Župan New Yorka Zohran Mamdani je izrazil nestrinjanje s Trumpovim zadržanjem venezuelskega predsednika Madura. Zelenski je namignil, da bi moral Trump podobno ukrepati tudi proti Putinu. Ameriški mediji, kot sta The New York Times in The Washington Post, so bili o tajnem napadu ZDA na Venezuelo obveščeni tik pred začetkom, vendar niso objavili informacij na zahtevo Trumpove vlade.

Po aretaciji Nicolása Madura s strani ameriških sil je vrhovno sodišče Venezuele odredilo, da položaj začasne predsednice prevzame Delcy Rodríguez. Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA nadzirale državo med prehodnim obdobjem.

Britanski premier Keir Starmer ni obsodil Trumpovega prevzema Venezuele kot kršitve mednarodnega prava. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval k ukrepanju po zajetju Madura s strani ZDA. Trevor Phillips je ostro kritiziral odziv laburistov na Trumpovo vojaško akcijo v Venezueli.

Nicolása Madura so prepeljali v ZDA, kjer je preživel prvo noč v newyorškem zaporu in se sooča z obtožbami o trgovini z drogami. Pravni strokovnjak ocenjuje operacijo zajetja kot zakonito, vendar Trumpovo razkritje načrtov za 'vzpostavitev države' zapleta zadevo. Papež Leo XIV. je pozval, da bi morala biti dobrobit Venezuelcev najpomembnejša in da je treba zagotoviti suverenost države.

V stranki DPP so potekala predvolilna srečanja za nominacijo kandidata za župana okrožja Chiayi. Kandidata sta bila poslanec Cai Yiyu in okrožni svetnik Huang Rongli. Huang Rongli je obljubil, da bo v treh letih odplačal dolg okrožja in v četrtem letu začel izplačevati denar občanom. Prav tako je obljubil brezplačno zdravstveno zavarovanje za starejše od 65 let ter subvencije za kosila in šolnine za učence. Cai Yiyu pa je predstavil strategijo za razvoj okrožja Chiayi v naslednjih desetih letih, s poudarkom na kmetijstvu, industriji, tehnologiji in turizmu.

Donald Trump je zagrozil venezuelski podpredsednici Delcy Rodríguez in Kolumbiji. Danielle Smith, premierka Alberte, je izpostavila nujnost gradnje naftovodov zaradi zajetja Madura. Zavezniki in nasprotniki ZDA so na srečanju ZN obsodili ameriško intervencijo v Venezueli, medtem ko so ZDA branile svoje dejanje. Rajan Menon je opozoril na nevarnosti Trumpovega ravnanja v Venezueli in njegovo morebitno prestopanje meja tudi glede Irana.

Kandidat za župana Kaohsiunga iz vrst Demokratske progresivne stranke (DPP), Lai Rui-long, je na svojem predvolilnem shodu »Noč iskrenosti in neustrašnosti« prejel podporo več kot 300 voditeljev lokalnih skupnosti (里長) in različnih panog. Lai je izjavil, da ga Kuomintang (KMT) najbolj ceni kot kandidata. Na dogodku so bili prisotni tudi župan okrožja Pingtung, Zhou Chunmi, devet poslancev DPP in sedemnajst mestnih svetnikov Kaohsiunga.

Nicolása Madura so po prihodu v New York zaprli v zapor v Brooklynu, kjer so v preteklosti bili zaprti tudi znani glasbeniki, kot je R. Kelly. Trump je izjavil, da bodo ZDA »vodile« Venezuelo in tam vzpostavile red. Zaradi zajetja Madura se pojavljajo nova geopolitična tveganja za vlagatelje. V Amsterdamu in Madridu so potekali protesti proti »imperialistični agresiji«.

Po aretaciji venezuelskega predsednika Madura s strani ZDA je Kitajsko zunanje ministrstvo zahtevalo njegovo izpustitev. Hu Xijin, nekdanji urednik časopisa Global Times, je podprl uradno stališče Kitajske, vendar je bil deležen kritik kitajskih uporabnikov spleta. Maduro se je dan pred aretacijo sestal s kitajskim odposlancem in poudaril prijateljstvo med državama. Zimsko bejzbolska liga v Venezueli je začasno prekinila tekmovanja. Igralca bejzbola, ki igrata za kitajski klub sta sporočila, da sta varna.

Po aretaciji Nicolasa Madura in njegove žene s strani ZDA so se pojavili novi odzivi in informacije. Kitajsko zunanje ministrstvo je ponovilo zahtevo po takojšnji izpustitvi. Medtem so se pojavili posnetki Madura, ki je izzival Trumpa, naj ga aretira. Razkrilo se je, da je kitajski obrambni sistem v Venezueli hitro odpovedal. Začasno predsednico je prevzela podpredsednica Delcy Rodriguez. Venezuelanski izgnanci so proslavljali Madurovo aretacijo.

Po zajetju Nicolasa Madura s strani ZDA so se protesti razširili v San Diego, Amsterdam, Toronto in pred newyorški priporni center, kjer naj bi bil zaprt. Maduro je bil po spektakularni aretaciji zaprt v New Yorku. ZDA naj bi želele "usmerjati" tranzicijo v Venezueli. Chuck Schumer je kritiziral Trumpovo odločitev o napadu na Venezuelo kot kršitev zakona. Po odstavitvi Madura so padle cene nafte zaradi povečanja količine venezuelske nafte na trgu. Pojavile so se skrbi glede prevzema Grenlandije s strani ZDA.

Ministrstvo za zunanje zadeve Severne Koreje je ostro obsodilo nedavno vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli, v kateri so ameriške sile pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Tiskovni predstavnik severnokorejskega ministrstva je dejanja Washingtona označil za nevarno agresijo in brutalno kršitev suverenosti Venezuele. Po navedbah Pjongjanga gre za hegemonistično dejanje, ki neposredno ogroža pravni red in neodvisnost izvoljenih oblasti v Caracasu. Oster odziv Severne Koreje sledi poročilom o ameriškem raketnem napadu na vojaški kompleks Fort Tiuna in druge strateške cilje v okolici prestolnice. Severnokorejske oblasti so poudarile, da gre za najhujšo obliko vmešavanja v notranje zadeve suverene države, ter izrazile solidarnost z venezuelsko vlado. Diplomatski odnosi med Pjongjangom in Caracasom so se v luči ameriškega pritiska še dodatno okrepili, saj obe državi Washington obtožujeta imperializma.

Nekdanji grški premier Aleksis Cipras je ostro obsodil vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli in aretacijo predsednika Nicolása Madura. Cipras je dogajanje označil za surovo kršitev mednarodnega prava in opozoril, da je svetovni pravni red nadomestilo pravo močnejšega. Po njegovih besedah Evropa ostaja nemočna pri uveljavljanju svoje vloge v mednarodni skupnosti, kar povečuje varnostna tveganja za države, kot je Grčija. Cipras je v svoji izjavi kritiziral tudi trenutno grško vlado pod vodstvom Kiriakosa Micotakisa. Očital mu je nesprejemljivo držo, ker se vlada ni jasno opredelila do zakonitosti ameriških dejanj. Nekdanji premier trdi, da takšna pasivnost ogroža nacionalne interese in spodkopava načela, na katerih temelji sodobna diplomacija. Incident po njegovem mnenju predstavlja nevaren precedens v mednarodnih odnosih, kjer vojaška sila prevlada nad suverenostjo držav.

Operacija zajetja Nicolása Madura naj bi po poročanju venezuelskega uradnika zahtevala približno 40 življenj med civilisti in vojaškimi osebami. Kitajsko zunanje ministrstvo je zahtevalo takojšnjo izpustitev Madura in njegove žene s strani Združenih držav. Trumpovi zavezniki naj bi izrazili nestrinjanje z napadom v Venezueli. Maduro naj bi s svojimi plesi ob pesmih, ki pozivajo k miru, spodbudil odločitev za njegovo aretacijo.

Britanski časnik The Guardian poroča, da bi lahko bile po operaciji v Venezueli naslednje tarče ameriškega predsednika Trumpa Iran in Danska. Ruski mediji povzemajo navedbe časnika.

Po zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki ga je izvedla ameriška vojska, ZDA razmišljajo o imenovanju Marca Rubia na ključni položaj pri upravljanju Venezuele. Trump je napovedal možnost vojaških operacij proti trem dodatnim državam in s tem nakazal širitev ameriškega vpliva. Dogajanje v Venezueli naj bi po mnenju nekaterih analitikov zaznamovalo Trumpovo zapuščino.

V naselju Oktjabrski v ruski Belgorodski oblasti je ukrajinski FPV-dron zadel civilno vozilo, v katerem se je nahajala družina. Po navedbah guvernerja regije Vjačeslava Gladkova je voznik avtomobila zaradi zadobitev poškodb umrl na kraju dogodka, medtem ko sta bili ženska in štiriletni otrok huje ranjena. Oba poškodovanca so prepeljali v bolnišnico z večkratnimi ranami, ki so jih povzročili šrapneli. Od detonacije brezpilotnega letalnika je na vozilu izbruhnil požar, ki so ga kasneje pogasili gasilci ob pomoči pripadnikov samoobrambe in enote BARS-Belgorod. Napad predstavlja nadaljevanje stopnjevanja čezmejnih incidentov na tem območju, kjer ukrajinske sile s pomočjo dronov ciljajo na logistične in civilne premike v obmejnem pasu. Poleg uničenega vozila je bil v napadu poškodovan tudi bližnji garažni objekt. Incident se je zgodil le nekaj dni po tem, ko so bili v podobnih napadih v regiji ranjeni še trije civilisti, kar kaže na vzorec rednega ciljanja obmejnih naselij s strani ukrajinskih oboroženih sil.

Zohran Mamdani je 1. januarja 2026 uradno prevzel dolžnosti 112. župana mesta New York, s čimer se je v zgodovino zapisal kot prvi musliman, prvi politik južnoazijskega porekla in najmlajši voditelj te ameriške metropole v zadnjem stoletju. 34-letni demokratični socialist, rojen v Ugandi, je na slovesni zaprisegi pred mestno hišo napovedal »novo ero« za največje ameriško mesto. V svojem prvem nagovoru je poudaril, da bo vladal drzno in v skladu s svojimi načeli, pri čemer se je zavezal k izboljšanju življenja delovnega ljudstva in krepitvi javnega prevoza. Slovesnost sta zaznamovali prisotnost vidnih progresivnih politikov, kot sta senator Bernie Sanders, ki je vodil javno zaprisego, in kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez. Mamdani je svojo pot začel s simbolično zasebno zaprisego opolnoči na opuščeni postaji podzemne železnice, s čimer je želel izpostaviti pomen javne infrastrukture. Kljub prazničnemu vzdušju in veliki podpori volivcev, ki so se v tisočih zbrali na ulicah Manhattna, se novi župan že prvi dan sooča s kritikami, predvsem zaradi svojih stališč glede Izraela in radikalne socialne politike.

Zohran Mamdani je v četrtek uradno prevzel položaj župana New Yorka in napovedal ambiciozno progresivno agendo, ki temelji na podpori delavskemu razredu in širitvi javnih storitev. 34-letni demokrat, ki se opredeljuje za demokratičnega socialista, je postal prvi musliman in prvi Američan južnoazijskega porekla na čelu največjega ameriškega mesta. Zaprisegel je na simbolni lokaciji v opuščeni postaji podzemne železnice pod mestno hišo, kasneje pa je javno zaprisego v prisotnosti senatorja Bernieja Sandersa in kongresnice Alexandrie Ocasio-Cortez ponovil še pred širšo javnostjo. Mamdani je v svojem nagovoru poudaril, da se mestna uprava pod njegovim vodstvom ne bo obotavljala uporabiti svoje moči za izboljšanje življenj prebivalcev, ter s tem neposredno zavrnil kritike o koncu dobe velike vlade. Ena prvih potez novega župana je bila preklic izvršilnih ukazov njegovega predhodnika Erica Adamsa, ki se je leta 2024 spopadal z zvezno obtožnico zaradi nezakonitih prispevkov za kampanjo. Mamdani je to odločitev zagovarjal kot nujno za nov začetek in uresničevanje svojih predvolilnih obljub, ki vključujejo zagotavljanje dostopnih stanovanj in krepitev socialnih programov. Kljub navdušenju podpornikov progresivne struje znotraj demokratske stranke so njegovi načrti že naleteli na kritike zaradi radikalnih političnih usmeritev, ki jih nekateri označujejo za ekstremistične. Njegov mandat bo tako zaznamovan s poskusom korenite transformacije mestne uprave v času precejšnje politične polarizacije v Združenih državah Amerike.

V Iranu so se v zadnjih dneh močno razširili protivladni protesti, ki so se sprva začeli zaradi gospodarskih težav, a so prerasli v širše politično nezadovoljstvo. V nasilnih spopadih na ulicah je bilo po zadnjih podatkih ubitih najmanj deset oseb. Demonstracije so se iz teheranskega Velikega bazarja razširile na univerze in v številna druga mesta, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom. Glavni razlog za začetni val nezadovoljstva je bil drastičen padec vrednosti iranskega riala ter visoka inflacija, ki je presegla 42 odstotkov. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v televizijskem nagovoru ločil med legitimnimi zahtevami državljanov in dejanji tistih, ki jih je označil za izgrednike. Medtem ko je priznal pravico do mirnih protestov, je hkrati napovedal oster odziv varnostnih sil proti povzročiteljem nasilja. Predsednik Masoud Pezeshkian je prav tako potrdil, da so nekatere zahteve protestnikov upravičene, vendar so se na ulicah kljub temu stopnjevali spopadi, v katerih so varnostne sile uporabile solzivec in ponekod tudi pravo strelivo. Analitiki opozarjajo, da bi lahko tuja podpora protestom dodatno zaostrila razmere v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social sprožil val mednarodnih odzivov, potem ko je iranskemu režimu zagrozil z neposrednim vojaškim posredovanjem. Trump je zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene priskočiti na pomoč iranskim protestnikom, če jih bodo oblasti še naprej nasilno zatirale. Njegova izjava, v kateri je uporabil besedno zvezo "pripravljeni in naperjeni" (locked and loaded), je sledila poročilom o smrtnih žrtvah med demonstracijami, ki so v Iranu izbruhnile zaradi hude gospodarske krize in visoke inflacije. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove grožnje naletele na ostre kritike, celo med njegovimi tesnimi zavezniki. Kongresnika Thomas Massie in Marjorie Taylor Greene sta izrazila nasprotovanje novi vojaški intervenciji v tujini, pri čemer sta poudarila, da bi se morala država osredotočiti na notranje težave. Tudi nekdanji strateg Bele hiše Steve Bannon je Trumpovo retoriko primerjal z intervencionistično politiko Hillary Clinton. Medtem je Teheran že pozval Združene narode k ukrepanju, iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej pa je poudaril, da se država ne bo uklonila pritiskom Washingtona, kar še dodatno zaostruje že tako napete odnose v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je vstop v leto 2026 zaznamoval z zaostrovanjem zunanjepolitične retorike in osebnimi napadi na znane osebnosti. V seriji objav na družbenem omrežju Truth Social je Trump ostro kritiziral igralca Georgea Clooneyja in njegovo soprogo Amal, ker sta pridobila francosko državljanstvo. Igralca je označil za »političnega napovedovalca, ki se vedno moti«, ter kritiziral njuno odločitev o selitvi v Francijo, ki jo je označil za državo s hudimi težavami pri obvladovanju migracij. Sočasno se je predsednik Trump ponovno osredotočil na Venezuelo. V intervjuju za New York Post je izjavil, da se Združene države Amerike lahko izognejo namestitvi vojaških sil v državi le pod pogojem, da bo venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez delovala v skladu z ameriškimi interesi. Trumpove izjave o možni okupaciji Venezuele so nekateri kritiki interpretirali kot poskus odvračanja pozornosti od objave dokumentov, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom, kar predsednika bremeni v zadnjem obdobju. Kljub napetostim ostaja vprašanje dejanske vojaške prisotnosti odprto, saj Trump poudarja, da bi bil umik pogojevan s popolno kooperacijo venezuelskega vrha.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki se je končala z zajetjem predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores. Elitne enote Delta Force so izvedle nočni vdor v njuno rezidenco v vojaškem oporišču v Caracasu, medtem ko so ameriška letala in helikopterji napadli več strateških ciljev po državi. Predsednik ZDA Donald Trump je operacijo označil za izjemen uspeh in napovedal, da bodo ZDA vsaj začasno prevzele upravljanje Venezuele ter njenih naftnih rezerv. Maduro je bil po zajetju prepeljan na ameriško vojaško ladjo in nato z letalom v New York, kjer se bo spopadal z obtožbami o narkoterorizmu in sodelovanju v mednarodni trgovini z drogami, ki so bile proti njemu vložene že leta 2020. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila, da bo par procesiran pred ameriškimi sodišči. Medtem ko so v delih Venezuele in med izseljenci v ZDA izbruhnila praznovanja, so nekateri člani ameriškega kongresa in mednarodne organizacije operacijo obsodili kot kršitev mednarodnega prava in suverenosti države. Podpredsednica Venezuele Delcy Rodríguez je zahtevala takojšnjo izpustitev Madura, ki ga še vedno priznava za zakonitega voditelja, vrhovno sodišče pa jo je imenovalo za začasno predsednico države.

