodnjih jutranjih urah prvega januarja odvila katastrofa. Postopki so zahtevni zaradi narave požara, vendar si uradniki prizadevajo družinam čim hitreje podati odgovore.

Ameriški predsednik Donald Trump je med obiskom na Floridi osebno izbiral materiale za gradnjo nove plesne dvorane v Beli hiši. Obiskal je podjetje Arc Stone & Tile v kraju Lake Worth Beach, kjer si je ogledoval vzorce marmorja in oniksa. Gre za ambiciozen projekt nove dvorane, ki naj bi obsegala približno 8.360 kvadratnih metrov (90.000 kvadratnih čevljev) in bi nadomestila porušeno vzhodno krilo. Bela hiša trdi, da bo Trump stroške materiala poravnal iz lastnih sredstev, medtem ko se celotni projekt sooča s kritikami zaradi hitrega postopka odobritve in ocenjene vrednosti 400 milijonov dolarjev. Ob tem se predsednik sooča z novimi vprašanji glede svojega zdravstvenega stanja in življenjskega sloga. Nedavna razkritja o uporabi aspirina, opravljenih CT-pregledih in domnevnem spanju med javnimi dogodki so spodbudila javno razpravo, ki jo Trump poskuša utišati. Hkrati so se pojavila poročila o njegovih pogostih obiskih igrišč za golf. V letu 2025 je svoje klube obiskal 88-krat, kar je davkoplačevalce stalo več kot 110 milijonov dolarjev. Če se bo ta trend nadaljeval, bo Trump v svojem drugem mandatu po številu odigranih partij golfa presegel osemletni seštevek nekdanjega predsednika Baracka Obame.

Ruske oblasti so sporočile, da je število smrtnih žrtev ukrajinskega napada z brezpilotnimi letalniki v vasi Horli naraslo na najmanj 27 oseb. Napad se je zgodil na silvestrovo, ko so droni zadeli lokalni hotel in kavarno, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta. Med žrtvami naj bi bil po navedbah Moskve tudi najmanj en otrok, več kot 50 ljudi pa je bilo v incidentu ranjenih. Rusko zunanje ministrstvo je Kijev obtožilo namernega ciljanja civilnega prebivalstva na območjih pod ruskim nadzorom v južni regiji Herson. Ukrajinska stran je podala drugačno razlago dogodkov, vendar uradni Kijev podrobnosti o žrtvah v Horliju ni potrdil na način, ki bi se ujemal z ruskimi navedbami. Incident še dodatno stopnjuje napetosti v vojni, ki jo zaznamuje strategija povračilnih ukrepov z uporabo brezpilotnih letalnikov na obeh straneh frontne črte. Dogodek je vrgel senco tudi na diplomatska prizadevanja za mir, vključno z načrti novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa za hitro končanje konflikta. Stopnjevanje napadov na civilne cilje namreč zmanjšuje manevrski prostor za pogajanja, medtem ko obe vojskujoči se strani krepita napade z droni dolgega dosega na kritično infrastrukturo in naselja.

Švicarski preiskovalci so uvedli uradno preiskavo proti lastnikoma in menedžerjema bara Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v novoletni noči izbruhnil katastrofalen požar. V tragediji je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj 47 ljudi, več kot 115 oseb pa je bilo poškodovanih, med njimi številni mlajši odrasli in najstniki. Preiskava je usmerjena proti francoskemu paru, Jacquesu in Jessici Moretti, ki sta osumljena povzročitve uboja iz malomarnosti, povzročitve telesnih poškodb iz malomarnosti ter povzročitve požara iz malomarnosti. Po prvih ugotovitvah so ognjeni zublji v kletnih prostorih bara izbruhnili okoli 1.30 zjutraj, le uro po vstopu v novo leto. Glavna hipoteza preiskovalcev je, da so požar povzročile fontane oziroma kresničke, pritrjene na steklenice šampanjca, ki so jih zaposleni prinesli preblizu nizkemu lesenemu stropu. Ogenj se je nato bliskovito razširil po zvočni izolaciji iz pene, ki verjetno ni ustrezala varnostnim standardom. Medtem ko lastnika trdita, da sta upoštevala vse predpise, policija in tožilstvo še naprej preverjata skladnost materialov in morebitno prenapolnjenost lokala, ki ima uradno kapaciteto 300 ljudi. Identifikacija žrtev še vedno poteka, kar povzroča dodatno stisko svojcem, ki čakajo na uradne potrditve.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil nov val kritik po odločitvi njegove administracije, da zamrzne vsa zvezna sredstva za otroško varstvo zveznim državam, dokler te ne dokažejo legitimne porabe. Ministrstvo za zdravje in socialne zadeve je to potezo utemeljilo s preiskavami domnevnih goljufij v vrtcih, vendar odločitev sovpada z iztekom davčnih olajšav za zdravstveno zavarovanje, kar bi lahko povzročilo drastično povišanje premij za milijone Američanov. Medtem ko se državljani spopadajo s krizo dostopnosti in visokimi življenjskimi stroški, je Trump osebno nadzoroval nakup dragega marmorja in oniksa za novo dvorano v Beli hiši, ki jo gradi na mestu nekdanjega vzhodnega krila. Sočasno se je predsednik zapletel v besedni spopad z novoizvoljenim županom New Yorka Zohranom Mamdanijem. Republikanski tabor je Mamdanijevo poudarjanje kolektivizma označil za komunizem, Trump pa je kljub začetni vljudnosti na družbenih omrežjih stopnjeval napade na mladega župana. Kritiki opozarjajo, da se Trumpova retorika o ustavljanju inflacije ne sklada z realnostjo, saj njegove tarife in ukinjanje socialnih prejemkov, kot so boni za hrano, dodatno obremenjujejo gospodinjstva. Poleg tega je Trump javno zasmehoval družino Kennedy neposredno po smrti Tatiane Schlossberg, kar je v javnosti sprožilo dodatno ogorčenje nad njegovim ravnanjem v času praznikov.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung je v nedeljo prispel v Peking, kjer je začel svoj štiridnevni uradni obisk na Kitajskem. Osrednji nameni njegovega obiska so krepitev prizadevanj za mir na Korejskem polotoku ter poglobitev dvostranskega sodelovanja na področjih gospodarstva, trgovine in kulture. Obiska se udeležuje tudi obsežna delegacija, v kateri je več kot 200 vidnih gospodarstvenikov, kar poudarja pomen trgovinskih vezi med državama. Srečanje na visoki ravni se odvija v času povečanih napetosti, saj je Severna Koreja le nekaj ur pred prihodom predsednika Leeja izvedla nove preizkuse balističnih raket. Ta varnostna situacija je v ospredje pogovorov postavila nujnost tesnejšega dialoga med Seulom in Pekingom. Kitajska državna televizija je potrdila prihod delegacije in izpostavila strateški pomen stabilizacije regije preko diplomatskih poti.

Iranski zunanji minister Abas Aragči se je sestal z iranskim veleposlanikom v Bakuju Mojtabo Demirčilujem, s katerim sta razpravljala o prihodnosti in širitvi dvostranskih odnosov z Azerbajdžanom. Aragči je med srečanjem izpostavil, da je poglobitev vsestranskega sodelovanja s sosednjo državo ključni del teheranske politike dobrososedstva. Diplomata sta analizirala trenutno stanje odnosov in načrtovala nadaljnje korake za okrepitev političnih in gospodarskih vezi. Ta diplomatska prizadevanja sledijo obdobju, ko sta državi oktobra 2025 že prepoznali velik potencial za sodelovanje na različnih področjih. Iran si prizadeva za stabilizacijo svojih meja in regionalno varnost, kar vključuje tudi spremljanje odnosov med Bakujem in Erevanom. Teheran s temi potezami utrjuje svojo vlogo regionalne sile, ki želi zmanjšati vpliv tujih akterjev na Kavkazu, obenem pa ohranja ravnotežje med svojimi interesi v Armeniji in Azerbajdžanu.

Hrvaška opozicijska stranka SDP je izrazila resno zaskrbljenost zaradi odsotnosti jasnega stališča hrvaške vlade glede vojaškega posredovanja Združenih držav Amerike v Venezueli. Stranka je poudarila, da bi morala Hrvaška v mednarodnih odnosih zavzeti suvereno in načelno držo, namesto da se Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve odziva z zadržanostjo oziroma opravičuje posege s pomanjkanjem demokratične legitimnosti tamkajšnjega režima. Po mnenju SDP se v sodobnem svetu nevarno premikajo meje sprejemljivega, pri čemer se nasilje in vojaška agresija vse pogosteje relativizirata. Predstavniki stranke so izpostavili, da je pasivnost vlade Republike Hrvaške pri tako pomembnih vprašanjih zunanje politike nesprejemljiva. Pozvali so k vzpostavitvi jasne zunanjepolitične strategije, ki bi temeljila na spoštovanju mednarodnega prava in suverenosti držav. Kritika leti predvsem na dejstvo, da se uradni Zagreb izogiba neposredni obsodbi vojaških pritiskov, kar po mnenju opozicije krni ugled države kot samostojne akterke v mednarodni skupnosti.

Predsednik Republike Srbske in vodja stranke SNSD Milorad Dodik je napovedal, da bo entiteta 9. januar, ki ga v Bosni in Hercegovini obravnavajo kot neustaven praznik, obeležila z vrsto prireditev pod geslom Živelo bo ognjišče. Po Dodikovih besedah želi Republika Srbska s praznovanjem poslati sporočilo miru in poudariti svojo zavezanost h gospodarskemu razvoju, vključno z gradnjo tovarn, avtocest, bolnišnic ter energetskih objektov. Dodik je v izjavi izpostavil, da je cilj teh prizadevanj zagotavljanje dolgoročne ekonomske in energetske stabilnosti za tamkajšnje prebivalstvo. Napovedi o praznovanju prihajajo v času zaostrenih političnih razmer v Bosni in Hercegovini, saj ustavno sodišče države praznovanje 9. januarja ocenjuje kot diskriminatorno do nesrbskega prebivalstva. Kljub pravnim zadržkom in nasprotovanju mednarodne skupnosti Dodik vztraja pri proslavi, ki jo razume kot simbol suverenosti entitete znotraj države. Retorika o ognjišču in gradnji infrastrukture služi utrjevanju notranjepolitične podpore in poudarjanju avtonomije Republike Srbske nasproti osrednjim oblastem v Sarajevu.

Neznani storilci so med počitnicami vdrli v prostore osnovne šole v nemškem mestu Zehdenick v zvezni deželi Brandenburg, kjer so povzročili obsežno gmotno škodo. Po navedbah policije so storilci uničili del šolskega inventarja, na šolsko tablo pa zarisali simbole kljukastih križev, kar dogodku daje politično in ideološko razsežnost. Preiskovalci so na kraju dogodka že zavarovali sledi, policija pa javnost prosi za kakršne koli informacije, ki bi pomagale pri identifikaciji odgovornih za vandalizem in uporabo prepovedanih simbolov. Incident v šolskih prostorih je sprožil zaskrbljenost v lokalni skupnosti, saj ne gre zgolj za uničevanje lastnine, temveč tudi za širjenje sovražnih simbolov v izobraževalni ustanovi. Lokalni organi so napovedali poostren nadzor v okolici šol, medtem ko se preiskava osredotoča na iskanje storilcev, ki so izkoristili čas šolskih počitnic za vdor v objekt. Organi pregona dogodek obravnavajo z vso resnostjo, saj gre za kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari in razširjanja neustavnih simbolov.

Združene države Amerike so po nasilni odstavitvi in aretaciji v Caracasu venezuelskega voditelja Nicolása Madura prepeljale v New York, kjer se bo pred sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o trgovini z drogami in terorizmu. Maduro je v Brooklynu opravil t.i. »perp walk«, medtem ko so ga varnostni organi v lisicah in pod strogim nadzorom vodili pred novinarje. Po navedbah ameriškega tožilstva je Maduro vpleten v zaroto, povezano z narkoterorizmom, ki naj bi poplavila ZDA s kokainom. Operacija, ki je privedla do padca Madura, predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanj napetosti med Washingtonom in Caracasom. Medtem ko je v Venezueli oblast začasno prevzela dosedanja podpredsednica, v državi vlada velika negotovost glede prihodnje politične stabilnosti. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je s to potezo uresničila dolgoletne grožnje o odstranitvi avtokratskega voditelja, ki je Venezueli vladal več kot dvanajst let. Razmere v državi ostajajo napete, mednarodna skupnost pa je glede legitimnosti ameriškega vojaškega posredovanja močno razdeljena.

Ameriške posebne enote so v bliskoviti nočni operaciji, imenovani "Popolna odločnost" (Operation Absolute Resolve), v prestolnici Caracas zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po obsežnih zračnih napadih na ključne vojaške objekte v Venezueli so Madura z letalom prepeljali v New York, kjer je trenutno zaprt in čaka na sodni postopek. Ameriški predsednik Donald Trump je po operaciji napovedal, da bodo ZDA začasno "upravljale" z Venezuelo, prevzele nadzor nad njeno naftno infrastrukturo ter omogočile ameriškim podjetjem oživitev tamkajšnjega energetskega sektorja. Dogodek je sprožil ostre odzive po vsem svetu. Medtem ko so nekatere države in organizacije operacijo obsodile kot kršitev mednarodnega prava in suverenosti, je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno voditeljico države imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez. Slednja je dejanje označila za ugrabitev in poudarila, da Maduro ostaja edini legitimni predsednik. V Združenih državah Amerike so se v več mestih, vključno z New Yorkom, začeli protesti proti vojaškemu posredovanju, medtem ko je ameriško pravosodno ministrstvo proti Maduru že vložilo obtožnico zaradi narkoterorizma in tihotapljenja kokaina.

V Rafi in Han Junisu v Gazi so izraelske sile ubile najmanj tri Palestince, med njimi ribiča. V vasi Al-Tarabin v južnem Izraelu je izraelska policija med racijo ubila beduina.

Kljub dogovoru o prekinitvi ognja so izraelske sile nadaljevale z napadi na območje Gaze, pri čemer so ubile najmanj dva Palestinca. Od 7. oktobra je izraelska vojska ubila že 71.386 Palestincev.

Gospodarstvo ZDA je bilo v letu 2025 polno protislovij, saj je bila rast zdrava, medtem ko se je zaposlovanje upočasnilo, inflacija je ostala povišana in brezposelnost se je povečala. Strateg Todd Horwitz pa napoveduje 'ogromen propad borznega trga' v letu 2026.

Papež Leon XIV. je med nedeljsko molitvijo angel Gospodov na Trgu svetega Petra v Vatikanu izrazil globoko zaskrbljenost nad razmerami v Venezueli, potem ko so ameriške posebne enote v vojaški operaciji zajele predsednika Nicolása Madura. Sveti oče je poudaril, da mora blaginja venezuelskega ljudstva prevladati nad vsemi drugimi interesi, ter pozval k prenehanju nasilja in vzpostavitvi poti pravičnosti in miru. V svojem nagovoru je izpostavil nujnost zagotavljanja državne suverenosti in stabilnosti v regiji. Papež, ki prihaja iz ameriškega in perujskega okolja, je pozval k prihodnosti, ki bo temeljila na sodelovanju in slogi, namesto na nadaljnjem zaostrovanju konfliktov. Njegov odziv prihaja neposredno po ameriškem vojaškem posegu, ki je drastično spremenil politični zemljevid Južne Amerike. Vatikan s tem sporočilom poskuša prevzeti vlogo moralnega posrednika v času, ko državi grozi notranja destabilizacija zaradi nasilne menjave oblasti.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je svojemu kabinetu poročal o vsebini nedavnih pogovorov z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ki so bili osredotočeni na vprašanje Irana. Netanjahu je v svojem nagovoru poudaril, da se nahajajo v zgodovinskem trenutku, ter izrazil neposredno podporo trenutnim protestom v Iranu, ki so posledica gospodarskih težav prebivalstva. Izraelski voditelj je dogajanje označil za priložnost za spremembe in se s tem odkrito vmešal v notranjepolitične zadeve Teherana. Poleg podpore protestnikom je Netanjahu ponovil ostra stališča glede iranskega jedrskega programa. Od Teherana je ponovno zahteval popolno ustavitev bogatenja urana in odstranitev vseh zalog iz države, kar ostaja ključna točka izraelske zunanje politike. Pogovori s Trumpom nakazujejo na usklajevanje nove, ostrejše strategije med Izraelom in Združenimi državami Amerike, ki bi lahko vključevala večji pritisk na iranske oblasti v prihodnjem mandatu ameriške administracije.

Francoska vlada se pripravlja sprejeti odlok, ki bo prepovedal uvoz kmetijskih proizvodov iz Južne Amerike, ki vsebujejo ostanke snovi, prepovedanih v Evropi. Ministrica za kmetijstvo je dejala, da se prepoved nanaša na živila, ki vsebujejo ostanke različnih snovi, ki so v Evropi prepovedane.

Vodja španske Ljudske stranke (PP) Alberto Núñez Feijóo je izrazil trdno podporo venezuelskima opozicijskima voditeljema Edmundu Gonzálezu Urrutii in Maríi Corini Machado kot edini legitimni poti za vrnitev svobode in demokracije v Venezuelo. Feijóo je poudaril, da sta González in Machado zastopnika mirne in ustavne tranzicije, medtem ko je ostro kritiziral podpredsednico Delcy Rodríguez, ki jo je označil za sokrivko diktature. Njegove izjave prihajajo neposredno po poročilih o obsežni ameriški vojaški operaciji, v kateri naj bi sile Združenih držav Amerike zajele dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Španski opozicijski voditelj je ob tem izkoristil priložnost za kritiko vlade Pedra Sáncheza, saj meni, da španska socialistična izvršna oblast ni storila dovolj za zaščito demokratičnih sil v državi. Feijóo je izpostavil paradoks, da je španska vlada Gonzáleza umaknila iz države, medtem ko so Združene države Amerike z vojaškim posredovanjem z oblasti odstranile Madura, ki se je na položaju obdržal kljub volilnemu porazu. PP že vrsto let opozarja na zavezništva Madurovega režima, ki naj bi po njihovih navedbah segala tudi v kroge španske vlade, današnje dogodke pa označujejo za konec dolgoletnega zatiranja.