Ameriški predsednik Donald Trump je izdal ostro opozorilo iranskemu režimu in napovedal, da bodo Združene države Amerike neposredno posredovale, če bodo teheranske oblasti začele pobijati mirne protestnike. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je ameriška vojska pripravljena na ukrepanje, kar predstavlja prvo tovrstno eksplicitno grožnjo s strani sedečega predsednika ZDA. Napetosti so se stopnjevale v času, ko se Iran sooča z največjimi notranjimi nemiri v zadnjih letih, ki so jih sprožili gospodarski zlom, visoka inflacija in pomanjkanje osnovnih dobrin. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v odzivu na dogajanje ukazal odločno zatrtje nemirov in protestnike označil za izgrednike, ki jih je treba postaviti na njihovo mesto. Po uradnih podatkih je v spopadih z varnostnimi silami, predvsem v zahodnih provincah, umrlo že najmanj deset ljudi. Medtem ko so iranski uradniki opozorili, da bi ameriško vmešavanje destabiliziralo celotno regijo, je Trumpovo stališče naletelo na kritike tudi znotraj njegovega tabora; nekdanji strateg Steve Bannon je predsedniku očital uporabo metodologije, ki spominja na politiko Hillary Clinton. Situacijo dodatno zaostrujejo nedavni mednarodni dogodki, vključno z ameriškim zajetjem venezuelskega predsednika Nicolása Madura in junijskimi zračnimi napadi na iranske jedrske objekte. Gospodarski pritisk na Iran se je še povečal po septembrski vrnitvi sankcij Združenih narodov, zaradi česar je iranski rial dosegel rekordno nizko vrednost. Protesti, ki so se začeli zaradi nevzdržnih življenjskih stroškov, so se tako sprevrgli v resno grožnjo teokratskemu režimu, ki zdaj bije bitko za ohranitev notranje stabilnosti pod grožnjo tuje intervencije.

V Iranu se spopadajo z najobsežnejšimi protivladnimi nemiri po letu 2022, ki so do sobote terjali že najmanj deset življenj. Protesti, ki so se pričeli konec decembra 2025 v teheranskem Velikem bazarju zaradi rekordnega padca vrednosti riala in visoke inflacije, so se razširili v več kot 30 mest po vsej državi. Demonstranti so poleg gospodarskih zahtev začeli vzklikati tudi politična gesla proti vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju, študenti in trgovci pa zahtevajo konec represije in odstop verskih oblasti. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij ostro opozoril Teheran pred uporabo smrtonosne sile proti mirnim protestnikom in napovedal možnost vojaškega posredovanja Združenih držav Amerike v primeru pokola. Iranske oblasti so se na Trumpove izjave odzvale z obtožbo, da ZDA in Izrael podpihujejo nemire v državi. Medtem je izgnani iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi pozval k revoluciji in prebivalce prestolnice pozval, naj s številčno prisotnostjo na ulicah zrušijo režim, medtem ko nekateri nekdanji analitiki CIE svarijo pred prehitrim proslavljanjem morebitnega padca islamske republike.

Turške varnostne sile so v zadnjih dveh tednih izvedle obsežno operacijo proti tihotapljenju orožja in streliva, ki je potekala v 14 različnih provincah po vsej državi. Po besedah turškega notranjega ministra Alija Yerlikaye so organi pregona med operacijo odkrili in uničili štiri nezakonite delavnice za izdelavo orožja ter pridržali 202 osumljenca. Akcija je bila usmerjena v razbitje mrež, ki oskrbujejo črni trg z nevarnim vojaškim in civilnim orožjem. Med preiskavami so policisti zasegli skupno 398 kosov neregistriranih pištol, 175 lovskih pušk in 32 kosov dolgocevnega avtomatskega orožja. Minister Yerlikaya je poudaril, da so s tem zadali močan udarec organiziranim kriminalnim združbam, ki se ukvarjajo z ilegalno trgovino in proizvodnjo oborožitve. Operacija potrjuje odločnost turške vlade pri zagotavljanju notranje varnosti in preprečevanju širjenja orožja, ki bi lahko končalo v rokah terorističnih ali kriminalnih skupin.

V Portugalski republiki se je v nedeljo uradno začela dvotedenska volilna kampanja pred predsedniškimi volitvami, na katerih se za položaj poteguje rekordnih 11 kandidatov. Prvi krog volitev bo potekal 18. januarja, vendar zaradi izjemno razdrobljenega nabora kandidatov javnomnenjske ankete kažejo, da v prvem krogu nihče ne bo dosegel potrebne absolutne večine glasov. To pomeni, da bo o prihodnjem predsedniku države najverjetneje odločal drugi krog, ki je načrtovan za 8. februar. Kandidati so v uvodnih dneh kampanje odpirali ključna družbena vprašanja, med katerimi so izstopale teme migracij in politične nestabilnosti v državi. Širok nabor kandidatov odraža pestro politično dinamiko, hkrati pa med volivci ustvarja potrebo po temeljitem preučevanju programov pred odločilnim glasovanjem. Opazovalci ocenjujejo, da bo glavna bitka potekala med tistimi, ki uživajo najvišjo podporo v anketah, medtem ko preostali kandidati zmanjšujejo možnost za neposredno zmago katerega koli posameznika že v prvem krogu.

Ruski državljani bodo pri prijavi v hotele, sanatorije, penzione in kampe po novem lahko predložili vozniško dovoljenje namesto potnega lista. To novost je napovedal Nikita Čaplin, poslanec v odboru državne dume za proračun in davke, ki je pojasnil, da se pravila o identifikaciji gostov širijo na več vrst nastanitvenih obratov. Sprememba naj bi poenostavila postopke za potnike znotraj države, ki pri sebi nimajo vedno osebnega dokumenta s stalnim prebivališčem. Uveljavitev te določbe je predvidena za začetek leta 2026, čeprav so se v javnosti pojavile nekatere navedbe o takojšnji veljavnosti s prvim januarjem. Nova uredba velja za širok nabor turistične infrastrukture po vsej Ruski federaciji, vključno z mobilnimi kampi in drugimi sredstvi za namestitev. Gre za del širših prizadevanj za digitalizacijo in zmanjšanje birokratskih ovir pri uveljavljanju pravic državljanov do storitev v prostem času in med dopusti.

Evropska unija je uvedla nove carinske ukrepe, ki neposredno vplivajo na nakupe prek kitajske spletne platforme Temu. Glavni razlog za to odločitev je dejstvo, da so tovrstni paketi doslej vstopali na evropski trg brez plačila carin, kar je povzročalo tržna neravnovesja. Nova začasna mera je bila sprejeta z namenom izenačitve pogojev na trgu in zaščite lokalnih gospodarstev pred pritokom poceni blaga iz tretjih držav. Uvedba carin bo vplivala tudi na potrošnike v Bosni in Hercegovini ter širši regiji, saj se logistične poti in davčna obravnava pogosto usklajujejo z evropskimi standardi. Ukrep se osredotoča na pakete nizkih vrednosti, ki so bili pred tem oproščeni dajatev. S tem želi Evropska komisija zagotoviti strožji nadzor nad kakovostjo uvoženega blaga in hkrati povečati proračunske prihodke iz naslova uvoznih dajatev. Kupci lahko v prihodnje pričakujejo višje končne cene izdelkov in morebitne dodatne administrativne stroške ob carinjenju pošiljk.

Ameriške posebne enote so v noči na 3. januar v okviru obsežne vojaške operacije v Venezueli zajele predsednika Nicolása Madura, ki so ga nato prepeljali v zvezni pripor v Brooklynu v New Yorku. Maduro naj bi si med poskusom pobega pred ameriškimi silami poškodoval nogo, zaradi česar se po navedbah očividcev in posnetkov premika s težavo. Po prihodu na newyorško letališče so ga s helikopterjem prepeljali neposredno v zaporni objekt, kjer bo pričakal nadaljnje postopke pred ameriškim sodstvom. Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle ta poseg z namenom odstranitve Madura, ki ga Washington obtožuje vodenja narko kartela in terorizma. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je že stopil v stik z Delcy Rodríguez, ki jo je venezuelsko vrhovno sodišče imenovalo za začasno predsednico države. Bela hiša je ob tem napovedala, da bodo ZDA vodile proces tranzicije v državi, medtem ko mednarodna javnost in nekateri ameriški politiki opozarjajo na morebitne kršitve mednarodnega prava in suverenosti Venezuele.

Varnostni svet Združenih narodov se bo v ponedeljek sestal na nujnem zasedanju zaradi ameriške vojaške operacije v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike v prestolnici Caracas priprle predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Sklic seje je potrdila misija Somalije, ki v januarju predseduje Varnostnemu svetu, potem ko je zahtevo za obravnavo stopnjevanja napetosti v državi posredovala Kolumbija. Operacija, ki je neposredno posegla v politično vodstvo Venezuele, je sprožila takojšen odziv diplomatskih krogov v New Yorku. Po poročanju tujih tiskovnih agencij se diplomati spopadajo z vprašanji legitimnosti vojaškega posredovanja in usode venezuelskega vodstva. Seje se bodo udeležile ključne članice sveta, ki bodo razpravljale o posledicah teh dogodkov za regionalno stabilnost v Latinski Ameriki in mednarodno pravo. Razmere v državi ostajajo napete, saj je prijetje najvišjih državnih predstavnikov povzročilo politični vakuum v državi.

Venezuelski voditelj Nicolas Maduro je po aretaciji, ki so jo izvedle ameriške posebne enote Delta Force, prispel v prostore ameriške agencije za boj proti drogam (DEA) v New Yorku. Videoposnetki, ki so jih objavili ameriški mediji, prikazujejo Madura v spremstvu agentov, pri čemer je obut v natikače in v roki drži plastenko vode. Po navedbah poročevalca mreže Fox News Treya Yingsta so Madura skupaj z njegovo soprogo aretirali v soboto v Caracasu, od koder so ga z vojaškim letalom prepeljali neposredno v Združene države Amerike. Operacija predstavlja vrhunec dolgoletnih prizadevanj ameriškega pravosodja za privedbo venezuelskega voditelja pred sodišče, kjer se bo spopadal z obtožbami glede trgovine z mamili in narkoterorizma. Čeprav podrobnosti o sami aretaciji v Caracasu ostajajo skope, so ameriški uradniki potrdili, da je bil transport opravljen pod strogimi varnostnimi ukrepi. Madurova navzočnost na ameriških tleh v priporu pomeni zgodovinski premik v odnosih med državama in resen udarec za njegovo administracijo v Venezueli.

Predsedniki čeških opozicijskih senatorskih klubov ODS, TOP 09, STAN, KDU-ČSL, SEN 21 in Piratov so na premierja Andreja Babiša naslovili skupen poziv k ukrepanju. Od predsednika vlade zahtevajo, naj podpredsedniku poslanske zbornice in vodji gibanja SPD Tomiu Okamuri jasno sporoči, da njegove sporne izjave glede Ukrajine škodujejo interesom Češke republike. Po mnenju opozicije takšna retorika ni združljiva z odgovornim opravljanjem najvišjih ustavnih funkcij v državi. Opozicijski politiki so se v svojem javnem pismu ostro distancirali od Okamurovih trditev in poudarili, da njegovo delovanje spodkopava zunanjepolitični položaj države. Premier Babiš je bil pozvan, naj kot vodilna figura izvršilne oblasti zaščiti ugled Češke republike v tujini in prepreči nadaljnje diplomatsko tveganje, ki ga povzročajo izjave vodje populistične stranke SPD. Incident poudarja notranjepolitične napetosti glede zunanjepolitične usmeritve Češke in odnosov z vzhodnoevropskimi partnericami.

Ministrstvo za obrambo Ruske federacije je sporočilo, da so njihove sile v zadnjih 24 urah izvedle obsežne napade na ključne objekte ukrajinske vojaške infrastrukture. Po uradnih navedbah so ruska operativno-taktična letalstva, brezpilotni letalniki, raketne enote in artilerija ciljali predvsem obrate za proizvodnjo in sestavljanje ukrajinskih brezpilotnih letalnikov dolgega dosega. Poleg proizvodnih prostorov so bili napadeni tudi kraji njihovega skladiščenja ter večja skladišča streliva. Ruska stran navaja, da so bili napadi izvedeni v 156 različnih okrajih, pri čemer so bili tarča tudi točki začasne namestitve ukrajinskih oboroženih sil in tujih plačancev. Kot so poudarili v Moskvi, so bili ti ciljno usmerjeni napadi del širše operacije onemogočanja ukrajinskih zmogljivosti za izvajanje napadov z droni dolgega dosega. Ti dogodki so neposredno nadaljevanje strategije uničevanja vojaško-industrijskega kompleksa, ki so jo ruske sile stopnjevale že v preteklem mesecu, ko so ciljale tudi energetsko infrastrukturo, namenjeno oskrbi vojske.

Na Tajvanu so v zadnjih dneh zabeležili vrsto nasilnih in nevarnih incidentov, ki so vključevali uporabo strelnega orožja in vožnjo pod vplivom prepovedanih substanc. V mestu Kaohsiung je 49-letni moški med praznovanjem novega leta zaradi spora glede hrupa pirotehnike s strelnim orožjem ranil dve osebi. Tožilstvo je za osumljenca zahtevalo pripor, vendar ga je sodišče po zaslišanju izpustilo, na kar se je tožilstvo že pritožilo. V okrožju Hualien pa je 57-letni moški, ki je domnevno vozil pod vplivom drog, z doma narejeno lovsko puško streljal na tovorno vozilo, saj je zmotno verjel, da mu sledijo sovražniki. Policija ga je izsledila in aretirala v dveh urah. Poleg omenjenih dogodkov so organi pregona v Novem Tajpeju prestregli voznika, ki je nevarno vijugal po cesti pod vplivom amfetaminov in etomidata. V prestolnici Tajpej pa je policija v poslovni stavbi v okrožju Da'an odkrila odvrženo imitacijo strelnega orožja, kar je povzročilo preplah med prebivalci. Incidenti poudarjajo vse večjo problematiko zlorabe drog v cestnem prometu in dostopnosti (tudi doma izdelanega) orožja, kar v luči nedavnih nasilnih dogodkov na otoku povzroča precejšnjo zaskrbljenost v javnosti.

Mjanmarska vojaška hunta je v okviru vsakoletne amnestije ob dnevu neodvisnosti izpustila več kot 6000 zapornikov. Odločitev o množični izpustitvi prihaja le teden dni po izvedbi splošnih volitev, ki jih je mednarodna skupnost označila za pomanjkljive in nepravične. Med izpuščenimi naj bi bili po navedbah lokalnih virov predvsem posamezniki, ki so bili zaprti zaradi manjših kaznivih dejanj, čeprav opazovalci še preverjajo, ali so med njimi tudi politični zaporniki, ki so bili pridržani po vojaškem udaru. Izpustitve zapornikov so v Mjanmaru običajna praksa ob državnih praznikih, vendar so tokratne pod drobnogledom zaradi politične nestabilnosti v državi. Vojaške oblasti s tem dejanjem skušajo omiliti mednarodne pritiske in kritike glede legitimnosti nedavno izvedenih volitev. Kljub amnestiji tuji opazovalci opozarjajo, da v zaporih ostajajo številni nasprotniki režima, vključno z nekdanjimi voditelji civilne vlade.

Čadski minister za zunanje zadeve, dr. Abdoulaye Sabre Fadoul, se je v soboto, 3. januarja 2026, po telefonu pogovarjal z venezuelskim zunanjim ministrom Yvánom Gilom Pintom. V pogovoru sta diplomata obravnavala aktualne politične in varnostne razmere v Venezueli, ki so se v zadnjih dneh močno zaostrile. Venezuelski minister je čadskega kolega obvestil o nedavnih bombardiranjih, ki so prizadela državo, ter o operacijah, ki so vodile do eksfiltracije predsednika Nicolása Madura. Fadoul je v imenu čadske vlade izrazil globoko zaskrbljenost nad dogajanjem in poudaril, da Čad neomajno zagovarja spoštovanje mednarodnega prava. Po njegovih besedah je to ključni steber za zagotavljanje pravičnega in mirnega svetovnega reda. Čadski minister je med pogovorom izpostavil nujnost ohranjanja stabilnosti in spoštovanja suverenosti v skladu z mednarodnimi normami, medtem ko se Venezuela spopada z eno najhujših političnih kriz v svoji novejši zgodovini.

Mestne oblasti v Čačku so napovedale, da bo nova turistična atrakcija, stekleni vidikovac na gori Kablar, odprta spomladi. Projekt, v katerega so vložili več milijonov evrov, pa še naprej sproža številne polemike v srbski javnosti, predvsem zaradi razpok na skalah, ki so se pojavile med gradnjo. Kritiki projekta in del stroke opozarjajo na morebitno nestabilnost terena, kar bi lahko ogrozilo varnost obiskovalcev. Lokalni aktivisti in strokovnjaki izražajo dvom o tem, kateri inženir bo prevzel odgovornost in s svojim podpisom jamčil za varnost konstrukcije na tako zahtevnem in geološko nestabilnem območju. Kljub opozorilom o vidnih poškodbah na stenah pod objektom, oblasti vztrajajo pri dokončanju projekta, ki ga promovirajo kot ključnega za razvoj turizma v regiji Zahodne Morave.

Po sobotni vojaški operaciji Združenih držav Amerike, v kateri je bil ujet dolgoletni venezuelski predsednik Nicolás Maduro, je dolžnosti vršilke dolžnosti voditeljice države prevzela Delcy Rodríguez. Rodríguezova, ki je veljala za tesno zaveznico Madura in vplivno tehnokratinjo znotraj chavista gibanja, je vodenje države prevzela v obdobju izjemne politične negotovosti. Njen vzpon na čelo države se dogaja v senci mednarodnih pretresov in vprašanj o prihodnji lojalnosti vladajoče elite. Zajetje Madura, ki se je odvilo 3. januarja 2026, predstavlja tektonski premik v latinskoameriški politiki. Operacija, ki so jo vodile ameriške sile pod administracijo Donalda Trumpa, temelji na obtožbah o narkoterorizmu in trgovini z orožjem. Medtem ko so nekatere sosednje države, kot je Brazilija, operacijo obsodile kot kršitev suverenosti, venezuelska opozicija pod vodstvom Maríe Corine Machado v dogodku vidi priložnost za demokratične spremembe. Usoda režima pod vodstvom Rodríguezove ostaja negotova, saj se država spopada z globoko gospodarsko krizo in mednarodno izolacijo.

Združene države Amerike so po uspešni vojaški operaciji, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, začele proces prevzema nadzora nad državno naftno industrijo. Ameriški predsednik Donald Trump je poudaril namero o ponovni vzpostavitvi pretoka nafte, medtem ko obrambni minister Pete Hegseth napoveduje, da bo Washington določal pogoje prihodnjega razvoja Venezuele. Kritiki opozarjajo, da so tovrstni posegi v tuje naravne vire z vidika mednarodnega prava sporni, strokovnjaki pa dodajajo, da bo za polno operativnost naftne infrastrukture potrebnih več let. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanj napetosti, ki so vključevale gospodarsko blokado, tajne operacije obveščevalne službe Cia in uničevanje venezuelskih plovil. Hegsethove izjave o »postavljanju pogojev« nakazujejo na dolgotrajno ameriško prisotnost v regiji, kar bi lahko korenito spremenilo geopolitično sliko Latinske Amerike. Medtem ko Bela hiša operacijo opravičuje z bojem proti terorizmu in mamilarskim kartelom, mednarodna javnost opozarja na nevarnost širše regionalne nestabilnosti in humanitarne krize.

Ameriške posebne enote so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežen vojaški in kopenski napad na venezuelsko prestolnico Caracas, v katerem so zajele dolgoletnega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je operacija, ki so jo izvedle elitne enote Delta Force, sledila mesecem tajnega načrtovanja in stopnjevanju pritiskov na venezuelski režim. Maduro je bil nemudoma prepeljan v New York, kjer so ga zaprli v zvezni center za pridržanje, v ponedeljek pa naj bi se začel sodni postopek zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini z mamili in nezakonitem posedovanju orožja. Zajetje Madura je sprožilo mešane odzive v mednarodni skupnosti in znotraj Venezuele. Medtem ko so nekateri svetovni voditelji, med njimi francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Keir Starmer, pozdravili konec Madurovega režima in pozvali k demokratični tranziciji, so države, kot so Kitajska, Rusija in Iran, operacijo ostro obsodile kot kršitev mednarodnega prava in dejanje državnega terorizma. V Venezueli je vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je dejanje označila za ugrabitev, Donald Trump pa je napovedal, da bodo ZDA začasno neposredno upravljale državo in obnovile naftno infrastrukturo s pomočjo ameriških energetskih podjetij.

V jugozahodnem delu nemške prestolnice Berlin je prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je prizadel približno 45.000 gospodinjstev in več kot 2.000 podjetij. Do prekinitve oskrbe je prišlo po požaru na kabelskem mostu v okrožju Lichterfelde, kar je povzročilo prekinitev ogrevanja in oskrbe z energijo v času nizkih temperatur. Nemška policija in državni tožilci dogodek obravnavajo kot namerni požig in dejanje sabotaže na kritično infrastrukturo. Odgovornost za napad je v objavljenem pismu prevzela skrajno leva skupina Vulkangruppe, ki je znana po podobnih akcijah v preteklosti. Skupina trdi, da je s sabotažo želela opozoriti na določene politične in družbene problematike. Upravljavec omrežja Stromnetz Berlin je sporočil, da bodo popravila zahtevna in da bi popolna vzpostavitev sistema lahko trajala več dni, saj je infrastruktura na kabelskem mostu močno poškodovana.

Združeno kraljestvo se je pridružilo mednarodnim odzivom na ameriško operacijo v Venezueli, kjer je laburistična stranka zavrnila neposredno podporo Donaldu Trumpu, kar je sprožilo kritike, da popuščajo komunistom. Danska je pozvala ZDA, naj prenehajo »ogrožati« Grenlandijo. Republikanski strateg je opozoril na zgodovinsko ironijo Trumpove poteze v Venezueli. Vojaška akcija v Venezueli je postala tudi tema v republikanskih primarnih volitvah v Kentuckyju. V ZDA so se pojavili očitki, da je bil Trumpov motiv za posredovanje v Venezueli morda osebne narave.

Češki minister za zunanje zadeve Petr Macinka je na zagovor poklical ukrajinskega veleposlanika v Pragi Vasila Zvariča, potem ko se je ta kritično odzval na novoletni nagovor predsednika poslanske zbornice Tomia Okamure. Vodja stranke SPD Okamura je v svojem govoru ostro kritiziral Ukrajino in nadaljnjo pomoč tej državi, pri čemer je vztrajal, da za svojimi izjavami trdno stoji. Po mnenju Macinke in podpredsednice gibanja ANO Alene Schillerove bi morala biti ukrajinska stran glede na obsežno češko pomoč bolj pokorna. Spor se je dodatno zaostril, ko so se v bran veleposlaniku postavili visoki ukrajinski predstavniki, vključno z zunanjim ministrom Andrijem Sibigo in predsednikom ukrajinskega parlamenta Ruslanom Stefančukom. Schillerova je sicer poudarila, da so bile Okamurove besede namenjene predvsem njegovim volivcem, vendar je hkrati podprla odločitev zunanjega ministrstva za diplomatsko ukrepanje. Incident predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med češko populistično opozicijo in ukrajinsko diplomacijo, ki so se začele že s simbolnimi potezami v češkem parlamentu.

V javnost so prišle podrobnosti o načrtovani ameriški vojaški operaciji z imenom "Popolna odločnost" (Absolute Resolve), katere cilj je bil zajetje venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Po poročanju časnika The New York Times so ameriški strategi prvotno predvideli izvedbo operacije v času božično-novoletnih praznikov. Glavni razlog za takšen časovni okvir je bila domneva, da bo venezuelska obramba v tem obdobju oslabljena, saj naj bi bili številni visoki vladni uradniki in pripadniki vojske na dopustih oziroma odsotni z dolžnosti. Načrt, ki ga je podpirala administracija takratnega predsednika Donalda Trumpa, je temeljil na taktični prednosti presenečenja v času, ko je pripravljenost venezuelskih sil običajno nižja. Dokumenti razkrivajo, da so Združene države Amerike resno preučevale možnosti za neposredno odstranitev Madura z oblasti, pri čemer so izkoriščale praznični čas kot ključni dejavnik za uspeh misije. Kljub podrobnemu načrtovanju operacija v takšni obliki ni bila izvedena, vendar razkritja osvetljujejo stopnjo pripravljenosti Washingtona na radikalne posege v latinskoameriški državi.

Kitajsko zunanje ministrstvo je v nedeljo zjutraj ostro pozvalo Združene države Amerike k takojšnji izpustitvi pridržanega venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores. Peking je uradni Washington obtožil kršitve mednarodnega prava in poudaril, da bi morale ZDA politično krizo v Venezueli reševati izključno prek dialoga in pogajanj, ne pa z enostranskimi vojaškimi ukrepi. Kitajska diplomacija je poziv naslovila neposredno na administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, pri čemer so izpostavili nujnost spoštovanja suverenosti držav. Napetosti so se stopnjevale po nedavni ameriški vojaški operaciji, v kateri so oborožene sile ZDA na venezuelskem ozemlju zajele Madura. Kitajska, ki velja za ključno zaveznico Caracasovih oblasti, s tem dejanjem utrjuje svojo podporo režimu, s katerim je le nekaj dni pred incidentom potrdila strateško partnerstvo. Medtem ko so ZDA operacijo označile za uspešno in Madura z ladjo USS Iwo Jima prepeljale proti New Yorku, Peking opozarja na nevarne precedense, ki jih takšna dejanja postavljajo v mednarodni skupnosti. Razmere ostajajo nestabilne, saj se na dogajanje različno odzivajo tudi druge latinskoameriške države in Združeni narodi.

Kitajska je uradno zahtevala takojšnjo izpustitev odstavljenega venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove žene ter pozvala Združene države Amerike, naj prenehajo s prizadevanji za strmoglavljenje venezuelske vlade.

Ameriške oborožene sile so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v Caracasu, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil uspeh operacije, imenovane "Operation Absolute Resolve" (Operacija popolna odločenost), in poudaril, da je bila akcija izvedena brez ameriških žrtev. Trump je operacijo utemeljil kot ključno za uresničevanje strategije "Amerika na prvem mestu" (America First) ter kot nujno zaustavitev pretoka nezakonitih drog v Združene države Amerike. Pravosodno ministrstvo ZDA je hkrati objavilo obtožnico proti Maduru zaradi sodelovanja v narko-teroristični zaroti. Predsednik Trump je v pogovoru za medije napovedal, da bodo Združene države Amerike v prihodnje močno vpletene v venezuelsko naftno industrijo, saj država razpolaga z največjimi zalogami nafte na svetu. Ob sklicevanju na Monroejevo doktrino je Trump poudaril ponovno uveljavitev ameriške moči v regiji. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in vojaških blokad, ki jih je Washington stopnjeval proti režimu v Caracasu. Medtem ko Bela hiša dejanje označuje za osvobodilno, mednarodna javnost odpira vprašanja o pravni podlagi in legitimnosti takšnega vojaškega posredovanja na ozemlju suverene države.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto ostro nastopil proti udeležencem množičnih protestov in izjavil, da morajo biti "izgredniki postavljeni na svoje mesto". To so bili prvi javni komentarji 86-letnega voditelja, odkar so državo zajeli nemiri, ki jih je sprožilo nezadovoljstvo nad propadajočim gospodarstvom in visoko inflacijo. Hamenejeva izjava po mnenju analitikov pomeni neformalno zeleno luč varnostnim silam za agresivnejše zatiranje demonstracij, ki so v zadnjem tednu resno pretresle stabilnost islamske republike. Nasilje med spopadi protestnikov in režimskih sil se stopnjuje, po zadnjih podatkih pa je število smrtnih žrtev naraslo na najmanj deset. Val nezadovoljstva se je iz Teherana razširil tudi v druge province, pri čemer protestniki zahtevajo odgovornost oblasti za gospodarsko stagnacijo. Režim v Teheranu ob tem zavrača zunanjo kritiko in dogodke označuje za delovanje sovražnih elementov, kar dodatno zaostruje napetosti v regiji.