Donald Trump je opozoril novo začasno predsednico Venezuele, da bo plačala ceno, če ne bo ravnala pravilno. Objavljena je bila prva javnomnenjska raziskava po ameriškem napadu v Venezueli, ki razkriva učinke na Trumpovo odobravanje. Po poročanju New York Timesa je ples Nicolása Madura motiviral Donalda Trumpa, da je ukazal njegovo aretacijo v Caracasu. Republikanci so kritizirali Trumpa zaradi izdaje agende 'Amerika na prvem mestu'.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je ponovno izrazil podporo Združenim državam Amerike in Donaldu Trumpu zaradi aretacije Nicolása Madura v Venezueli. Poudaril je, da Latinska Amerika doživlja preobrazbo po posredovanju ZDA.

Združene države se soočajo z nasprotovanjem nekaterih izvoljenih uradnikov zaradi invazije na Venezuelo, medtem ko papež izraža globoko zaskrbljenost in je že prej pozval Trumpa k dialogu namesto nasilja. Podpredsednica Delcy Rodriguez je prevzela oblast, pojavljajo pa se vprašanja o morebitnem dogovoru s Trumpom. Mednarodna skupnost s kritiko obsoja nezakonito zajetje Madura, kar po njihovem mnenju predstavlja nevarno dejanje in precedens.

Po ameriški vojaški operaciji odstavitve Madura je podpredsednica Delcy Rodriguez prevzela oblast, pojavljajo pa se vprašanja o morebitnem dogovoru z Washingtonom. Trumpova poteza je v ZDA naletela na pohvale republikanskih voditeljev, a tudi na odpor izvoljenih uradnikov. Razkriti so bili ključni igralci v Trumpovem notranjem krogu med to operacijo. Mednarodna skupnost je obsodila nezakonito ugrabitev venezuelskega predsednika.

Po poročanju New York Timesa je bilo v ameriških vojaških operacijah v Venezueli ubitih najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Medtem je nemški kancler Friedrich Merz zadržan pri kritiki ameriške intervencije. Nicolása Madura so v ZDA prikazali v treh različnih oblačilih, kar je pritegnilo pozornost. Medtem so ga že prepeljali v New York, kjer je moral opraviti sramotni "Perp Walk".

Strmoglavljenje Madura je v Venezueli povzročilo praznovanja in nasprotovanja. Razkriti so bili tudi Trumpovi ultimati Maduru, vključno s ponudbo za emigracijo v Turčijo. Nova anketa je pokazala nizko podporo Američanov Trumpovemu vojaškemu posredovanju. Analitiki so opozorili, da poteze Trumpa v Venezueli napovedujejo novo globalno ureditev in novo energetsko doktrino, ki sledi menjavi režima z izkoriščanjem naravnih virov.

Venezuelska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico po aretaciji Nicolása Madura. Minister za obrambo, Vladimir Padrino López, je zahteval Madurovo izpustitev iz ameriškega zapora v New Yorku. Brazilija, Čile, Kolumbija, Mehika, Urugvaj in Španija so zavrnile zunanji nadzor nad Venezuelo.

Ukrajinske sile so z brezpilotnimi letalniki izvedle napad na energetski objekt v naselju Homutovka v ruski Kurski oblasti, kar je povzročilo obsežne motnje v oskrbi z električno energijo. Po navedbah guvernerja regije Aleksandra Hinštejna je brez elektrike ostalo več kot 11.000 porabnikov v 115 naseljenih točkah. Napad je neposredno prizadel Homutovski in delno Rilski okraj, kjer so nastale poškodbe na kritični infrastrukturi. Ruski sistemi zračne obrambe naj bi v obdobju treh ur nad regijo uničili 11 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov, vendar so nekateri kljub temu dosegli cilj. Na terenu so trenutno prisotne interventne službe, ki si prizadevajo za čimprejšnjo vzpostavitev oskrbe, vendar lokalne oblasti še niso podale natančnih informacij o trajanju popravil. Incident predstavlja nadaljevanje strategije stopnjevanja napadov na energetsko omrežje ob meji, kar povečuje humanitarno breme za lokalno prebivalstvo v zimskem času.

Predsednik Trump je izjavil, da bi ameriška podjetja lahko prevzela venezuelsko naftno industrijo. Analitiki in ekonomisti ne pričakujejo, da bi situacija v Venezueli z Madurovim zajetjem vplivala na svetovno gospodarstvo ali finančne trge. Pojavilo se je tudi vprašanje venezuelskega nahajališča zlata, vrednega 1,4 bilijona dolarjev.

Po ameriški operaciji v Venezueli je Trump zagrozil venezuelski podpredsednici Delcy Rodríguez z visokimi stroški, če novi venezuelski voditelj ne bo ravnal pravilno. Prav tako je zagrozil Kolumbiji z vojaškim posredovanjem. Premierka Alberte, Danielle Smith, je izpostavila, da ameriški zajetje Madura poudarja nujnost izgradnje naftovodov za izvoz kanadske nafte.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je v pogovoru za televizijsko hišo CBS izjavil, da Združene države Amerike po uspešno izvedeni vojaški operaciji, v kateri je bil zajet venezuelski predsednik Nicolas Maduro, zdaj nadzorujejo prihodnost te države. Po besedah vodje Pentagona Washington odslej določa pogoje upravljanja in nadaljnjega političnega razvoja republike, kar pomeni korenit preobrat v geopolitični sliki Južne Amerike. Operacija, ki so jo izvedle elitne enote ameriške vojske, je neposredno privedla do padca Madurovega režima in vzpostavitve dejanskega ameriškega vpliva nad državnimi strukturami. Hegsethove izjave potrjujejo, da so ZDA prevzele odgovornost za stabilizacijo razmer v državi in določanje novih okvirov oblasti, medtem ko se mednarodna skupnost odziva na nepredviden vojaški poseg v suverenost Venezuele.

Nicolása Madura so po zajetju prepeljali v zapor v New Yorku, kjer so ga že imeli priložnost videti v lisicah. Vrhovno sodišče Venezuele je za začasno predsednico imenovalo Delcy Rodríguez. Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA "vodile" Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen "varen, ustrezen in preudaren prehod". Po aretaciji so v Amsterdamu in Madridu potekali protesti proti "imperialistični agresiji". Vlagatelji so soočeni z novimi geopolitičnimi tveganji. Zapor v Brooklynu, kjer je zaprt Maduro, je znan po težavah.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je v javni izjavi ostro napadel novoizvoljenega predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa in ga uvrstil v tako imenovani klan pedofilov. Petro je v svojem nagovoru zatrdil, da omenjena skupina načrtno spodkopava temelje demokracije, kar je sprožilo precejšnje začudenje v mednarodni diplomaciji. Njegove izjave so bile usmerjene neposredno proti Trumpu, pri čemer kolumbijski voditelj ni ponudil konkretnih dokazov za svoje obtožbe. Takšna retorika pomeni močno zaostritev odnosov med Bogoto in Washingtonom, ki sta tradicionalno tesna zaveznika na področju boja proti trgovini z drogami in zagotavljanja regionalne varnosti. Izjava odraža globoko ideološko razhajanje med levico, ki jo predstavlja Petro, in desnim populizmom Trumpove administracije. Diplomatski krogi zdaj pozorno spremljajo morebitne odzive iz Bele hiše, saj bi takšne obtožbe lahko trajno škodovale sodelovanju med državama.

Po obsežnem izpadu električne energije v jugozahodnem Berlinu, ki je prizadel več deset tisoč gospodinjstev, policija preiskuje morebitno odgovornost skupine Vulkangruppe. Preverjajo tudi pismo, v katerem naj bi skupina prevzela odgovornost za požar, ki je povzročil izpad.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je objavilo obtožnico proti venezuelskemu predsedniku Nicolásu Maduru, ki ga obtožuje vodenja skorumpirane in nelegitimne vlade ter obsežne operacije trgovine z drogami. Maduro naj bi po navedbah ZDA v državo vnašal tisoče ton kokaina. V soboto zgodaj zjutraj so ameriške vojaške sile v Venezueli izvedle bliskovito operacijo, v kateri so pridržale predsednika in njegovo soprogo ter ju prepeljale čez mejo, kjer ju čaka sodni postopek. Mednarodni odzivi na vojaško posredovanje so deljeni. Medtem ko Washington dejanje opravičuje z bojem proti kriminalu, so kritiki operacijo označili za groteskno parodijo mednarodnega reda in opustitev vseh diplomatskih zadržkov. Turčija je v svojem odzivu poudarila pomen spoštovanja suverenosti Venezuele in pozvala k zadržanosti, pri čemer se je oprla na svoja načela mirovne diplomacije. Dogodek pomeni drastičen preobrat v dolgoletnih napetostih med državama, ki so se stopnjevale zadnje mesece.