Ustavni senat vrhovnega sodišča Venezuele je v soboto uradno razglasil podpredsednico Delcy Rodríguez za vršilko dolžnosti predsednice države. Odločitev je bila sprejeta po tem, ko so ameriške vojaške sile 3. januarja 2026 v okviru operacije zajele dosedanjega predsednika Nicolása Madura in ga odpeljale iz države. Sodišče je v obrazložitvi navedlo, da mora Rodríguezova zagotoviti upravno kontinuiteto in zaščito suverenosti države v razmerah, ki so jih označili za tujo vojaško agresijo. Rodríguezova je v televizijskem nagovoru poudarila, da Madura še vedno priznava kot edinega zakonitega voditelja, in od Združenih držav Amerike zahtevala njegovo takojšnjo izpustitev. Medtem ko so sosednja Brazilija in nekateri drugi mednarodni akterji že začeli priznavati Rodríguezovo kot začasno voditeljico države, so se napetosti med Caracasom in Washingtonom močno zaostrile. Nova vršilka dolžnosti predsednice je v zadnjih dneh iskala podporo tudi v tujini, predvsem v pogovorih z ruskimi in beloruskimi predstavniki, s čimer želi utrditi svoj položaj v času globoke politične krize.

Ameriška vojska je po uspešni vojaški operaciji v Caracasu venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores prepeljala v pridržanje v New York. Maduro je bil z ladje USS Iwo Jima premeščen v zvezni zapor v Brooklynu, kjer v ponedeljek pričakujejo prvi sodni narok. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za izjemen uspeh, vendar je dogodek sprožil val mednarodnih kritik. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je ostro obsodil ameriško posredovanje in poudaril, da mednarodni pravni red ter Ustanovna listina Združenih narodov očitno ne delujeta več, ko gre za interese velesil. V Venezueli po zajetju predsednika vlada velika negotovost, saj ZDA napovedujejo začasno upravljanje države do vzpostavitve varnega prehoda oblasti. Kljub aretaciji Madura njegovi ključni zavezniki v državi, vključno z nekaterimi vojaškimi strukturami, še vedno ohranjajo določen nadzor, kar povzroča politično zmedo. Medtem ko del latinskoameriških držav in venezuelska opozicija pod vodstvom Marie Machado operacijo pozdravljata, generalni sekretar ZN António Guterres opozarja na nevaren precedens v mednarodnih odnosih. Trumpova administracija je ob tem že nakazala, da bi se podobni ukrepi lahko zgodili tudi v drugih državah regije, kar še dodatno stopnjuje napetosti v Latinski Ameriki.

Nicolása Madura so po prihodu v New York premestili v Metropolitanski priporni center v Brooklynu. Pričakuje se, da se bo kmalu srečal s sodnikom na Manhattanu. Kitajska je pozvala ZDA k njegovi takojšnji izpustitvi. Njegova soproga Cilia Flores je prav tako v zveznem priporu v New Yorku.

Zajem venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil je sprožil različne odzive. Župan New Yorka, Zohran Mamdani, je dejanje označil za 'vojno dejanje'. Dominique de Villepin je kritiziral Macrona zaradi Madurovega zajetja. Demokrati trdijo, da je zajetje le 'distrakcija'. Beli hišni viri so razkrili, da je bila Trumpova osebna zamera eden ključnih motivov za ameriško prevzemanje Venezuele.

Indijsko ministrstvo za zunanje zadeve je sporoāilo, da z veliko zaskrbljenostjo spremlja razmere v Venezueli, potem ko so ameriške posebne enote zajele predsednika Nicolasa Madura. Uradni New Delhi je poudaril, da pozorno spremlja razvoj dogodkov v tej juųnoameriški drųavi in pozval k mirnemu reševanju nastalih vprašanj. Indijska vlada se je odzvala hitro po poroāilih o ameriški operaciji, ki je privedla do pridrųanja venezuelskega voditelja. Kot so navedli v izjavi za javnost, so stabilnost in mirni procesi kljuānega pomena za regijo. Indija, ki vzdrųuje diplomatske in gospodarske odnose z Venezuelo, se je s tem pridruųila mednarodnim odzivom na drastiāno spremembo oblasti v Caracasu.

Načrt za odstranitev venezuelskega voditelja Nicolása Madura je bil v Beli hiši pripravljen že med prvim predsedniškim mandatom Donalda Trumpa, kažejo razkritja nekdanjih svetovalcev in poročila ameriške televizijske mreže CNN. Ta strateški dokument je služil kot podlaga za nedavne vojaške operacije, ki so privedle do zajetja Madura s strani ameriških posebnih enot Delta. Nekdanji sodelavci sedanjega ameriškega predsednika so potrdili, da je bila ideja o zamenjavi oblasti v Caracasu dolgotrajna prioriteta Trumpove zunanje politike, kar postavlja nedavne dogodke v širši kontekst večletnih prizadevanj za destabilizacijo Madurovega režima. Operacija, ki jo je Trump nedavno opisal kot izjemno vojaško predstavo, je bila po poročanju medijev v tleh načrtovana z visoko stopnjo natančnosti, pri čemer so bili upoštevani vsi varnostni parametri. Trumpove grožnje drugim latinskoameriškim voditeljem, vključno s kolumbijskim predsednikom Gustavom Petrom in mehiško predsednico Claudio Sheinbaum, nakazujejo na širšo regionalno strategijo Združenih držav Amerike, ki temelji na načrtih iz leta 2017 in naprej. Medtem ko je vodenje Venezuele začasno prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez, svetovna javnost s pozornostjo spremlja nadaljnje korake Washingtona, ki so se očitno kalili skozi oba Trumpova mandata.

Žena svetovalca Donalda Trumpa, Stephena Millerja, Katie Miller, je objavila zemljevid Grenlandije, obarvan v barve ameriške zastave. Objava je sprožila ogorčenje na Danskem.

V Berlinu in okolici je prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je ohromil mestni in regionalni železniški promet. Po poročanju nemških medijev so težave nastale zaradi namernega požiga na infrastrukturi, kar je neposredno vplivalo na delovanje S-Bahna in regionalnih vlakov med Berlinom in Potsdamom. Številne linije so bile prekinjene ali so delovale z velikimi zamudami, kar je povzročilo kaos v javnem prevozu v nemški prestolnici. Preiskovalni organi obravnavajo incident kot sabotažo, saj je ogenj poškodoval ključne električne vode, potrebne za napajanje signalizacije in pogonskih sistemov. Potniki so bili prisiljeni uporabljati alternativne oblike prevoza, medtem ko so ekipe na terenu poskušale odpraviti posledice napada. Dogodek je znova sprožil razpravo o ranljivosti kritične infrastrukture v večjih evropskih mestih in potrebi po strožjem varovanju energetskih vozlišč.

Predsednica tajvanske opozicijske stranke Kuomintang (KMT) Zheng Liwen je ostro zavrnila poročilo ameriškega Inštituta za preučevanje vojne (ISW), ki ji je očitalo, da njene izjave sovpadajo s kitajskimi propagandnimi narativi. Zhengova je trditve inštituta označila za del "dobavne verige dezinformacij", ki jo po njenih besedah usmerja vladajoča Demokratična progresivna stranka (DPP) z namenom diskreditacije političnih nasprotnikov in ustvarjanja notranjih sporov. Na očitke se je odzval tiskovni predstavnik vladajoče stranke DPP Li Kuncheng, ki je Zhengvo obtožil, da s svojimi dejanji postavlja osebne politične interese nad nacionalno varnost države. Po navedbah stranke DPP naj bi bili njeni nastopi usmerjeni v pridobivanje naklonjenosti Pekinga in utiranje poti za morebitno srečanje s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom. Spor se je razplamtel v času povečanih napetosti v Tajvanski ožini, ko vprašanja nacionalne identitete in odnosov s Kitajsko močno polarizirajo tajvansko politično prizorišče. Poslanka vladajoče stranke Lin Chu-yin je ob tem opozorila, da tovrstno ravnanje opozicije spodkopava medsebojno zaupanje med Tajvanom in Združenimi državami Amerike. Medtem ko KMT zagovarja dialog s Pekingom kot sredstvo za zmanjšanje napetosti, DPP poudarja potrebo po krepitvi obrambnih zmogljivosti in zmanjšanju odvisnosti od celinske Kitajske.

Veleposlanik Islamske republike Iran v Azerbajdžanu se je danes v Teheranu sestal z iranskim ministrom za zunanje zadeve Abasom Aragčijem. Med diplomatskim srečanjem sta uradnika razpravljala o trenutnem stanju dvostranskih odnosov med Teheranom in Bakujem ter o prihodnjih načrtih za krepitev sodelovanja. Veleposlanik je ministru podal poročilo o svojem delovanju v sosednji državi in predstavil ključne izzive ter priložnosti v regiji. Sestanek predstavlja del rednih diplomatskih posvetovanj, s katerimi Iran utrjuje svoje zunanjepolitične cilje na Kavkazu. Razprava je bila osredotočena na diplomatske protokole in izmenjavo informacij o napredku pri skupnih projektih. Aragči je ob tem poudaril pomen stabilnosti v regiji in vlogo Azerbajdžana kot pomembnega sosedskega partnerja v iranski diplomaciji. Podrobnosti o specifičnih dogovorih niso bile razkrite, vendar srečanje kaže na prizadevanja obeh strani za ohranitev konstruktivnega dialoga.

Volodimir Zelenski je napovedal novo srečanje z Donaldom Trumpom konec januarja, kjer bosta razpravljala o mirovnem načrtu za Ukrajino. Donald Trump je izrazil kritiko do Vladimirja Putina, češ da »ubija preveč ljudi«. Zelenski je obenem predlagal, da bi ZDA z Vladimirjem Putinom ravnale enako kot z Nicolasom Madurom, ki so ga aretirali in odpeljali v New York.

Volodimir Zelenski je napovedal novo srečanje z Donaldom Trumpom konec januarja, kjer bosta razpravljala o mirovnem načrtu za Ukrajino. Zelenski je tudi nakazal, da bi moral Trump z Vladimirjem Putinom postopati podobno kot z Nicolasom Madurom. Trump je izrazil kritike na račun Vladimirja Putina, rekoč, da "ubija preveč ljudi".

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je uvedel sankcije proti 95 posameznikom in 70 pravnim subjektom, večinoma ruskim državljanom in prebivalcem, ki so povezani z ruskim vojaško-industrijskim sektorjem. Donald Trump je izrazil kritike na račun Vladimirja Putina in izjavil, da Ukrajina ni ciljala Putinove rezidence z napadom z dronom, kot trdi Kremelj. Trump se je srečal tudi z Zelenskim, nakar so se pojavile ruske obtožbe.

Vrhovno sodišče Venezuele (TSJ) je v soboto, 3. januarja, odredilo, da dotedanja izvršna podpredsednica Delcy Rodríguez nemudoma prevzame dolžnosti začasne predsednice republike. Odločitev ustavnega senata vrhovnega sodišča temelji na potrebi po zagotavljanju kontinuitete upravljanja države in popolne zaščite republike v odsotnosti Nicolása Madura. Sodnica Tania D'Amelio je v uradni izjavi poudarila, da Rodríguezova dolžnosti prevzema v strogem skladu z venezuelsko ustavo in veljavno zakonodajo. Imenovanje Rodríguezove na čelo države se je zgodilo po tem, ko se je sama neposredno obrnila na sodišče, da bi razjasnilo status izvršne oblasti. Čeprav natančne okoliščine odsotnosti Nicolása Madura v uradnem poročilu niso podrobno pojasnjene, sodni nalog zahteva takojšen prevzem pooblastil, da se prepreči institucionalni vacuum. Delcy Rodríguez, ki velja za tesno zaveznico dosedanjega predsednika, bo tako vodila državo do vzpostavitve rednih razmer oziroma novih političnih odločitev.

Indijski tiskovni center in raziskovalna organizacija Global Trade Research Initiative (GTRI) sta sporočila, da nedavno stopnjevanje konflikta med Združenimi državami Amerike in Venezuelo ne bo imelo večjega vpliva na trgovinsko izmenjavo med Indijo in to južnoameriško državo. Poročilo je bilo izdano po tem, ko so ameriške sile 4. januarja v Venezueli izvedle obsežno vojaško operacijo, v kateri so zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo ter ju prepeljale v ZDA. Kljub dramatičnim političnim spremembam in vojaškemu posredovanju strokovnjaki pri GTRI ocenjujejo, da bodo gospodarski tokovi med New Delhijem in Caracasom ostali razmeroma stabilni. Indija, ki velja za pomembno uvoznico venezuelske nafte, se v preteklosti že spopadala z različnimi nihanji v diplomatskih odnosih med Washingtonom in Caracasom. Analitiki poudarjajo, da indijska trgovinska strategija ostaja osredotočena na energetsko varnost, kar pomeni, da bi se trgovanje lahko nadaljevalo po ustaljenih kanalih ali prek alternativnih mehanizmov, ki so bili vzpostavljeni v obdobju prejšnjih sankcij.

Ruski preiskovalni odbor je sporočil, da se je število smrtnih žrtev napada na naselje Horli v okupirani ukrajinski regiji Herson povečalo na 29. Uradna govornica odbora Svetlana Petrenko je navedla, da sta med ubitimi tudi dva mladoletnika, skupno število ranjenih pa znaša najmanj 60 oseb. Napad so ukrajinske sile izvedle v novoletni noči, 1. januarja, s ciljem na omenjeno vas. Ruska stran dogodek opisuje kot neposreden ukrajinski napad na civilno infrastrukturo, pri čemer preiskovalci še naprej ugotavljajo identiteto žrtev in obseg povzročene škode. Ukrajinska stran uradno napada na to specifično lokacijo in civilnih žrtev v takšnem obsegu ni potrdila, vendar so ruske oblasti na zasedenih območjih že začele s postopki izplačevanja socialnih odškodnin družinam ubitih. Razmere v regiji ostajajo napete, saj gre za enega izmed najbolj smrtonosnih napadov na tem območju v zadnjem obdobju.

Ruske oblasti so v prvih enajstih mesecih leta 2025 iz države prisilno odstranile 54.400 tujih državljanov in oseb brez državljanstva. Po podatkih Zvezne službe sodnih izvršiteljev (FSSP) so bili ukrepi izvedeni zaradi kršitev migracijske zakonodaje in drugih predpisov Ruske federacije. Vsi postopki so temeljili na pravnomočnih sodnih odločbah, ki so naložile deportacijo kršiteljev. Kljub visokemu številu izgonov statistični podatki kažejo na zmanjšanje tovrstnih ukrepov v primerjavi z enakim obdobjem leta 2024, ko je bilo iz države prisilno odstranjenih 79.000 oseb. Število izgonov se je tako zmanjšalo za približno tretjino. Hkrati pa so ruski organi pregona v letu 2025 omejili vstop v državo več kot 160.000 tujcem, število razveljavljenih dovoljenj za bivanje pa se je povečalo za 17 odstotkov, kar kaže na nadaljnje zaostrovanje nadzora nad migracijami.

Kitajska je izrazila resno zaskrbljenost zaradi tega, ker so ZDA s silo prijele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo ter ju odpeljale iz države. Kitajsko zunanje ministrstvo je pozvalo ZDA k njuni takojšnji izpustitvi in pozvalo k pogajalski rešitvi v Venezueli.

V ruski obmejni regiji Belgorod je v nedeljo v napadu ukrajinskega brezpilotnega letalnika na osebno vozilo umrl moški, medtem ko sta bili ženska in štiriletni otrok huje poškodovani. Kot je prek aplikacije Telegram sporočil guverner regije Vjačeslav Gladkov, sta bila oba poškodovanca nemudoma prepeljana v bolnišnico, kjer sta prejela nujno medicinsko pomoč. Napad predstavlja nadaljevanje strategije ukrajinskih sil, ki z uporabo dronov redno ciljajo cilje v obmejnih regijah Ruske federacije. Regija Belgorod je zaradi svoje geografske bližine bojiščem ena najpogostejših tarč tovrstnih operacij, ki so se v zadnjih mesecih močno intenzivirale. Ukrajinska stran s temi dejanji poskuša motiti rusko logistiko in prenesti del vojnega bremena na rusko ozemlje. Incident se je zgodil v času, ko obe strani krepita svoje zračne zmogljivosti in se spopadata z vse pogostejšimi napadi na civilno in energetsko infrastrukturo. Ruska zračna obramba sicer redno poroča o sestrelitvah ukrajinskih zrakoplovov, vendar nekateri kljub temu dosežejo svoje cilje, kar povzroča smrtne žrtve in gmotno škodo med civilnim prebivalstvom na obeh straneh meje.

Čečenski voditelj Ramzan Kadirov se je po daljšem obdobju ugibanj o njegovem zdravstvenem stanju prvič pojavil v javnosti z opazno palico za hojo. Voditelj je posnetek svojega obiska na odprtju nove šole hafizov v vasi Novi Šaroj objavil na svojem uradnem kanalu na platformi Telegram. Na posnetku je razvidno, da se Kadirov pri hoji opira na palico, kar so nemudoma izpostavili številni neodvisni mediji in opazovalci. Njegov javni nastop sledi seriji poročanj o domnevni hospitalizaciji in kritičnem zdravstvenem stanju, ki so se v preteklih tednih širila po družbenih omrežjih in nekaterih medijskih kanalih. Čeprav so čečenske oblasti te navedbe vztrajno zanikale, je uporaba palice ob prvem javnem nastopu ponovno sprožila razprave o resničnem stanju njegovega zdravja. Kadirov v objavi same palice ali morebitnih zdravstvenih težav ni neposredno komentiral, temveč se je osredotočil na pomen nove izobraževalne ustanove za regijo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je podpisal odlok, s katerim je uveljavil odločitev Sveta za nacionalno varnost in obrambo o uvedbi novih sankcij proti ruskim subjektom. Ukrepi so uperjeni predvsem proti proizvajalcem in dobaviteljem komunikacijske opreme, sistemov za elektronsko vojskovanje ter mikroelektronike, ki so ključni za delovanje ruskega obrambno-industrijskega sektorja. Dokument, ki je bil javno objavljen 4. januarja, vključuje seznam posameznikov in podjetij, ki so neposredno povezani z izvajanjem in servisiranjem ruskih državnih obrambnih naročil. Nove omejitve so del širših prizadevanj Kijeva, da bi onemogočil oskrbovalne verige, ki ruski vojski omogočajo nadaljevanje agresije. Sankcionirana podjetja in posamezniki so po navedbah ukrajinskih oblasti vpleteni v razvoj naprednih tehnologij, ki jih ruske sile uporabljajo na bojišču. S tem korakom želi Ukrajina dodatno mednarodno izolirati rusko vojaško industrijo in spodbuditi zaveznice k podobnim ukrepom za zmanjšanje tehnološke zmogljivosti agresorja.

Avstralska vlada je uvedla reforme, ki omogočajo vsem družinam dostop do vsaj treh dni subvencioniranega varstva otrok na teden, ne glede na zaposlitev ali študij staršev. Novi ukrepi so začeli veljati v ponedeljek.

Z novimi reformami, ki so začele veljati 5. januarja, ima več kot 100.000 avstralskih družin dostop do najmanj treh dni subvencioniranega varstva otrok na teden, ne glede na zaposlitev staršev.

Po ameriški vojaški operaciji, ki je pripeljala do aretacije Nicolása Madura, so ZDA izrazile namen »voditi« tranzicijo v Venezueli. Ameriški predsednik Trump trdi, da bo ZDA povrnila nafto, ki naj bi jo Venezuela ukradla, čeprav strokovnjaki dvomijo o pravni podlagi za takšno zahtevo. Operacija je povzročila padec cen nafte. Senator Schumer je kritiziral Trumpovo odločitev kot kršitev mednarodnega prava, medtem pa je danski veleposlanik opozoril na obrambne vezi glede ozemlja Grenlandije po provokativnem zapisu MAGA.

Pripadniki ruskih oboroženih sil so na bojišču izvedli nenavadno akcijo, v kateri so ukrajinskim položajem na prvi bojni črti poslali dron, ki je nosil novoletno jelko. O dogodku so v nedeljo, 4. januarja, poročali ruski vojni dopisniki preko kanala na družbenem omrežju Telegram. Po dostopnih informacijah je šlo za simbolično gesto oziroma specifično obliko psihološkega delovanja v času praznikov. Incident se je zgodil v času trajajočih spopadov, kjer obe strani redno uporabljata brezpilotne letalnike za različne namene. Tokratna uporaba drona za dostavo novoletnega simbola namesto bojnega tovora izstopa kot redek primer nekonvencionalne dejavnosti na fronti. Poročilo o dogodku se je hitro razširilo po ruskih medijskih kanalih, ki so akcijo označili za posebno novoletno darilo nasprotniku.

Romunski minister za zdravje Alexandru Rogobete je odredil napotitev nadzorne komisije v okrožno nujno klinično bolnišnico v Konstanci. Odločitev je sledila javnemu razkritju direktorice bolnišnice, ki je opozorila na nenavadno visoko število zdravnikov, ki so uradno oproščeni opravljanja dežurstev. Na nekaterih oddelkih naj bi bilo po njenih navedbah kar 70 odstotkov zdravstvenega osebja oproščenega teh dolžnosti zaradi domnevnih zdravstvenih razlogov, čeprav nekateri med njimi v prostem času obiskujejo telovadnice. Minister Rogobete je poleg nadzora napovedal tudi zahtevo za ponovno zdravniško oceno vseh oprostitev, ki jo bo izvedla komisija za medicino dela. Poudaril je, da status bolnika ne more biti selektiven in vezan zgolj na obveznosti v javnem sektorju. Preiskava bo preverila zakonitost izdanih zdravniških potrdil in morebitne zlorabe sistema, ki bi lahko ogrozile delovanje nujne medicinske pomoči v regiji. Primer je sprožil širšo razpravo o delovni etiki in pomanjkanju kadra v romunskem javnem zdravstvu.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te se je udeležil 74. slovesne zaprisege vodstva Mednarodne mladinske zbornice (JCI) Tajvana v mestu Zhubei. V svojem nagovoru je izpostavil pomen mladih kot ključne sile za prihodnost države in pohvalil organizacijo kot valilnico talentov, ki pomembno prispevajo k družbenemu napredku. Predsednik je ob tej priložnosti napovedal nove gospodarske ukrepe, vključno z obljubo o ponovnem zvišanju minimalne plače v letošnjem letu, ki naj bi presegla prag 30.000 tajvanskih dolarjev. Poleg finančnih spodbud je Lai poudaril, da vlada namenja znatna sredstva za digitalno in zeleno preobrazbo malih ter srednjih podjetij, kar bo mladim podjetnikom olajšalo prehod v sodobno gospodarstvo. Dogodka se je udeležila tudi Zheng Liwen, vidna predstavnica opozicijske stranke Kuomintang (KMT), ki je v svojem govoru izpostavila potrebo po miru med Tajvanom in Kitajsko. Njen poziv h krepitvi dialoga in ohranjanju stabilnosti v regiji odraža dolgotrajna politična razhajanja med vladajočo stranko in opozicijo glede vprašanja nacionalne varnosti in zunanje politike.

Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli je bil ta prepeljan v Metropolitanski priporni center v Brooklynu, New York, kjer čaka na sojenje zaradi obtožb o trgovini z mamili. Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA "usmerjale" Venezuelo in tam vzpostavile naftno industrijo, kar predstavlja nove geopolitične rizike za investitorje. Zaradi problematičnih razmer v zaporu v Brooklynu nekateri sodniki nočejo pošiljati ljudi tja. Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli vlada napeto vzdušje, medtem ko se pojavljajo pravna vprašanja.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social iranskim oblastem izrekel ostro opozorilo, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje, če bo Teheran nadaljeval z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. Trump je v seriji nočnih objav zapisal, da so ameriške sile v stanju polne pripravljenosti (angl. locked and loaded) in da bodo prišle na pomoč iranskemu ljudstvu, ki se sooča z gospodarsko krizo in inflacijo. Odločitev je sprožila buren odziv tako v tujini kot znotraj njegove lastne republikanske stranke. Znotraj ZDA so nekateri vidni republikanci, med njimi kongresnika Thomas Massie in Marjorie Taylor Greene, kritizirali predsednikovo napoved. Massie je poudaril, da bi kakršen koli vojaški napad zahteval odobritev kongresa, in dodal, da bi se morale ZDA osredotočiti na notranje težave. Nekdanji Trumpov svetovalec Steve Bannon je predsedniku očital, da uporablja strategijo, ki spominja na politiko nekdanje zunanje ministrice Hillary Clinton. Medtem je iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej dejal, da se država ne bo uklonila grožnjam, Teheran pa je zaradi Trumpovih izjav zahteval ukrepanje Združenih narodov.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se sprva začeli konec decembra 2025 zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer in rekordnega padca vrednosti nacionalne valute, sprevrgli v vsesplošne nemire, v katerih je do sobote umrlo najmanj deset ljudi. Demonstracije, ki so se razširile v več kot 30 mest po vsej državi, so se iz gospodarskega upora v teheranskem Velikem bazarju preobrazile v širše politično gibanje. Študenti in drugi protestniki v večjih središčih, kot so Isfahan, Širaz in Mašhad, sedaj odkrito pozivajo k padcu režima in vzklikajo gesla proti vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju. Ameriški predsednik Donald Trump je spričo stopnjevanja nasilja izdal ostro opozorilo teheranskim oblastem, naj se vzdržijo uporabe smrtonosne sile proti mirnim protestnikom, in nakazal pripravljenost na odločen odziv Združenih držav Amerike. Teheran je te navedbe zavrnil in Washington obtožil vmešavanja v notranje zadeve ter spodbujanja nemirov. Medtem je izgnani iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi pozval k revoluciji in prebivalce pozval h množičnemu zavzetju ulic v prestolnici, da bi presegli represijo režima, ki se spopada z najhujšo krizo po letu 2022.

Ameriška vojska je v izjemni operaciji zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores v Caracasu ter ju prepeljala v pridržanje v New York. Maduro, ki je nekdanji neomejeni vladar z nafto bogate države, se je na posnetkih Bele hiše pojavil v rjavi uniformi in z vklenjenimi rokami v spremstvu agentov agencije DEA. Trenutno sta zaprta v zveznem zaporu v Brooklynu, kjer pričakujeta sojenje zaradi resnih obtožb o narkoterorizmu in mednarodni trgovini s kokainom. Ameriško ministrstvo za pravosodje trdi, da je Maduro vodil nelegitimno in koruptivno vlado, ki je v ZDA pošiljala tisoče ton prepovedanih substanc. Obtožnica poleg predsedniškega para zajema tudi njunega sina in tri tesne sodelavce. Generalna tožilka Pam Bondi je potrdila, da se bodo obtoženci soočili z ameriškim pravosodnim sistemom na ameriških tleh. Med obtožbami so navedene povezave s terorističnimi organizacijami, uvoz kokaina ter nezakonito posedovanje težkega orožja in eksplozivnih naprav. Medtem ko so nekatere afriške države operacijo uradno obsodile, Washington vztraja, da gre za nujno dejanje za zagotovitev pravičnosti in varnosti v regiji. Dogodek je povzročil močne mednarodne odzive in predstavlja precedens v mednarodnih odnosih, saj so ZDA neposredno odstranile voditelja suverene države.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so posebne vojaške enote Združenih držav Amerike v obsežni nočni operaciji na venezuelskem ozemlju zajele avtoritarnega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija se je začela z zračnimi napadi v okolici prestolnice Caracas, nato pa so vojaki vdrli v močno utrjen objekt, ki ga je Trump opisal kot trdnjavo iz masivnega jekla. Po navedbah ameriškega predsednika so par zajeli v spalnici in ga nemudoma evakuirali iz države. Zajeti par se trenutno nahaja na krovu ameriške vojne ladje, ki pluje proti New Yorku, kjer se bosta soočila s pravnimi obtožbami pred ameriškim sodstvom. Trump je za televizijo Fox News razkril, da je dogajanje spremljal v živo, podobno kot televizijsko oddajo, ter dodal, da so bili v spopadih ranjeni nekateri ameriški vojaki. Ta dogodek predstavlja drastično stopnjevanje ameriškega posredovanja v Latinski Ameriki in pomeni konec večletne vladavine Madura, ki ga Washington že dlje časa obravnava kot nezakonitega voditelja. Venezuelska vlada je dejanje ostro obsodila kot tujo agresijo in vztraja, da Maduro ostaja legitimni predsednik države. Medtem ko se vojaške napetosti v regiji stopnjujejo, so ZDA že napovedale vzpostavitev začasnega upravljanja države do varne predaje oblasti, kar bi lahko korenito spremenilo geopolitično podobo Južne Amerike.

Zohran Mamdani je na novo leto 2026 uradno prevzel dolžnosti župana mesta New York in ob tem napovedal novo dobo vodenja, ki bo temeljila na načelih demokratičnega socializma. 34-letni Mamdani se je v zgodovino zapisal kot prvi musliman, prvi politik južnoazijskega porekla in najmlajši voditelj ameriške metropole v zadnjem stoletju. Na slovesnosti pred mestno hišo ga je zaprisegel neodvisni senator iz Vermonta Bernie Sanders, dogodka pa so se udeležili številni progresivni politiki, vključno s kongresnico Alexandrio Ocasio-Cortez. Novi župan je v svojem nagovoru poudaril, da bo vladal drzno in v korist delovnega ljudstva, pri čemer se ne namerava odreči svojim načelom zaradi strahu pred oznakami o radikalizmu. Simbolični pomen njegovega nastopa sta poudarili dve zaprisegi: zasebna polnočna slovesnost na opuščeni postaji podzemne železnice pod mestno hišo, s katero je izpostavil načrt za izboljšanje javnega prevoza, in javna slovesnost z uporabo dveh koranov. Mamdani je prvi polni delovni dan začel s simbolično vožnjo s podzemno železnico iz svojega stanovanja v Queensu, s čimer je želel pokazati povezanost z vsakdanjim življenjem Newyorčanov. Kljub navdušenju podpornikov se je že v prvih urah mandata soočil s kritikami in vprašanji glede svojih stališč do Izraela.