Število smrtnih žrtev v tedenskih nemirih v Iranu se je povečalo na najmanj 16, poroča več skupin za človekove pravice. Protesti zaradi naraščajoče inflacije so se razširili po vsej državi in povzročili nasilne spopade. To so največji protesti v zadnjih treh letih, ki prihajajo v času, ko je gospodarstvo v razsulu in se stopnjuje mednarodni pritisk.

Izraelska policija je med nočno operacijo v vasi Tirabin al-Sana v puščavi Negev ustrelila in ubila 35-letnega Mohameda Huseina al-Tarabina, pripadnika palestinske beduinske manjšine z izraelskim državljanstvom. Do incidenta je prišlo, ko so policijske enote vdrle v dom pokojnika, ki je bil oče sedmih otrok. Njegova družina in očividci, vključno z 11-letnim sinom, trdijo, da je bil ubit hladnokrvno takoj po tem, ko je odprl vrata, medtem ko policija navaja, da je ogrožal varnost uradnih oseb. Policija je Tarabina obravnavala kot osumljenca v primerih požigov avtomobilov v bližnjih judovskih naseljih. Dogodek se je zgodil v obdobju povečanih napetosti in po dveh tednih intenzivnih policijskih operacij na območju, ki so jih lokalni prebivalci označili za stopnjevanje pritiska pod vplivom ministra za nacionalno varnost Itamarja Ben Gvirja. Smrt al-Tarabina grozi z dodatnim poslabšanjem že tako zaostrenih odnosov med izraelsko vlado in beduinsko skupnostjo v državi. Lokalni uradniki in družina pokojnika ostro zavračajo policijske obtožbe o ogrožanju varnostnih sil in poudarjajo, da je šlo za neupravičeno uporabo sile. Dogajanje v Negevu sovpada s širšim valom nasilja in vojaških operacij, ki so se v regiji razplamteli v zadnjih mesecih.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se začeli zaradi dramatičnega padca vrednosti iranskega riala in visoke inflacije, sprevrgli v nasilje, v katerem je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj deset oseb. Demonstracije, ki so se sprva osredotočale na gospodarske težave v teheranskem Velikem bazarju, so se hitro razširile na univerze in v številna mesta po državi, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom. Protestniki so ob gospodarskih zahtevah začeli vzklikati tudi politična gesla proti verskemu vrhu, med drugim »Smrt diktatorju«, ter pozivali k vrnitvi monarhije. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v televizijskem nagovoru sicer priznal legitimnost nekaterih gospodarskih pritožb, vendar je hkrati ostro nastopil proti nasilnim dejanjem. Hamenej je potegnil jasno črto med mirnimi protestniki in »izgredniki«, ki jim je napovedal neusmiljen odziv varnostnih sil. Kljub pozivom predsednika Masuda Pezeškiana k dialogu z državljani, retorika vrha države nakazuje na stopnjevanje represije. Medtem zahodni analitiki opozarjajo na morebitno prehitro proslavljanje tujih opazovalcev, ki v nemirih vidijo neizbežen padec islamske republike. Dogajanje se je še dodatno zaostrilo z vpletanjem mednarodnih akterjev, zlasti Združenih držav Amerike, kar povečuje tveganje za regionalno nestabilnost.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se sprva začeli zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer in padca vrednosti iranskega riala, sprevrgli v vsesplošne nemire, v katerih je po zadnjih podatkih umrlo najmanj deset ljudi. Demonstracije, ki so se razširile v več kot 30 mest, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom, so prerasle v odkrito nasprotovanje režimu, pri čemer so študenti in trgovci vzklikali slogane proti vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju. Gospodarska kriza, ki jo zaznamuje več kot 42-odstotna inflacija, je povzročila zaprtje teheranskega Velikega bazarja, kar je služilo kot katalizator za širši politični upor. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij ostro posvaril Teheran pred nasilnim zatiranjem mirnih demonstracij in nakazal možnost posredovanja, če bo režim uporabil smrtonosno silo. Iranske oblasti so se na grožnje odzvale z obtožbami, da Združene države Amerike in Izrael spodbujajo nemire v državi. Medtem ko nekateri analitiki opozarjajo pred prehitrim proslavljanjem morebitnega padca islamske republike, se nasilje na ulicah iranskih mest ne umirja, predsednik Masoud Pezeshkian pa je priznal obstoj legitimnih zahtev ljudstva, a hkrati poskuša ohraniti nadzor nad razmerami.

Zohran Mamdani je na novoletni dan leta 2026 uradno prevzel položaj župana mesta New York in s tem postal prvi musliman, prvi politik južnoazijskega porekla ter najmlajša oseba v zadnjem stoletju na čelu te ameriške metropole. Mamdani, ki se opredeljuje kot demokratični socialist, je zaprisegel na dveh ločenih slovesnostih. Prva je potekala opolnoči na opuščeni podzemni postaji pod mestno hišo, kjer ga je ob dveh koranih zaprisegla generalna tožilka Tish James, druga, javna slovesnost pa je potekala na stopnicah mestne hiše pod vodstvom senatorja Bernieja Sandersa. V svojem nastopnem govoru je Mamdani napovedal »novo dobo« za New York in obljubil ambiciozno izvajanje progresivne agende, ki se osredotoča na izboljšanje javnega prevoza in pravic delavnega ljudstva. Kljub nizkim temperaturam se je javne prireditve udeležilo več tisoč podpornikov, ki so proslavljali njegovo prepričljivo zmago na lanskih volitvah, kjer je dosegel rekordno volilno udeležbo. Mamdani je poudaril, da bo vladal drzno in v skladu s svojimi načeli, pri čemer se ne namerava umikati zaradi očitkov o radikalnosti. Prvi delovni dan je novi župan začel simbolično z vožnjo s podzemno železnico iz svojega stanovanja v Queensu, s čimer je želel poudariti svojo povezanost z običajnimi prebivalci mesta. Čeprav uživa močno podporo progresivnega krila stranke, so njegovi prvi koraki že naleteli na kritike, predvsem s strani podpornikov Izraela. Njegov mandat predstavlja pomemben premik v politični usmeritvi največjega ameriškega mesta, saj Mamdani napoveduje večjo vlogo države pri reševanju socialnih vprašanj.

Zohran Mamdani je v četrtek uradno prevzel vodenje mesta New York ter v svojem prvem dejanju razveljavil izvršilne ukaze svojega predhodnika Erica Adamsa. 34-letni demokrat, ki se opredeljuje za demokratičnega socialista, je s tem postal prvi musliman in prvi Američan južnoazijskega porekla na čelu največjega ameriškega velemesta. Mamdani je zaprisegel ob polnoči na opuščeni postaji podzemne železnice, kasneje pa je na javni slovesnosti pred mestno hišo ob prisotnosti senatorja Bernieja Sandersa in kongresnice Alexandrie Ocasio-Cortez napovedal ambiciozno progresivno agendo. Novi župan je v svojem nagovoru poudaril, da se bo njegova administracija aktivno spopadala s stanovanjsko problematiko in krepila vlogo mestne oblasti pri izboljšanju življenja delavskega razreda. Mamdani je zavrnil kritike glede obsega državnega aparata in obljubil drzno vladanje, ki bo služilo kot zgled preostalemu svetu. Njegova odločitev o preklicu Adamsovih ukazov sledi obdobju politične nestabilnosti, ki ga je povzročila obtožnica proti nekdanjemu županu zaradi domnevnih nepravilnosti pri financiranju kampanje.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil nov val kritik po tem, ko je njegova administracija prek Ministrstva za zdravje in socialne zadeve zamrznila vsa izplačila za otroško varstvo zveznim državam. Ukrep, ki naj bi veljal, dokler države ne dokažejo legitimne porabe sredstev, je bil sprejet v času, ko se milijoni Američanov soočajo z morebitnim skokovitim porastom premij zdravstvenega zavarovanja zaradi izteka davčnih subvencij. Odločitev o zamrznitvi sredstev sledi objavi videoposnetka Nicka Shirleyja o domnevnih prevarah v vrtcih, čeprav so se uradne preiskave teh primerov začele že leta 2022. Hkrati so mediji poročali o predsednikovi osebni vpletenosti v prenovo vzhodnega krila Bele hiše, kjer gradi novo plesno dvorano. Trump je po navedbah virov med potjo na igrišče za golf osebno izbiral marmor in oniks, ki ju je kupil z lastnimi sredstvi. Kritiki mu očitajo odtujenost od realnosti, saj se država sooča s krizo dostopnosti bivališč in osnovnih življenjskih potrebščin. Trump je sicer retorično začel naslavljati gospodarske težave, a jih je v preteklosti označeval za prevaro demokratov, medtem ko njegovi nasprotniki opozarjajo, da k inflaciji prispevajo prav njegove carine in posegi v socialne prejemke.