Zohran Mamdani je v četrtek uradno prevzel dolžnosti župana mesta New York, s čimer je postal prvi musliman in prvi Američan južnoazijskega porekla na čelu tega ameriškega velemesta. 34-letni demokrat, ki se opredeljuje za demokratičnega socialista, je zaprisego opravil najprej ob polnoči na opuščeni postaji podzemne železnice, kasneje pa še na javni slovesnosti, kjer mu je zaprisego podal senator Bernie Sanders. V svojem nagovoru je Mamdani napovedal ambiciozno progresivno agendo, ki se bo osredotočala na dostopna stanovanja in krepitev vloge javne uprave pri izboljšanju življenj delavskega razreda. Ena njegovih prvih potez na položaju je bila razveljavitev več izvršilnih ukazov njegovega predhodnika Erica Adamsa. Mamdani je to odločitev utemeljil kot nujno za vzpostavitev nove smeri upravljanja mesta, potem ko se je Adams leta 2024 znašel v primežu zveznih obtožb zaradi nezakonitih prispevkov za kampanjo. Novi župan je poudaril, da se mestna hiša ne bo več obotavljala pri uporabi svoje moči za družbene spremembe, pri čemer so ga podprli vidni predstavniki levega krila demokratske stranke, vključno s kongresnico Alexandrio Ocasio-Cortez. Njegov nastop označuje pomemben politični premik v največjem ameriškem mestu proti bolj radikalnim socialnim politikam.

Grčija je uradno ponudila pomoč pri oskrbi žrtev z hudimi opeklinami, ki so utrpele poškodbe v katastrofalnem požaru v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana. Ponudba je bila posredovana po tem, ko je Švica sprožila mehanizem Evropske unije za civilno zaščito. Grška diplomacija je potrdila pripravljenost svojih specializiranih zdravstvenih ustanov za sprejem najhuje poškodovanih bolnikov, kar predstavlja pomemben korak v mednarodnem sodelovanju ob tej nesreči. Medtem ko se švicarske oblasti spopadajo z logističnimi izzivi zdravljenja več kot sto poškodovanih, preiskovalci še vedno ugotavljajo identiteto žrtev. Po uradnih podatkih je v požaru, ki naj bi ga povzročile prskalice v zaprtem prostoru, umrlo najmanj 40 ljudi. Identifikacija trupel poteka počasi, kar po besedah uradnikov predstavlja nevzdržno čakanje za svojce pogrešanih. Preiskava se osredotoča na bar Le Constellation, kjer se je novoletno praznovanje spremenilo v eno najhujših tragedij v sodobni zgodovini Švice.

Švicarske oblasti so uvedle uradno preiskavo proti upraviteljema bara Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v požaru na silvestrovo umrlo najmanj 47 ljudi, več kot 115 pa jih je bilo poškodovanih. Lastnika lokala, francoska državljana Jacques in Jessica Moretti, sta osumljena povzročitve smrti iz malomarnosti, hude telesne poškodbe iz malomarnosti ter povzročitve požara iz malomarnosti. Požar je izbruhnil v zgodnjih jutranjih urah 1. januarja v kletnih prostorih kluba, ki je bil v času nesreče poln mladih obiskovalcev, starih od najstniških let do srednjih dvajsetih. Glavna hipoteza preiskovalcev kaže, da so ogenj povzročile t. i. fontane oziroma kresničke na steklenicah šampanjca, ki so jih natakarji prinesli preblizu lesenega stropa. Ogenj se je nato bliskovito razširil po zvočno-izolacijski peni in lesenih oblogah, kar je povzročilo paniko in številne žrtve. Številni preživeli so bili zaradi hudih opeklin prepeljani v specializirane enote v Belgiji, Franciji in Nemčiji, identifikacija trupel pa zaradi stopnje poškodb ostaja izjemno zahtevna. Tožilstvo preučuje tudi vprašanje, ali so bili v lokalu upoštevani vsi varnostni predpisi glede materialov in maksimalne kapacitete obiskovalcev.

Ameriški predsednik Donald Trump je izdal ostro opozorilo iranskemu vodstvu, da bodo Združene države Amerike vojaško posredovale, če bo teheranski režim uporabil smrtonosno silo proti miroljubnim protestnikom. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je ameriška vojska "pripravljena in polna moči" (locked and loaded), ter obljubil, da bodo ZDA priskočile na pomoč iranskemu ljudstvu, če bi prišlo do pobojev. To je prvič, da je aktualni ameriški predsednik tako neposredno napovedal intervencijo zaradi notranjih nemirov v Iranu. Iran se trenutno spopada z obsežnimi protesti, ki jih poganja gospodarska kriza, visoka inflacija in razvrednotenje nacionalne valute rial. V nasilnih spopadih med protestniki in varnostnimi silami je do sobote umrlo najmanj deset ljudi, največ v zahodnih provincah Lorestan ter Chaharmahal in Bakhtiari. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je protestnike označil za izgrednike in ukazal varnostnim silam, naj jih "postavijo na njihovo mesto", kar po mnenju opazovalcev pomeni zeleno luč za brutalno zatrtje demonstracij. Napetosti v regiji so se dodatno zaostrile po nedavnih ameriških in izraelskih zračnih napadih na iranske jedrske objekte ter aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura, tesnega zaveznika Teherana. Medtem ko nekateri Trumpovi zavezniki, kot je Steve Bannon, kritizirajo predsednikovo retoriko in jo primerjajo s politiko prejšnjih administracij, iranski uradniki opozarjajo, da bi ameriško vmešavanje povzročilo destabilizacijo celotne regije in ogrozilo ameriške interese na Bližnjem vzhodu.

Ameriški predsednik Donald Trump je vstop v leto 2026 zaznamoval z zaostritvijo retorike na mednarodnem in domačem prizorišču. V nedavnih izjavah je zagrozil z vojaškim posredovanjem v Venezueli, pri čemer je kot pogoj za neukrepanje navedel zahtevo, da podpredsednica Delcy Rodríguez deluje v skladu z interesi Washingtona. Pojavili so se tudi očitki, da predsednik vprašanje Venezuele izkorišča za odvračanje pozornosti javnosti od razkritij v povezavi z datotekami pokojnega Jeffreyja Epsteina. Hkrati je Trump na družbenem omrežju Truth Social sprožil oster verbalni napad na ameriškega igralca Georga Clooneyja in njegovo ženo Amal. Kritiziral je njuno odločitev, da pridobita francosko državljanstvo, in ju označil za neuspešna politična napovedovalca. Predsednik je Clooneyju očital, da je izkoristil politiko za lastno promocijo, njegovo filmsko kariero pa označil za povprečno. Ta nenavadna poteza je dodatno razburkala ameriško javnost v času, ko se administracija spopada z resnimi diplomatskimi in pravosodnimi izzivi.

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaški operaciji, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, napovedal obsežne investicije v venezuelsko naftno industrijo. Trump je pojasnil, da bodo največja ameriška naftna podjetja v Venezuelo vložila milijarde dolarjev za obnovo močno poškodovane infrastrukture. Kljub načrtovanim investicijam pa je ameriški predsednik poudaril, da embargo na venezuelsko nafto zaenkrat ostaja v veljavi. Operacija, ki je vključevala bliskovit vojaški poseg v Caracasu, po mnenju analitikov pomeni konec prizadevanj za energetski prehod in vrnitev k nafti kot ključnemu viru. Strategija Washingtona je usmerjena v zagotavljanje virov na južnoameriški celini, s čimer se želijo Združene države Amerike osamosvojiti in zmanjšati vpliv Kitajske v regiji. Pred zajetjem Madura so napetosti med državama stopnjevale blokade naftnih tankerjev, ki jih je izvajala ameriška mornarica v bližini venezuelske obale.

Kandidatki Demokratične progresivne stranke (DPP) za položaj županje mesta Kaohsiung, Chiu Yi-ying in Lin Dai-hua, sta po televizijski predstavitvi programov stopnjevali svoje dejavnosti na terenu. Chiu Yi-ying je svojo kampanjo z vozili začela v okrožju Cimei, kjer uživa tradicionalno močno podporo, in poudarila, da predizbori vstopajo v sklepno fazo. Z obsežno turnejo po mestu želi prikazati močno podporo baze in zagon svoje kandidature. Istočasno je Lin Dai-hua začela intenzivno obiskovati mestne ulice in uličice, da bi neposredno nagovorila volivce in se odzvala na podporo javnosti. Njena ekipa je kampanjo zastavila pod sloganom povezovanja z milijonom prebivalcev Kaohsiunga. Obe kandidatki si prizadevata pridobiti naklonjenost volivcev pred odločilnimi znotrajstrankarskimi volitvami, ki bodo določile uradnega kandidata vladajoče stranke za vodenje tega strateško pomembnega tajvanskega mesta. Politična dinamika v Kaohsiungu odraža širše predvolilno dogajanje na Tajvanu, kjer se stranke pripravljajo na lokalne volitve leta 2026.

Srbski minister za kmetijstvo, gozdarstvo in vodogospodarstvo Dragan Glamočić je napovedal ambiciozen načrt za dosego prehranske suverenosti države do leta 2026. Strategija kmetijskega ministrstva temelji na treh ključnih stebrih, ki vključujejo popolno predvidljivost izplačil subvencij, uvedbo strožjega reda pri porabi dodeljenih sredstev ter strateško spodbujanje kmetijskih panog z intenzivnejšo proizvodnjo. Po besedah ministra Glamočića bo poudarek na zagotavljanju stabilnega okolja za kmete, kar bo omogočilo boljše načrtovanje in večjo konkurenčnost srbskega kmetijstva. Ukrepi so usmerjeni v povečanje domače proizvodnje hrane, s čimer želi Srbija zmanjšati odvisnost od uvoza in okrepiti svojo strateško varnost na področju oskrbe s hrano. Načrt predvideva tudi učinkovitejši nadzor nad porabo proračunskih sredstev, namenjenih kmetijstvu, da bi zagotovili neposreden vpliv na produktivnost.

Tiskovni predstavnik turške vladajoče stranke AK Parti Ömer Çelik je ostro obsodil nedavno dejanje Združenih držav Amerike, ki so pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Čelik je v uradni izjavi poudaril, da je politična suverenost izključno v rokah venezuelskega ljudstva, in opozoril, da Turčija ne odobrava nobenih dejanj, ki kršijo mednarodno pravo ali načela politične legitimnosti. Po navedbah turške strani gre pri ameriškem posredovanju za neposreden napad na suverenost tuje države. Čelik je izpostavil, da so dejanja Washingtona, ki so privedla do odstranitve oziroma pridržanja Madura, nesprejemljiva v okviru sodobnih mednarodnih odnosov. Turčija s tem sporočilom utrjuje svojo zunanjepolitično držo, ki temelji na spoštovanju izidov nacionalnih volitev in nasprotovanju zunanjim vmešavanjem v notranje zadeve suverenih držav.

Iranski vladni svet za informiranje je uradno sporočil, da se ukinja sistem prednostnega deviznega tečaja za uvoz osnovnih surovin in življenjskih potrebščin. Po novem bodo devizna sredstva za te dobrine zagotavljali prek tako imenovanega drugega trgovalnega prostora oziroma namenskega portala centralne banke, kjer veljajo tržni pogoji. Ta ukrep pomeni konec subvencioniranega uvoza hrane in drugih nujnih materialov, ki so bili prej na voljo po znatno nižjem, umetno vzdrževanem tečaju. Odločitev vlade v Teheranu je bila sprejeta z namenom konsolidacije deviznega trga in zmanjšanja proračunskega primanjkljaja, vendar strokovnjaki opozarjajo na tveganja. Ukrep bo neposredno vplival na cene hrane in osnovnih dobrin, kar bi lahko povzročilo nov val inflacije in dodatno obremenilo gospodinjstva. Vlada sicer trdi, da bo prednostno zagotavljanje valute prek centralne banke stabiliziralo oskrbo, vendar kritiki poudarjajo, da gre za politiko z dvojnim rezilom, ki bi lahko sprožila socialne nemire.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je konec decembra 2025 odločno zavrnil ultimat, ki mu ga je postavil predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump. Po poročanju ameriškega časnika New York Times je Washington od Madura zahteval, da prostovoljno zapusti svoj položaj in državo, pri čemer mu je bilo ponujeno zatočišče v Turčiji. Diplomatska zahteva je vključevala pogoj, da Maduro odide v izgnanstvo, s čimer bi se končala dolgotrajna politična kriza v Venezueli, vendar se je venezuelski voditelj odločil za ohranitev oblasti. Zavrnitev ultimata dodatno zaostruje odnose med Washingtonom in Caracasom, ki so že vrsto let napeti zaradi sankcij in obtožb o nedemokratičnem vladanju. Donald Trump je s to potezo nakazal neposrednejši pristop k reševanju vprašanja venezuelskega režima, medtem ko Madurova odločitev potrjuje njegovo neomajnost kljub mednarodnim pritiskom. Turčija, ki je bila omenjena kot destinacija za izgnanstvo, sicer ohranja relativno tesne gospodarske stike z Venezuelo, vendar se v proces uradno ni vključila kot posrednica.

Iranski zunanji minister Abas Aragči se je ta teden udeležil seje parlamentarnega odbora za nacionalno varnost in zunanjo politiko, kjer so obravnavali najnovejša regionalna in mednarodna dogajanja. Sestanek je bil namenjen usklajevanju zunanje politike Teherana v luči zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu. Člani parlamentarnega odbora so z ministrom analizirali trenutne diplomatske izzive in varnostna tveganja, ki vplivajo na iranske nacionalne interese. Aragči je predstavnikom ljudstva podal podrobno poročilo o delovanju ministrstva in prihodnjih diplomatskih korakih Irana v mednarodni skupnosti. Razprava je poudarila pomen sodelovanja med vlado in parlamentom pri oblikovanju odločnih odgovorov na zunanje pritiske. Podrobnosti o konkretnih sklepih seje niso bile javno razkrite, vendar dogodek odraža prizadevanja države za stabilizacijo položaja v regiji.

Varnostni svet Združenih narodov se bo v ponedeljek sestal na nujnem zasedanju, potem ko so Združene države Amerike izvedle vojaško operacijo v Venezueli. Po dostopnih informacijah je ameriška vojska v prestolnici Caracas pridržala venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Zahtevo za nujno zasedanje je podala Južna Afrika, podprle pa so jo tudi druge države, ki izražajo zaskrbljenost zaradi zakonitosti vojaškega posredovanja in morebitnih posledic za stabilnost v regiji. Dogodek je sprožil ostre odzive v mednarodni skupnosti, saj so se globalne sile razdelile glede legitimnosti ameriške akcije. Operacija, ki je neposredno privedla do aretacije najvišjih predstavnikov venezuelske države, predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Washingtonom in Caracasom. Medtem ko nekatere države dejanje vidijo kot nujen korak proti režimu, druge opozarjajo na kršenje mednarodnega prava in suverenosti države. Zasedanje v New Yorku bo namenjeno obravnavi vojaškega udara in iskanju diplomatske rešitve za nastalo krizo.