V obsežni vojaški operaciji, uperjeni proti režimu Nicolása Madura v Venezueli, je po poročanju ameriškega časnika New York Times umrlo najmanj 40 ljudi. Neimenovani ameriški uradnik je za medije potrdil, da ameriška stran v operaciji ni utrpela nobenih izgub, medtem ko o žrtvah na venezuelski strani uradno niso želeli podrobneje poročati. Operacija, ki je bila usmerjena v zajetje venezuelskega voditelja, je pustila hude posledice med lokalnim prebivalstvom in vojsko. Po navedbah nekaterih virov so med smrtnimi žrtvami tudi kubanski državljani, kar je v izjavi nakazal tudi Donald Trump. Dramatična pričevanja ranjenih venezuelskih vojakov razkrivajo silovitost napada, ki je povzročil precejšnje število žrtev in obsežno gmotno škodo. Kljub visokemu številu mrtvih ameriška administracija poudarja, da je bila akcija izvedena brez izgub na njihovi strani, s čimer poskušajo upravičiti taktični uspeh misije v luči mednarodnih kritik.

Ameriški predsednik Donald Trump je vstop v leto 2026 zaznamoval z zaostrovanjem zunanjepolitične retorike in osebnimi napadi na javne osebnosti. V seriji objav in izjav je zagrozil z vojaškim posredovanjem v Venezueli, pri čemer je poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene na dolgotrajno okupacijo države. Trump je svoje stališče kasneje nekoliko omilil v intervjuju za New York Post, kjer je izjavil, da napotitev vojske morda ne bo potrebna, če bo podpredsednica Delcy Rodriguez delovala v skladu z ameriškimi interesi. Sočasno se je predsednik zapletel v oster verbalni spor z igralcem Georgom Clooneyjem in njegovo soprogo Amal. Trump je kritiziral njuno odločitev za pridobitev francoskega državljanstva in ju označil za neuspešna politična napovedovalca. Kritiki te poteze ocenjujejo kot poskus preusmerjanja pozornosti z razkritij v povezavi z dokumenti Jeffreyja Epsteina. V ozadju napetosti ostajajo vprašanja o prihodnosti ameriške zunanje politike in uporabi vojaške sile za doseganje diplomatskih ciljev v Južni Ameriki.

V Iranu so se močno razširili množični protesti, ki jih sproža vse slabše stanje gospodarstva in padajoči standard prebivalstva, kar stopnjuje pritisk na tamkajšnjo teokracijo. Iransko gospodarstvo se spopada z izjemno inflacijo, saj je valuta rial dosegla rekordno nizko vrednost 1,4 milijona za en ameriški dolar. Razmere so se dodatno zaostrile septembra po ponovni uvedbi sankcij Združenih narodov zaradi iranskega jedrskega programa, država pa si še vedno ni opomogla od dvanajstdnevne vojne z Izraelom v juniju, med katero so Združene države Amerike bombardirale iranske jedrske objekte. Zunanji pritisk na državo se stopnjuje tudi zaradi groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal posredovanje ZDA v primeru nasilnega zatrtja mirnih protestov. Napetosti so se povečale po nedavnem zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil, saj je bil Maduro ključen zaveznik Teherana. Regionalni vpliv Irana slabi, saj je bila njegova mreža zavezništev, znana kot os odpora, v letih po začetku vojne med Izraelom in Hamasom leta 2023 precej oslabljena. Protestniki v državi zdaj neposredno izzivajo oblast, medtem ko se Teheran spopada z mednarodno izolacijo in posledicami uničenih vojaških zmogljivosti.

Ruske oblasti so obtožile Ukrajino izvedbe smrtonosnega napada z brezpilotniki na hotel in kavarno v vasi Horli v okupirani regiji Herson, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta. Po zadnjih podatkih je v napadu umrlo najmanj 27 ljudi, vključno z enim otrokom, več kot 50 oseb pa je bilo ranjenih. Gre za enega najbolj smrtonosnih napadov na civilne cilje v zadnjem obdobju, ki ga Moskva označuje za nameren teroristični dejanje. Ukrajinska stran in Rusija sta podali različni interpretaciji dogodka, vendar poročila s terena potrjujejo obsežno uničenje civilne infrastrukture. Napad se je zgodil v času povečanih napetosti in ponavljajočih se medsebojnih zračnih napadov, ki zaznamujejo prehod v novo leto. Incident dodatno meče senco na morebitna mirovna prizadevanja, o katerih se v mednarodni javnosti vse pogosteje ugiba v povezavi s prihodnjo ameriško administracijo.

Moskva je ameriškim oblastem uradno predala domnevne dokaze o poskusu ukrajinskega atentata na ruskega predsednika Vladimirja Putina z droni, ki naj bi se zgodil v njegovi rezidenci v regiji Novgorod. Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek srečanja med vodjo ruske obveščevalne službe GRU Igorjem Kostjukovom in ameriškim obrambnim atašejem, na katerem so Američanom predali navigacijsko enoto in podatke o usmerjanju sestreljenega drona. Kremelj s to potezo poskuša utrditi svojo različico dogodkov, medtem ko ameriška obveščevalna agencija CIA in NSA doslej nista našli potrditve za ruske navedbe. Napetosti med velesilama se stopnjujejo v času, ko se ameriški predsednik Donald Trump spopada z nasprotujočimi si informacijami glede ruskih namer. Medtem ko Putin v svojem novoletnem nagovoru ni neposredno omenil mirovnih prizadevanj, temveč je slavil ruske vojake in njihove cilje v Ukrajini, so se pojavila poročila o tajnih operacijah CIA, ki naj bi ob Trumpovi privolitvi pomagala Ukrajini pri sabotažah ruske naftne infrastrukture. Trump je nedavno izrazil kritiko na račun Putina, češ da ruski voditelj »ubija preveč ljudi«, kar vnaša dodatno negotovost v prihodnja mirovna pogajanja.

Preiskava terorističnega napada v bližini Rdeče trdnjave v Delhiju, ki se je zgodil 10. novembra lani, je razkrila delovanje t. i. »beloovratniške« teroristične celice. Indijski uradniki so v nedeljo sporočili, da so v modul vključeni visoko izobraženi zdravniki, ki so za komunikacijo s pakistanskimi operativci uporabljali izpopolnjeno mrežo navideznih (ghost) SIM kartic in šifriranih aplikacij. Med osumljenci so bili identificirani zdravniki Muzammil Ganaie, Adeel Rather in Umar-un-Nabi, slednji pa je umrl med vožnjo vozila, naloženega z razstrelivom. Ugotovitve preiskave so postale podlaga za strožjo regulacijo digitalnih komunikacij v državi. Indijsko ministrstvo za telekomunikacije (DoT) je na podlagi teh razkritij 28. novembra lani izdalo direktivo, ki od ponudnikov storitev, kot so WhatsApp, Telegram in Signal, zahteva neprekinjeno povezavo aplikacij z aktivno fizično SIM kartico v napravi. Osumljenci so namreč uporabljali protokol dveh telefonov, da bi se izognili nadzoru varnostnih služb, kar je sprožilo širšo razpravo o varnosti šifriranih komunikacijskih kanalov.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po ujetju v ameriški vojaški operaciji prispel v Združene države Amerike, kjer so ga prepeljali v zvezni priporni center v Brooklynu. Letalo z Madurom in njegovo soprogo Cilio Flores je najprej pristalo v letalskem oporišču Stewart v New Yorku, od koder so ga s helikopterjem prepeljali na Manhattan in nato v Metropolitansko priporno središče (MDC) v Brooklynu. Ameriški mediji so objavili posnetke Madura v ujetništvu, na katerih je videti vklenjen in v obutvi za zapornike. Zapor v Brooklynu je v svetovni javnosti znan po tem, da v njem bivajo odmevni ujetniki, med njimi sta bila tudi Ghislaine Maxwell in glasbenik Sean 'Diddy' Combs. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je s to operacijo stopnjevala dolgoletne napetosti med državama, ki so se v zadnjih mesecih sprevrgle v neposreden vojaški poseg. Madurov prihod v pripor pomeni pomemben mejnik v prizadevanjih ZDA za odstranitev socialističnega režima v Venezueli, ki so ga v Washingtonu večkrat označili za nezakonitega in vpletenega v mednarodni kriminal.

Srbski Republiški geodetski zavod (RGZ) je sporočil, da so do pretekle sobote prejeli 516.858 prijav za vpis nepremičnin po zakonu o posebnih pogojih za evidentiranje in vpis lastninske pravice na nepremičninah, ki je v javnosti znan pod sloganom »Svoj na svojem«. Do izteka roka za oddajo vlog je ostal še natanko en mesec, kar pomeni, da bi se število zahtevkov za legalizaciju bespravnih objektov lahko še znatno povečalo. Postopek omogoča lastnikom objektov, zgrajenih brez ustreznih dovoljenj, da uredijo svoj pravni status in se vpišejo v uradne evidence. Veliko število prejetih prijav kaže na obsežnost problematike črnih gradenj v državi in na močan interes državljanov po ureditvi lastniških razmerij pred končnim rokom. Srbske oblasti so s tem zakonom želele poenostaviti administrativne postopke, ki so v preteklosti onemogočali hitrejšo legalizacijo stanovanjskih in drugih objektov.

Ameriški igralec Leonardo DiCaprio se zaradi omejitev v zračnem prostoru, ki so posledica vojaške operacije Združenih držav Amerike v Venezueli pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa, ni mogel udeležiti mednarodnega filmskega festivala v Palm Springsu. Oskarjevec bi moral na sobotni slovesnosti prejeti prestižno nagrado, vendar je ostal ujet na območju Karibov. Nenadna vojaška akcija v regiji je povzročila stroge omejitve letalskega prometa, kar je neposredno vplivalo na logistične načrte številnih potnikov, vključno s hollywoodskim zvezdnikom. Organizatorji festivala so potrdili njegovo odsotnost, ki je bila presenečenje večera, saj bi moral biti DiCapriov nastop eden izmed vrhuncev letošnje sezone podeljevanja filmskih nagrad. Geopolitične napetosti so tako neposredno posegle v kulturno dogajanje v Združenih državah Amerike.

Mestna občina Taichung v Tajvanu je uvedla nov program subvencioniranja nakupa gospodinjskih naprav za predelavo bioloških odpadkov, ki je naletel na izjemen odziv javnosti. V okviru politike, ki se je začela izvajati z začetkom leta 2026, so gospodinjstva upravičena do subvencije v višini do 5.000 tajvanskih dolarjev. Prvotni načrt je predvideval podporo za 10.000 naprav, vendar je v prvih treh dneh po odprtju prijav število prosilcev preseglo 5.000 gospodinjstev, kar predstavlja polovico razpoložljivih sredstev. Zaradi velikega zanimanja in uspeha na trgu, kjer so proizvajalci že zabeležili prodajo več kot 850 enot, so lokalni svetniki pozvali mestno upravo k razširitvi proračuna in povečanju števila razpoložljivih mest za subvencioniranje. Svetnica Qiu Aishan je izpostavila, da takšen ukrep ne le odgovarja na potrebe prebivalcev, temveč aktivno prispeva k cilju zmanjševanja količine odpadkov na samem izvoru. Kljub uspehu se nekateri uporabniki spopadajo z vprašanji o učinkovitosti naprav, vendar prevladuje pozitivno mnenje o okoljski naravnanosti občinske politike.

V nedeljo, 4. januarja dopoldne, je v kijevskem okrožju Obolon prišlo do silovite eksplozije terenskega vozila. Po uradnih podatkih ukrajinske policije je bilo v incidentu poškodovanih več oseb, ki so že prejele nujno medicinsko pomoč. Na prizorišču trenutno delujejo vse specializirane službe, vključno s pirotehniki in preiskovalci, ki ugotavljajo vzrok eksplozije. Policija v Kijevu je sprožila obsežno preiskavo, vendar podrobnosti o identiteti poškodovanih ali morebitnih osumljencih javnosti še niso razkrili. Okoliščine dogodka ostajajo nejasne, organi pregona pa so napovedali, da bodo dodatne informacije posredovali po zaključku prvega dela preiskave. Incident je povzročil precejšnjo materialno škodo na okolici in vznemirjenje med prebivalci prestolnice.

Trije iranski sateliti za daljinsko zaznavanje, poimenovani Zafar, Paja in Kovsar, so v prvem tednu po izstrelitvi uspešno prestali začetne faze testiranja v zemeljski orbiti. Iranska vesoljska agencija je v nedeljo sporočila, da so vsi trije objekti v stabilnem in tehnično ustreznem stanju, kar potrjuje operativno sposobnost njihovih sistemov v vesolju. Uspešno prehajanje v fazo orbitalnega testiranja predstavlja ključen korak za iranski vesoljski program, saj sateliti zdaj izvajajo vrsto načrtovanih tehničnih preizkusov. Projekt poudarja tehnološki napredek Teherana na področju vesoljske tehnologije, kljub mednarodnim pomislekom glede uporabe tovrstnih zmogljivosti. Sateliti so namenjeni zbiranju podatkov in daljinskemu zaznavanju, kar bo Iranu omogočilo boljši nadzor nad zemeljskim površjem za civilne in morebitne druge namene. Trenutni uspeh neposredno sledi napovedanim širitvam iranskih vesoljskih zmogljivosti, ki vključujejo tudi gradnjo nove infrastrukture za izstrelitve.

Turško ministrstvo za okolje, urbanizem in podnebne spremembe je v okviru obsežnega projekta socialnih stanovanj, poimenovanega Stanovanjski projekt stoletja, napovedalo nove kroge žrebanja za upravičence v 14 provincah. Pobuda, ki jo nadzoruje minister Murat Kurum, predvideva gradnjo 500.000 cenovno dostopnih stanovanj v vseh 81 provincah države. Program je namenjen reševanju stanovanjske stiske in zagotavljanju domov državljanom z nižjimi dohodki. Najnovejša faza projekta vključuje regije od Siirta do Antalye in Artvina, kjer se bo žrebanje izvajalo pod strogim nadzorom, da bi zagotovili transparentnost postopka. Po navedbah ministrstva je zanimanje javnosti izjemno veliko, saj se projekt izvaja v času povečanih gospodarskih izzivov na nepremičninskem trgu. Načrt predstavlja enega največjih infrastrukturnih in socialnih posegov v sodobni zgodovini turške države, s katerim želi vlada stabilizirati trg in spodbuditi gradbeni sektor.

Iranska vlada je pod vodstvom predsednika države uradno začela izvajati celovit načrt v 15 točkah, ki je namenjen podpori preživetja prebivalstva in zagotavljanju nacionalne prehranske varnosti. Program je bil sprejet v času trajajočih gospodarskih pritiskov, njegov glavni cilj pa je povečanje stabilnosti in predvidljivosti v nacionalnem gospodarstvu. Načrt vključuje specifične ukrepe za zaščito najranljivejših slojev prebivalstva pred inflacijskimi nihanji in motnjami na trgu osnovnih življenjskih potrebščin. Izvajanje tega strateškega dokumenta se osredotoča na izboljšanje pogojev za samooskrbo s hrano ter vzpostavitev trdnejših mehanizmov za nadzor cen. Vlada želi s temi ukrepi ne le ublažiti trenutne socialne stiske, temveč tudi dolgoročno okrepiti odpornost države na zunanje gospodarske sankcije. Pričakuje se, da bodo novi predpisi prinesli večjo preglednost v distribucijskih verigah kmetijskih pridelkov in hrane, kar naj bi preprečilo špekulacije na trgu.

Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je uradno pozvalo Združene države Amerike k takojšnji izpustitvi venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Peking je v uradni izjavi ostro obsodil ameriško operacijo, ki jo je označil za očitno kršitev mednarodnega prava in nedopusten poseg v suverenost druge države. Kitajska diplomacija poudarja, da takšna dejanja Washingtona destabilizirajo regijo in spodkopavajo temeljna načela diplomatskih odnosov. Incident predstavlja novo zaostritev v odnosih med velesilami, saj Kitajska vztrajno podpira venezuelsko vodstvo pod Madurom, medtem ko Združene države Amerike že dlje časa izvajajo pritiske na njegov režim. Odziv Pekinga odraža širše geopolitično rivalstvo in strateško zavezništvo med Kitajsko in Venezuelo.

Rusko ministrstvo za znanost in visoko šolstvo je za študijsko leto 2026/2027 zvišalo minimalno število točk, ki jih morajo dijaki doseči na enotnem državnem izpitu (EGE) za vpis na visokošolske zavode. Kot je pojasnila članica odbora državne dume za izobraževanje Ana Skroznikova, se prag zvišuje pri šestih predmetih. Kljub temu strokovnjaki opozarjajo, da doseganje tega spodnjega praga kandidatom ne zagotavlja mesta na univerzi, temveč predstavlja zgolj osnovni pogoj za oddajo prijave. Spremembe neposredno vplivajo na bodoče študente, ki načrtujejo vpis na ustanove pod okriljem pristojnega ministrstva. Povečanje zahtevnosti pogojev za vstop v visokošolski sistem sovpada s širšo izobraževalno reformo v državi. Vseeno ostaja končni uspeh pri vpisu odvisen od števila razpisanih mest in rezultatov ostalih prijavljenih kandidatov, kar pomeni, da bo konkurenca na ruskih univerzah v prihodnjih letih verjetno še večja.

Mestna svetnica Chen Yu-jung iz vrst Demokratske napredne stranke (DPP) je opozorila na kritične bivalne razmere starejših občanov v tajvanskem mestu Taichung. Po uradnih podatkih mestne uprave v mestu stoji 17.690 štiri- do petnadstropnih stanovanjskih blokov, ki niso opremljeni z dvigali. Med prebivalci teh objektov je tudi 568 registriranih starejših oseb, ki živijo same in so zaradi svoje telesne oslabelosti praktično ujete v lastnih stanovanjih. Svetnica je razmere označila za "navpično izolacijo", saj visoka nadstropja brez dostopa do dvigala starejšim onemogočajo opravljanje osnovnih dejavnosti, kot so obiski zdravnika ali nakupi živil. Chen Yu-jung je poudarila, da so trenutni ukrepi mestne uprave za reševanje te problematike neučinkoviti, in pozvala k takojšnji pripravi celovitega svežnja pomoči. Po njenih besedah so ti posamezniki prisiljeni živeti v nevarnih razmerah, ki resno ogrožajo njihovo kakovost življenja in socialno vključenost.