Venezuelsko prestolnico Caracas je po nedavnem vojaškem posredovanju Združenih držav Amerike zajel val negotovosti in strahu. Prebivalci poročajo o naraščajoči zaskrbljenosti glede prihodnosti države in vprašanja dejanske politične oblasti. Juan Pablo Petrone, stanovalec Caracasa, je za medije izrazil splošno razpoloženje državljanov z vprašanjem o tem, kaj prinaša jutrišnji dan. Razmere v državi so po napadu izjemno napete, saj prebivalstvo ne ve, kdo dejansko nadzoruje ključne državne institucije. Prizori z ulic kažejo na visoko stopnjo zaskrbljenosti med civilisti, ki se spopadajo s posledicami ameriške operacije. Politična prihodnost Venezuele ostaja nejasna, medtem ko se humanitarne in varnostne razmere v prestolnici hitro spreminjajo.

Tiskovni predstavnik grške vlade Pavlos Marinakis je ostro obsodil stališča opozicijskih strank SYRIZA in PASOK glede nedavne aretacije venezuelskega voditelja Nicolasa Madura s strani Združenih držav Amerike. Marinakis je v uradni izjavi opoziciji očital ideološko zaslepljenost in plitkost, ki po njegovih besedah prevladujeta nad odgovornostjo, ki jo zahtevajo trenutne mednarodne okoliščine. Kritika je sledila po tem, ko je premier Kiriakos Micotakis podal izjave o razvoju dogodkov v Venezueli, na kar sta se odzvali obe največji opozicijski stranki. Vladni predstavnik je izpostavil, da je bil odziv stranke SYRIZA pričakovan zaradi njenih dolgotrajnih vezi z Madurovim režimom, medtem ko je stališče stranke PASOK označil za posebej problematično. Marinakis je poudaril, da PASOK v svoji izjavi ni niti z besedo omenil diktatorske narave Madurovega režima, kar je sicer izpostavila večina evropskih voditeljev in visokih uradnikov. Po mnenju grške vlade takšna drža opozicije kaže na pomanjkanje državniške drže pri ključnih zunanjepolitičnih vprašanjih in neusklajenost s širšim evropskim konsenzom o vprašanju Venezuele.

V nemški prestolnici je po sobotnem požigu kabelskega mostu brez oskrbe z električno energijo in ogrevanjem ostalo približno 45.000 gospodinjstev ter 2.200 podjetij. Odgovornost za načrtno dejanje je v pismu prevzela levičarska skrajna skupina Vulkangruppe, ki je s tem dejanjem povzročila obsežen izpad v jugozahodnem delu Berlina. Po podatkih upravljavca omrežja Stromnetz Berlin so tehnične ekipe čez noč uspele ponovno priključiti 7.000 odjemalcev, vendar ostaja več deset tisoč domov še vedno v temi. Incident se je zgodil v času nizkih temperatur in sneženja, kar je močno otežilo bivalne razmere v prizadetih okrajih, kot je Lichterfelde. Policija dogodek obravnava kot politično motiviran napad na kritično infrastrukturo. Preiskava se osredotoča na identifikacijo storilcev, ki so zanetili požar na strateško pomembnem mostu čez kanal Teltow, s čimer so prekinili ključne napajalne vode za velik del mesta.

Ameriški minister za promet Sean Duffy je prek družbenega omrežja X sporočil, da so Združene države Amerike uradno preklicale omejitve za polete ameriških letalskih družb v zračnem prostoru nad Karibskim morjem. Ukrep, ki je neposredno vplival na letalske povezave z Venezuelo, je nehal veljati danes ob 6. uri po srednjeevropskem času (08:00 po moskovskem času). S tem se po navedbah ameriškega ministrstva za promet v celoti vzpostavlja normalen zračni promet na tem območju. Odločitev o sprostitvi zračnega prostora sledi obdobju strogih omejitev, ki so bile uvedene zaradi varnostnih in političnih razlogov. Preklic prepovedi bo letalskim prevoznikom omogočil optimizacijo poti in ponovno vzpostavitev rednih linij, kar je ključnega pomena za regionalno mobilnost. Ameriška administracija je s tem korakom nakazala spremembo v izvajanju nadzora nad civilnim letalstvom v regiji, kar bi lahko vplivalo tudi na širše diplomatske odnose v latinskoameriškem prostoru.

Ameriški predsednik Donald Trump je po izvedbi vojaške operacije v Venezueli, v kateri so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura, stopnjeval retoriko proti drugim latinskoameriškim voditeljem. Trump je na novinarski konferenci neposredno zagrozil predsednikom Kolumbije, Mehike in Kube. Kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru je očital vpletenost v proizvodnjo kokaina, ki se prinaša v Združene države Amerike, in ga pozval, naj bo izjemno previden glede svojih prihodnjih dejanj. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro se je na grožnje odzval z izjavo, da ga morebitne posledice tesnih vezi z Madurom ali ameriško posredovanje ne skrbijo. Trump je v svojih nastopih prav tako izpostavil Mehiko, kjer je predsednici Claudii Sheinbaum očital pomanjkanje nadzora nad narko karteli, ki po njegovih besedah upravljajo z državo. Ostra retorika Washingtona nakazuje na korenito spremembo ameriške zunanje politike v regiji po nasilni odstranitvi venezuelskega vodstva.

Predsednica tajvanske opozicijske stranke Kuomintang (KMT) Zheng Liwen je v seriji javnih nastopov ostro kritizirala vladajočo Demokratično progresivno stranko (DPP) in pozvala k političnemu poenotenju opozicije pred prihajajočimi lokalnimi volitvami leta 2026. Zhengova je na srečanju v Kaohsiungu izrazila močno podporo lokalnim kandidatkam, med njimi Ko Chih-en za županjo Kaohsiunga in Chang Chia-chun za vodenje okraja Yunlin, pri čemer je izpostavila potrebo po zamenjavi dolgoletne oblasti DPP v južnih regijah države. Poleg kadrovskih vprašanj se je voditeljica KMT odločno odzvala na zakonodajni predlog poslanke DPP Lin Yi-jin, ki predvideva izbris besedne zveze "pred nacionalno združitvijo" iz zakona o odnosih s celinsko Kitajsko. Zhengova je to potezo označila za "zaslon za prekrivanje" neuspehov politikov DPP in javno pozvala predsednika Laija Ching-teja, naj razjasni svoje stališče do vprašanja neodvisnosti Tajvana. Hkrati je potrdila, da komunikacija s stranko Tajvanska ljudska stranka (TPP) glede morebitnega sodelovanja na volitvah poteka nemoteno, kar nakazuje na strategijo oblikovanja enotnega opozicijskega bloka proti vladajoči koaliciji.

Letalstvo Velike Britanije in Francije je izvedlo skupno vojaško operacijo v Siriji, v kateri so uspešno uničili tajni podzemni objekt v gorah. Po navedbah uradnih virov je šlo za skladišče orožja in eksploziva, ki ga je uporabljala teroristična skupina Islamska država. Operacija je bila po prvih ocenah izvedena s kirurško natančnostjo, s čimer so preprečili morebitne civilne žrtve v okolici objekta. Napad predstavlja del širših prizadevanj koalicije za omejitev logističnih zmogljivosti ekstremističnih skupin v regiji. Skladišče je bilo ključnega pomena za oskrbovanje borcev z materialom za teroristične napade, njegovo uničenje pa bo znatno oslabilo operativno moč Islamske države na tem območju. Obe državi sta s tem dejanjem potrdili svojo zavezanost k trajnemu boju proti terorizmu na Bližnjem vzhodu.

Združene države Amerike so v hitri in kirurško natančni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija se je začela z zračnimi napadi na ključne točke v prestolnici, po katerih so ameriške specialne enote izvedle desant in pridržale predsednika. Maduro je bil nemudoma prepeljan v oporišče v New Yorku, kjer so ga v lisicah predali ameriškim organom pregona. Ameriško ministrstvo za pravosodje ga bremeni narkoterorizma in posedovanja orožja, medtem ko ZDA napovedujejo začasno upravljanje države. Venezuelska opozicijska voditeljica in nobelovka María Corina Machado je ob novici o zajetju izjavila, da je v državo končno prišla svoboda. Kljub padcu Madura pa ostaja vprašanje prihodnosti Venezuele negotovo, saj številni njegovi zavezniki še vedno zasedajo ključne položaje v državnem aparatu. Medtem ko Kitajska zahteva takojšnjo izpustitev Madura, Združeni narodi opozarjajo, da tovrstno vojaško posredovanje ustvarja nevaren mednarodni precedens. Razmere v državi so napete, številni migranti v tujini pa z mešanimi občutki upanja in strahu pričakujejo nadaljnji razvoj dogodkov.

Ameriške vojaške sile so po ukazu predsednika Donalda Trumpa izvedle obsežno operacijo v prestolnici Caracas, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Maduro je bil po aretaciji nemudoma prepeljan v Združene države Amerike, kjer so ga zaprli v zvezni preiskovalni zapor v Brooklynu. Newyorško tožilstvo ga obtožuje narkoterorizma, trgovine z drogami in orožjem, pred sodišče pa naj bi stopil že v ponedeljek. Ameriški predsednik Donald Trump je po operaciji sporočil, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo zagotovljen varen in ustrezen politični prehod. Trump je napovedal tudi obnovo venezuelske naftne infrastrukture s pomočjo ameriških podjetij. Medtem ko so v nekaterih ameriških mestih izbruhnili protesti proti vojaškemu posredovanju, je venezuelsko vrhovno sodišče za vršilko dolžnosti predsednice imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez. Ta je dejanje ZDA označila za ugrabitev in poudarila, da Maduro ostaja edini zakoniti predsednik države.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so po ugrabitvi prepeljali v New York, kjer je letalo pristalo v vojaškem oporišču Stewart. Predvidoma naj bi ju namestili v začasni pripor v Metropolitanskem zaporu v Brooklynu.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto javno kritiziral ruskega predsednika Vladimirja Putina in izrazil globoko nezadovoljstvo nad nadaljevanjem nasilja v Ukrajini. Trump je poudaril, da Putin "ubija preveč ljudi", kar predstavlja opazen premik v njegovi retoriki, ki je bila v preteklosti pogosto bolj spravljiva. Izjavo je podal med tiskovno konferenco, na kateri je sicer uradno naznanil zajetje venezuelskega diktatorja Nicolása Madura. Na Trumpove besede se je hitro odzval tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je s skrivnostno pripombo namignil, da bi bil Putin lahko naslednji na vrsti za podobno usodo kot Maduro. Kritike prihajajo v obdobju povečane negotovosti glede prihodnosti mirovnih pogajanj med Združenimi državami Amerike in Rusijo. Čeprav je Trump v preteklosti napovedoval hitro rešitev konflikta, njegovi zadnji nastopi kažejo na naraščajočo frustracijo zaradi nepopustljivosti Kremlja. Po navedbah nekaterih virov Trump s temi izjavami stopnjuje pritisk na Moskvo, medtem ko svetovna javnost s previdnostjo spremlja, ali bo tovrstna ostra retorika vodila v nove gospodarske sankcije ali celo v korenito spremembo ameriške zunanje politike do Rusije. Zelenski je ob tem poudaril, da so Trumpove besede pomemben signal, vendar ostaja vprašanje, kakšni bodo konkretni prihodnji koraki Bele hiše.

Nicolása Maduro so po aretaciji prepeljali v New York. Pred tem naj bi zavrnil ponudbo ZDA za izgnanstvo v Turčijo. Po poročanju New York Timesa je operacija ameriških sil v Venezueli zahtevala najmanj 40 žrtev, med njimi naj bi bili civilisti in vojaki. Strokovnjaki opozarjajo, da je napad kršitev mednarodnega prava.

Med ameriškim napadom v Venezueli je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Šest ameriških vojakov je bilo ranjenih. Poleg Nicolása Madura so ameriške sile v New York odpeljale tudi njegovo ženo, Cilio Flores. Zadržanje venezuelskega predsednika je povzročilo razdeljenost, strah in upanje.

Nemški letalski prevoznik Lufthansa je zaradi zaostrovanja varnostnih razmer in domnevnih vojaških aktivnosti Združenih držav Amerike v Venezueli sprejel odločitev o spremembi svojih letalskih poti. Družba se od zdaj naprej izogiba venezuelskemu zračnemu prostoru, kar neposredno vpliva na trajanje letov, zlasti na progi med Frankfurtom in Južno Ameriko. Zaradi obvozov se je čas potovanja na določenih linijah podaljšal, saj letala letijo po daljših in varnejših koridorjih. Ukrep je bil sprejet po poročilih o dramatičnih dogodkih v Venezueli, ki vključujejo navedbe o vojaških operacijah oziroma napadih s strani ZDA. Čeprav podrobnosti o naravi napadov ostajajo predmet preverjanja, je letalski prevoznik prednostno upošteval varnostne protokole. Razmere v državi ostajajo nestabilne, kar sili mednarodne korporacije k previdnostnim ukrepom za zaščito svojih potnikov in posadk. Odločitev Lufthanse odraža širšo zaskrbljenost mednarodne skupnosti nad stopnjevanjem napetosti v regiji.

Odnosi med indijskim in bangladeškim kriketom so se močno zaostrili, potem ko je Indijski odbor za kriket (BCCI) ekipi Kolkata Knight Riders ukazal prekinitvijo pogodbe z bangladeškim metalcem Mustafizurjem Rahmanom. Odločitev, ki je sledila pritiskom indijskih javnih skupin, je v Bangladešu sprožila val ogorčenja. Nekdanji kapitan reprezentance Rajin Saleh je potezo označil za žaljivo za celotno državo, medtem ko je športni svetovalec Asif Nazrul že predlagal prepoved predvajanja tekem lige IPL v Bangladešu. Bangladeška zveza za kriket (BCB) zdaj pripravlja uraden odziv, ki bi lahko vključeval prekinitev športnega sodelovanja z Indijo in odpoved nastopov na turnirjih, ki jih gosti sosednja država. Spor predstavlja neposredno nadaljevanje političnih napetosti, ki so se okrepile po Rahmanovem rekordnem prestopu v indijsko ligo.

Po aretaciji Nicolása Madura je vodenje Venezuele prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez. Po poročanju naj bi jo podpiral tudi Donald Trump, ki naj bi ga prepričala s svojim vodenjem naftne industrije. Rodríguezova je izjavila, da Maduro ostaja edini predsednik države, čeprav so ga zajele ameriške sile.

Kitajsko zunanje ministrstvo je ponovilo poziv Združenim državam Amerike k takojšnji izpustitvi venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegove žene Cilie Flores. Poudarili so, da bi ZDA morale zagotoviti njuno osebno varnost in prenehati s poskusi strmoglavljenja legitimne vlade Venezuele.