Madžarski predsednik vlade Viktor Orbán je javno izrazil zaskrbljenost glede politične nestabilnosti v Venezueli, ki bi po njegovih ocenah lahko povzročila znaten skok cen nafte na svetovnih trgih. Orbán je poudaril, da zaostrovanje razmer v tej južnoameriški državi neposredno ogroža stabilnost energetskih trgov. Po njegovem prepričanju bi morebitni vojaški posegi ali stopnjevanje pritiska s strani Združenih držav Amerike na Venezuelo služili kot katalizator za destabilizacijo ponudbe energentov. Madžarski premier meni, da bi takšen razvoj dogodkov negativno vplival na globalno gospodarstvo. Njegove izjave prihajajo v času povečanih geopolitičnih napetosti, kjer energetska varnost ostaja ena ključnih prioritet madžarske zunanje politike. Orbán je s tem ponovno izpostavil svojo držo, ki temelji na predvidevanju tveganj, ki jih prinašajo zunanjepolitični pretresi v državah z bogatimi naravnimi viri.

Srbsko ministrstvo za notranje zadeve je vsem udeležencem v prometu izdalo nujni poziv k previdnosti zaradi napovedanega obilnega sneženja, ki bo v prihodnjih štirih dneh zajelo državo. Organi so državljane pozvali, naj se na pot ne odpravljajo brez nujne potrebe, saj bodo razmere na cestah v tem obdobju kritične. Ministrstvo poudarja, da je varno ravnanje v prometu ključnega pomena za preprečevanje nesreč v zaostrenih zimskih razmerah. Napovedi kažejo na dodatno debeljenje snežne odeje, kar lahko povzroči zastoje in težave v prometni infrastrukturi po celotni Srbiji. Policija in pristojne službe svetujejo uporabo obvezne zimske opreme ter prilagoditev hitrosti trenutnim razmeram na vozišču. Poziv k odložitvi potovanj sledi seriji vremenskih opozoril, ki so jih v preteklih dneh že izdale meteorološke službe in cestna podjetja.

Ameriški milijarder Elon Musk je po zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura napovedal, da bo njegovo podjetje SpaceX prebivalcem Venezuele omogočilo brezplačen dostop do satelitskega internetnega omrežja Starlink. Storitev bo za omejeno obdobje enega meseca na voljo vsem uporabnikom v državi, s čimer želi podjetje zagotoviti nemoteno komunikacijo v času politične nestabilnosti. Musk je svojo odločitev pospremil z izrazom podpore venezuelskemu ljudstvu. Ta poteza sledi stopnjevanju napetosti v državi, kjer so komunikacijske poti pogosto podvržene državni cenzuri ali tehničnim motnjam. Brezplačen dostop do širokopasovnega interneta naj bi državljanom omogočil lažje širjenje informacij v obdobju po aretaciji dolgoletnega voditelja. Gre za podoben model delovanja, kot ga je Musk ubral v nekaterih drugih kriznih žariščih po svetu, kjer je satelitska tehnologija odigrala ključno vlogo pri ohranjanju povezljivosti.

Izraelska vlada in judovske skupine so ostro kritizirale župana New Yorka Zohrana Mamanija zaradi preklica protisemitističnih ukrepov in omejitev bojkota Izraela. Izraelsko zunanje ministrstvo je Mamanija celo obtožilo antisemitizma. Mamdani se je odzval z obljubo, da bo zaščitil judovske prebivalce New Yorka.

Ruska federacija je uradno zahtevala od Združenih držav Amerike in Ukrajine, da razrešita odprta vprašanja v zvezi z domnevno vojaško-biološko dejavnostjo na ukrajinskem ozemlju. Direktor oddelka za neširjenje in nadzor orožja pri ruskem zunanjem ministrstvu Oleg Postnikov je 4. januarja poudaril, da Moskva še vedno ni prejela ustreznega odziva na svoje prejšnje poizvedbe. Po navedbah ruskega zunanjega ministrstva te dejavnosti predstavljajo resen dejavnik vznemirjenja v mednarodnih odnosih. Ruska stran vztraja pri trditvah, da so na ozemlju Ukrajine delovali laboratoriji pod pokroviteljstvom ZDA, ki naj bi razvijali komponente biološkega orožja. Ruski uradniki so izpostavili, da vprašanja ostajajo nerešena kljub prizadevanjem v okviru mednarodnih konvencij. Združene države Amerike in Ukrajina so tovrstne obtožbe že v preteklosti zavrnile kot neutemeljeno propagando in dezinformacije, namenjene upravičevanju ruske vojaške agresije. Postnikov je ponovil, da Rusija ne bo odstopila od svojih zahtev po transparentnosti in mednarodnem nadzoru nad omenjenimi objekti.

Na Tajvanu se je vnela javna razprava po tem, ko je učiteljica kitajščine na prestižni dekliški srednji šoli Bei-yi (First Girls' High School) v skupinsko klepetalnico razreda posredovala videoposnetek govora župana Tajpeja Jianga Wan-ana. Učiteljica je ob videoposnetku, ki prikazuje županov nastop na Forumu dveh mest (Twin City Forum), pohvalila njegovo govorniško tehniko in slog pisanja besedila ter študente spodbudila k ogledu. Dejanje je sprožilo ostre kritike na družbenih omrežjih, kjer so nekateri uporabniki in študenti izrazili zaskrbljenost zaradi domnevnega vnosa osebnih političnih stališč v šolsko okolje. Mestna uprava Tajpeja se je na očitke odzvala s sklicevanjem na svobodo govora, pri čemer je namestnica tiskovnega predstavnika Wei Wen-xuan opozorila na dvojna merila in izpostavila primere političnih dejavnosti drugih strank v izobraževalnih ustanovah. Župan Jiang Wan-an se na neposredna vprašanja novinarjev o dogodku med javno prireditvijo v okrožju Dadaocheng ni želel odzvati. Incident se dogaja v času povečanih napetosti med Tajvanom in Kitajsko, kar še dodatno zaostruje vprašanje primernosti obravnave vsebin, povezanih z uradnimi dogodki med Tajpejem in Šanghajem, v šolskih učilnicah.

Španski predsednik vlade Pedro Sánchez je v pismu članom socialistične stranke PSOE ostro obsodil kršitve mednarodnega prava v Venezueli. Sánchez je poudaril, da njegova vlada ne namerava odstopiti in da bo mandat izpeljala do konca, kljub pritiskom političnih nasprotnikov. V svojem nagovoru je progresivna gibanja označil za ključno protiutež vzponu mednarodne skrajne desnice, ki po njegovem mnenju ogroža svetovni red in demokratične standarde. Premier je v dokumentu posebej opozoril na tveganja, ki jih prinaša nazadovanje demokratičnih vrednot pod vplivom skrajnih desnih sil, ob tem pa kritiziral tradicionalno desnico zaradi domnevnega sodelovanja s temi strujami. Po Sánchezovih besedah so dogodki v Venezueli jasen primer spodkopavanja mednarodnih norm, kar zahteva odločen odziv naprednih političnih sil. Pismo služi kot mobilizacija strankarske baze v času povečanih notranjepolitičnih in mednarodnih napetosti.

Danski diplomat Jesper Møller Sørensen je ostro odgovoril na objave iz krogov blizu ameriške administracije, ki namigujejo na morebitno priključitev Grenlandije k Združenim državam Amerike. Odziv je sprožila objava zemljevida Grenlandije v barvah ameriške zastave s pripisom 'kmalu', ki jo je na družbenem omrežju X delila soproga namestnika vodje kabineta Bele hiše. Veleposlanik Sørensen je v svoji izjavi poudaril, da so ZDA in Kraljevina Danska zaveznice v okviru zveze NATO ter da morajo spoštovati ozemeljsko celovitost drug druge. Incident je povzročil precejšnjo diplomatsko vznemirjenje v Kopenhagnu, kjer so dejanje označili za nesprejemljivo in provokativno. Danska stran je izpostavila pomen skupnega sodelovanja pri zagotavljanju varnosti v Arktični regiji, namesto podžiganja ozemeljskih vprašanj. Analitiki dogodek povezujejo s širšo ameriško zunanjo politiko in nedavnimi dogodki v Venezueli, kar vzbuja strahove o morebitnih novih ekspanzionističnih težnjah Washingtona pod trenutnim vodstvom.

V Tbilisiju je v 70. letu starosti umrl Nikolaj Sventicki, ugledni kulturni delavec, zaslužni umetnik Rusije ter ustanovitelj in predsednik Mednarodne kulturno-izobraževalne zveze Ruski klub. Sventicki je bil ključna osebnost pri ohranjanju ruske kulture v Gruziji, saj je deloval tudi kot predsednik usklajevalnega sveta organizacij ruskih rojakov v državi ter kot izvršni direktor Tbilisijskega državnega akademskega ruskega dramskega gledališča A. S. Gribojedova. O njegovi smrti je javnost v nedeljo, 4. januarja, obvestila tiskovna služba Ruskega kluba. Sventicki se je rodil leta 1956 v Tbilisiju in svojo poklicno pot posvetil gledališču ter filmu. Po študiju režije na Državnem inštitutu za kulturo v Kujbiševu se je vrnil v domovino, kjer je leta 1986 postal član Gledališkega združenja Gruzije. Leta 2003 je ustanovil Ruski klub, ki je postal osrednja točka za rusko govoreče prebivalstvo in kulturno izmenjavo. Poleg vodenja gledališča je bil Sventicki znan tudi kot ustanovitelj Mednarodne zveze rusko govorečih pisateljev v Gruziji, za svoje delo pa je prejel več državnih priznanj tako v Gruziji kot v Rusiji.

Papež Frančišek (v nekaterih virih naveden kot Leon XIV.) je po tistem, ko so ameriške vojaške sile v Caracasu zajele in v New York prepeljale venezuelskega predsednika Nicolása Madura, pozval k spoštovanju suverenosti Venezuele in zagotavljanju blaginje tamkajšnjega ljudstva. Sveti oče je poudaril, da mora v trenutnih razmerah prevladati interes naroda ter vladavina prava, s čimer se je odzval na naraščajočo negotovost v državi. Medtem ko so se v baskovskem San Sebastiánu zbrali protestniki, ki so obsodili »imperialistično agresijo« in zahtevali izpustitev Madura, so iz Moldavije prišli drugačni odzivi. Moldavski podpredsednik vlade Mihai Popșoi je poudaril nujnost demokratične tranzicije v Venezueli, saj je bila legitimnost Madurovega režima že dolgo pod vprašajem tako doma kot v tujini. Dogodki sledijo stopnjevanju napetosti, v katerih so ZDA Madura obtožile narkoterorizma in izvedle operacijo brez primere.

Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je po vojaški operaciji, ki je privedla do zajetja venezuelskega predsednika Nicolása Madura, začela uveljavljati agresivno zunanjepolitično strategijo. Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je potrdil, da pogoje za prihodnje upravljanje Venezuele postavlja izključno predsednik Trump. Analitiki dogajanje opisujejo kot prehod od tradicionalne Monroejeve doktrine k t. i. Trumpovi doktrini, ki strateško prednost daje zahodni polobli in neposrednim ameriškim interesom. Operacija v Venezueli, v kateri so elitne enote Delta zajele Madura in njegovo soprogo Silio Flores, predstavlja vrhunec stopnjevanja pritiskov na Caracas. Trump je poudaril, da so Združene države Amerike začasno prevzele nadzor nad državo, hkrati pa je zavrnil neposredne odgovore o usodi Venezuele in zagrozil sosednji Mehiki zaradi delovanja mamilarskih kartelov. Ta poteza signalizira premik ameriške politike k odkritemu rušenju režimov v Latinski Ameriki, ki nasprotujejo interesom Washingtona. Mednarodna skupnost se je na dogodke odzvala z zaskrbljenostjo. Varnostni svet ZN je sklical izredno zasedanje, na katerem so nekatere države, vključno z Brazilijo, ostro obsodile ameriško posredovanje kot vrnitev v obdobje najhujšega vmešavanja v regiji. Kljub mednarodnim kritikam ameriški uradniki vztrajajo, da bodo ZDA same določale prihodnji politični okvir Venezuele.

Novi članki poudarjajo, da so protesti v Iranu, ki so se razširili iz Teherana v druga mesta, sproženi predvsem zaradi gospodarskih težav, kot so padajoča vrednost valute, visoka inflacija in splošno poslabšanje gospodarskih razmer. Čeprav so protesti obsežni in odražajo nezadovoljstvo javnosti, niso nujno usmerjeni v zamenjavo režima, temveč v iskanje olajšave pred gospodarsko vojno ZDA. V spopadih z varnostnimi silami je bilo ubitih najmanj šest ljudi. Protesti so se začeli s strani malih trgovcev, ki so zaradi devalvacije valute zaprli svoje trgovine in se podali na ulice.

Po aretaciji Nicolása Madura je ameriški predsednik Donald Trump zagrozil njegovi naslednici Delcy Rodriguez z resnejšimi posledicami, če se ne bo podredila ZDA. Medtem ko sta Donald Trump mlajši in Eric Trump javno proslavljala napad v Venezueli, se je Ivanka Trump osredotočila na druge stvari. Pojavile so se tudi razprave o Monroejevi doktrini v povezavi z ameriškim posegom. Nejasno ostaja, kaj želi Trump doseči z intervencijo, ki jo je izvedel brez ozira na pravila in norme.

Po aretaciji Nicolása Madura so se pojavili različni odzivi. Marco Rubio je razkril, da je imel Maduro možnost predaje, vendar se je odločil drugače. Elon Musk je pohvalil Donalda Trumpa za njegovo posredovanje. Medtem pa se je Dominique de Villepin kritično odzval na Emmanuela Macrona, češ da se je podredil Trumpu. Podpredsednica Venezuele je zavrnila poslušnost Trumpu. Feijóo se je distanciral od Trumpa in opozoril, da izključitev Corine Machado pomeni ovekovečenje Madura na oblasti.

Iranska vlada je uradno napovedala razširitev nacionalnega sistema elektronskih bonov za hrano, ki so po novem dostopni vsem prebivalcem države. Prvotni načrt je predvideval dodelitev teh subvencij le devetim dohodkovnim razredom, vendar so oblasti z zadnjo reformo vključile tudi deseti, najvišji dohodkovni razred. S to odločitvijo bodo vsi iranski državljani, ne glede na njihovo premoženjsko stanje, upravičeni do posebnih ugodnosti pri nakupu osnovnih živil. Sistem deluje preko digitalnih platform, namenjen pa je ublažitvi vpliva visoke inflacije in gospodarskih sankcij na življenjske stroške. Ministrstvo za delo in socialne zadeve je potrdilo, da bo nova uredba stopila v veljavo takoj, s čimer želijo zagotoviti večjo socialno varnost in poenostaviti distribucijo državne pomoči. Odločitev odraža prizadevanja Teherana, da stabilizira domače razpoloženje v obdobju nenehnih gospodarskih pritiskov na državo.

Po objavi zemljevida Grenlandije, obarvanega v barve ameriške zastave, s strani Katie Miller, žene namestnika vodje kabineta Bele hiše Stephena Millerja, se je danski ambasador v ZDA, Jesper Moller Sorensen, odzval s pozivom k spoštovanju ozemeljske celovitosti Danske.

Vrhovno sodišče Venezuele je odredilo, da podpredsednica Delcy Rodríguez prevzame funkcijo vršilke dolžnosti predsednice, ker je bil Nicolás Maduro sinoči prijet v New Yorku.

Vrhovno sodišče Venezuele je odredilo, da podpredsednica Delcy Rodríguez prevzame funkcijo vršilke dolžnosti predsednice po aretaciji Nicolása Madura v New Yorku. Donald Trump je napovedal imenovanje začasne uprave v Caracasu in vstop ameriških naftnih podjetij v Venezuelo. Marco Rubio naj bi se že pogovarjal z Delcy Rodríguez o tranziciji.

Več kot 300 prebivalcev tajvanskega mesta Puli se je v četrtek zbralo na protestnem shodu pred ženskim in otroškim centrom v okrožju Nantou, kjer je potekala presoja vplivov na okolje za novo odlagališče industrijskih odpadkov. Podjetje Yun-Chieh Business Co., Ltd. načrtuje gradnjo odlagališča v zgornjem toku reke Nangang, kar je sprožilo močan odpor lokalne skupnosti v soseski Qilin. Protestniki so z vzklikanjem gesel zahtevali takojšnjo zavrnitev vloge, saj so prepričani, da je izbrana lokacija neustrezna in nevarna za lokalno okolje. Lokalno prebivalstvo in kmetje izražajo globoko zaskrbljenost, da bi odlagališče lahko trajno onesnažilo vire pitne vode in uničilo kmetijstvo v regiji, ki je močno odvisno od neoporečne podtalnice. Poleg vpliva na ekosistem prebivalci svarijo tudi pred negativnimi posledicami za zdravje ljudi in splošno kakovost življenja. Predstavniki okoljskega urada okrožja Nantou so obljubili strog nadzor nad postopkom in zagotovili, da bodo pri odločanju upoštevali vse strokovne argumente ter pomisleke civilne družbe, preden izdajo končno mnenje o projektu.

Župan New Yorka Zohran Mamdani je izrazil nestrinjanje s Trumpovim zadržanjem venezuelskega predsednika Madura. Zelenski je namignil, da bi moral Trump podobno ukrepati tudi proti Putinu. Ameriški mediji, kot sta The New York Times in The Washington Post, so bili o tajnem napadu ZDA na Venezuelo obveščeni tik pred začetkom, vendar niso objavili informacij na zahtevo Trumpove vlade.

Po aretaciji Nicolása Madura s strani ameriških sil je vrhovno sodišče Venezuele odredilo, da položaj začasne predsednice prevzame Delcy Rodríguez. Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA nadzirale državo med prehodnim obdobjem.