Bolgarski policisti so v obsežni specializirani akciji v Pazardžiku zasegli 610 steklenic dušikovega oksida, v javnosti znanega kot smejalni plin. Operacijo so izvedle ekipe sektorja kriminalistične policije v sodelovanju s patruljnimi enotami lokalne policijske uprave. Po besedah tiskovnega predstavnika regionalne uprave ministrstva za notranje zadeve Miroslava Stojanova so preiskave potekale na dveh lokacijah, natančneje v garažnih prostorih v mestu. Zasežene snovi so bile namenjene nezakoniti prodaji, kar odraža poostren nadzor bolgarskih organov nad distribucijo te substance, ki se pogosto zlorablja v rekreativne namene. Policija je s to akcijo preprečila razširjanje večje količine nevarnih snovi na lokalnem trgu. Preiskava dogodka se nadaljuje, organi pa ugotavljajo identiteto oseb, vpletenih v skladiščenje in distribucijo plina. Takšne akcije so del širših prizadevanj za omejevanje dostopnosti dušikovega oksida med mladimi.

Poslanci hrvaškega sabora so v letu 2024 poleg svojih rednih mesečnih plač, ki v povprečju znašajo okoli 4000 evrov, iz državnega proračuna porabili dodatnih 1,3 milijona evrov za kritje različnih stroškov. Po uradnih podatkih, ki jih je objavil sabor, so največji delež teh sredstev, skupaj 467.000 evrov, namenili za plačilo najemnin za stanovanja tistih poslancev, ki nimajo stalnega prebivališča v Zagrebu. Poleg stroškov bivanja so proračunska sredstva porabljali še za dnevnice, potne stroške in uporabo osebnih avtomobilov v službene namene. Razkritje podatkov o porabi javnega denarja prihaja v času, ko se hrvaška javnost spopada z visokimi življenjskimi stroški, kar je povzročilo precejšnje negodovanje. Medtem ko se povprečne plače in pokojnine le počasi usklajujejo z inflacijo, so dodatni stroški izvoljenih predstavnikov ljudstva sprožili razprave o racionalnosti porabe proračunskih sredstev. Analiza stroškov po posameznikih kaže na velike razlike med poslanci, pri čemer nekateri izstopajo z izjemno visokimi zneski za prevoz in bivanje, kar dodatno krepi zahteve po strožjem nadzoru nad tovrstnimi izdatki.

Nicolása Madura so ameriške sile zajele in ga prepeljale v zapor v New Yorku, kar je sprožilo zaskrbljenost med zavezniki Venezuele, kot sta Iran in Rusija. Objavljene so bile fotografije Madura v lisicah in sandalih ob prihodu v New York. Predsednik Trump naj bi Maduru 23. decembra ponudil možnost, da zapusti oblast in se preseli v Turčijo, kar pa je Maduro zavrnil. Nekdanji voditelj ESPN Keith Olbermann je bil kritiziran zaradi izjave, da bi moral biti Trump odstavljen zaradi zajetja Madura.

Vlada Tamil Naduja je uvedla nov zajamčen pokojninski sistem, ki bo javnim uslužbencem zagotovil 50 % zadnje osnovne plače kot pokojnino. Sistem vključuje enkratni prispevek v pokojninski sklad v višini 13.000 milijonov rupij, letni prispevek pa bo znašal približno 11.000 milijonov rupij, ki se bo povečeval glede na revizije plač. Ta shema zagotavlja finančno varnost po upokojitvi za vladne uslužbence in učitelje.

Vlada Tamil Nadu je uvedla nov zajamčeni pokojninski sistem, ki javnim uslužbencem obljublja 50 % zadnje plače. Uvedba sistema je odgovor na dolgoletne zahteve javnih uslužbencev in učiteljev po obnovitvi starega pokojninskega sistema (OPS). V shemo je vključen enkratni prispevek v višini 13.000 crore rupij v pokojninski sklad, Tamil Nadu pa bo prispeval približno 11.000 crore rupij letno, s povečanji na podlagi revizij plač.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil je Donald Trump izjavil, da bodo ZDA »vodile Venezuelo«. Generalna državna tožilka Pam Bondi je napovedala, da se bosta Maduro in njegova žena Cilia Flores soočila s kazenskimi obtožbami v New Yorku. Kitajska je pozvala ZDA k izpustitvi Madura in prenehanju strmoglavljenja venezuelske vlade. Vršilec dolžnosti predsednika Venezuele je izjavil, da ima napad ZDA »sionistične podtone«.

Predsednik Socialdemokratske stranke Srbije (SDPS) Rasim Ljajić je ostro kritiziral ameriško vojaško posredovanje v Venezueli, ki je vključevalo aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Po njegovih besedah takšna dejanja Združenih držav Amerike predstavljajo nevaren precedens v mednarodni politiki. Ljajić meni, da dogodki simbolizirajo konec mednarodnega reda, kot smo ga poznali od konca druge svetovne vojne dalje, saj neposredno spodkopavajo suverenost neodvisnih držav. Ljajić je v svoji izjavi poudaril, da tovrstni enostranski vojaški posegi in pridržanja tujih državnih voditeljev pomenijo degradacijo mednarodnega prava. Njegovo stališče odraža širšo zaskrbljenost nad stabilnostjo globalnih institucij in spoštovanjem diplomatskih norm. Kot poroča srbska tiskovna agencija, so Ljajićeve ocene osredotočene na posledice, ki jih bo imela ta poteza na prihodnje diplomatske odnose v svetu.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta v soboto prispela v New York, kamor so ju ameriške sile prepeljale po bliskoviti vojaški operaciji v Caracasu. Letalo z zapornikoma je pristalo na mednarodnem letališču Stewart, od koder so Madura s helikopterjem prepeljali na Manhattan. Po poročanju tujih tiskovnih agencij bo Maduro pridržan v pripornem centru v Brooklynu, kjer bo pred zveznim sodiščem odgovarjal na obtožbe, povezane s trgovino z drogami. Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci potrdil prijetje in ob tem zagrozil z dodatnimi vojaškimi ukrepi, če bo to potrebno, hkrati pa je že napovedal iskanje politične alternative v Venezueli. Zaradi ameriškega vojaškega posredovanja, ki se je začelo 3. januarja 2026, so po vsem svetu izbruhnili množični protesti. Demonstranti v New Yorku, Londonu, Parizu, Carigradu in Buenos Airesu obsojajo dejanje, ki ga venezuelske oblasti označujejo za agresijo brez primere. Po neuradnih podatkih, ki jih navaja časnik New York Times, je v napadih na Venezuelo umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tako vojaki kot civilisti. Mednarodna skupnost ostaja razdeljena, saj so številne države izrazile nestrinjanje z načinom odstavitve in aretacije izvoljenega predsednika suverene države.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo ameriška naftna podjetja začela delovati v Venezueli z namenom izkoriščanja tamkajšnjih obsežnih zalog surove nafte. Ta poteza sledi stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Caracasom, pri čemer Trumpova administracija Venezuelo obtožuje kraje ameriškega premoženja in virov. Odločitev o gospodarskem prodoru na venezuelska naftna polja, ki so ocenjena na visoke vrednosti, je sprožila ostre odzive v ameriški politiki. Senator Bernie Sanders je takšno zunanjo politiko označil za »čisti imperializem« in opozoril, da ukrepi spominjajo na najtemnejša poglavja ameriških intervencij v Latinski Ameriki. Združene države Amerike obenem ohranjajo stike z določenimi predstavniki trenutnega vodstva v Venezueli, vključno s podpredsednico Delsy Rodríguez, kar nakazuje na kompleksno strategijo pritiska in iskanja novih gospodarskih priložnosti. Morebitna zamenjava oblasti v Caracasu pod vplivom ZDA bi lahko korenito spremenila razmere na svetovnem naftnem trgu, saj si naftni giganti obetajo dostop do 18 bilijonov dolarjev vrednih virov. Kljub ostrim napovedim o blokadi tankerjev in obtožbam o terorizmu, se zdi, da je primarni cilj ameriške administracije vzpostavitev nadzora nad ključnimi energetskimi surovinami v regiji.

Grčija je preko mehanizma Evropske unije na področju civilne zaščite ponudila pomoč pri oskrbi oseb z opeklinskimi poškodbami, ki so bile ranjene v uničujočem požaru v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana. Švicarske oblasti so se na države članice Evropske unije obrnile s prošnjo za specializirano medicinsko pomoč, potem ko je v novoletnem požaru življenje izgubilo najmanj 40 ljudi, več kot sto pa je poškodovanih. Po navedbah diplomatskih virov je Atene k odzivu spodbudila resnost situacije v tamkajšnjih bolnišnicah. Preiskovalci v Crans-Montani medtem nadaljujejo z zahtevnim postopkom identifikacije trupel. Kot poročajo švicarski uradniki, je proces zamuden, kar za svojce, ki čakajo na potrditev informacij o svojih bližnjih, predstavlja neznosno breme. Prve ugotovitve preiskave kažejo, da so tragedijo povzročile kresničke, ki so jih uporabljali med praznovanjem v nabito polnem baru Le Constellation. Ogenj se je zaradi vnetljivih materialov in panike v prostoru razširil izjemno hitro, kar je botrovalo visokemu številu žrtev.

Zohran Mamdani je v četrtek uradno prevzel dolžnosti župana New Yorka in napovedal ambiciozno progresivno agendo, ki se osredotoča na dostopna stanovanja in krepitev vloge delavskega razreda. Kot prvi musliman in prvi Američan južnoazijskega porekla na čelu največjega ameriškega mesta je 34-letni demokrat zaprisegel na dveh slovesnostih, pri čemer mu je drugo zaprisego predal senator Bernie Sanders. Mamdani, ki se opredeljuje za demokratičnega socialista, je v svojem govoru poudaril, da bo mestna oblast pod njegovim vodstvom aktivno in drzno uporabljala svojo moč za izboljšanje življenja meščanov. Ena izmed prvih potez novega župana je bila razveljavitev izvršnih ukazov njegovega predhodnika Erica Adamsa. Mamdani je to odločitev utemeljil kot nujno za vzpostavitev nove smeri upravljanja mesta, potem ko se je Adams leta 2024 soočil z zveznimi obtožbami zaradi nezakonitih prispevkov za kampanjo. Kljub kritikam nekaterih medijev glede radikalnosti njegovega programa, Mamdani uživa močno podporo progresivnega krila stranke, kar sta s svojo prisotnostjo potrdila tudi Alexandria Ocasio-Cortez in Bernie Sanders. Njegov nastop označuje začetek obdobja, v katerem namerava mestna hiša povečati javne investicije in socialno varnost prebivalcev.

Švicarske oblasti so uvedle uradno preiskavo proti upraviteljema bara Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v novoletni noči v katastrofalnem požaru umrlo najmanj 47 ljudi, več kot 115 pa jih je bilo poškodovanih. Lastnika bara, francoska zakonca Jacques in Jessica Moretti, sta osumljena povzročitve smrti iz malomarnosti, povzročitve telesnih poškodb iz malomarnosti in povzročitve požara iz malomarnosti. Tragedija se je zgodila približno uro in pol po polnoči, ko je bil lokal v kletnih prostorih prepoln mladih obiskovalcev, starih od najstniških let do sredine dvajsetih. Preiskovalci so ugotovili, da so ogenj najverjetneje povzročile fontane oziroma kresničke na steklenicah šampanjca, ki so se preveč približale stropu. Očividci poročajo, da se je ogenj izjemno hitro razširil po stropu, ki je bil po nekaterih navedbah obložen s penastimi izolacijskimi ploščami za dušenje zvoka. Policija in tožilstvo zdaj preverjata, ali so bili uporabljeni materiali v skladu z varnostnimi predpisi in ali bi bila uporaba pirotehničnih sredstev v zaprtem prostoru sploh dovoljena. Medtem ko lastnik vztraja, da so upoštevali vse varnostne normative, se število žrtev še vedno potrjuje, saj so nekatera trupla tako močno ožgana, da bo identifikacija trajala več dni ali celo tednov. Zaradi resnosti poškodb so številne preživele z opeklinami prepeljali v specializirane enote po celotni Evropi, vključno z Belgijo, Francijo in Nemčijo. Švica je po dogodku v stanju šoka, saj gre za eno najhujših tragedij v zgodovini tamkajšnjih turističnih letovišč. Svojci pogrešanih še vedno čakajo na uradne informacije, medtem ko preiskovalci nadaljujejo z delom na prizorišču uničenega objekta.

Ameriški predsednik Donald Trump je z napovedjo možnosti vojaškega posredovanja v Iranu in izvedbo zračnih napadov na Venezuelo sprožil val kritik v mednarodni javnosti ter med lastnimi podporniki. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social zagrozil Iranu z vojaškim odgovorom, če bo ta nasilno zatiral mirne protestnike, pri čemer je poudaril, da so ameriške sile pripravljene na napad. Hkrati so Združene države Amerike izvedle letalske napade na Venezuelo, kar nekateri varnostni strokovnjaki ocenjujejo kot prehod k agresivni politiki, podobni tisti, ki jo izvajata Rusija in Kitajska. Kritiki trdijo, da gre pri operaciji v Venezueli za poskus odvračanja pozornosti od objave dokumentov, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom. Znotraj republikanske stranke se krepijo razpoke, saj je vplivna kongresnica Marjorie Taylor Greene izrazila ostro nasprotovanje Trumpovim zadnjim potezam. Greeneova trdi, da so grožnje z novo vojno v nasprotju z obljubami gibanja MAGA iz leta 2024, in opozarja na nezadovoljstvo volivcev zaradi porabe davkoplačevalskega denarja za tuje konflikte. Poleg zunanjepolitičnih napetosti je Trump leto 2026 začel tudi z osebnimi napadi na igralca Georgea Clooneyja in njegovo soprogo Amal, potem ko sta pridobila francosko državljanstvo. Predsednik je obenem postavil pogoj za umik vojske iz Venezuele, ki vključuje sodelovanje tamkajšnje podpredsednice Delcy Rodríguez v skladu z ameriškimi interesi.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na položaj vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov, ki velja za eno najbolj priljubljenih in prepoznavnih osebnosti ukrajinskih obrambnih prizadevanj, bo na tem mestu zamenjal Andrija Jermaka. Jermak se je moral s položaja posloviti po uvedbi preiskave protikorupcijskih organov glede domnevnih nepravilnosti v energetskem sektorju. Zelenski je ob imenovanju poudaril, da se mora država v luči mednarodnih diplomatskih prizadevanj za končanje vojne osredotočiti na vprašanja varnosti in krepitev obrambnih sil. Istočasno se je v regiji Herson razplamtel nov spor glede odgovornosti za civilne žrtve. Ruske oblasti trdijo, da je ukrajinski napad z dronom na kavarno in hotel v vasi Horli, kjer so prebivalci praznovali novo leto, zahteval 27 življenj, med njimi dveh mladoletnikov. Še 31 oseb naj bi bilo ranjenih. Kijev je obtožbe o napadih na civilne cilje odločno zavrnil. Tiskovni predstavnik ukrajinskega generalštaba Dmitro Lihovij je poudaril, da ukrajinske sile delujejo v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom in napadajo izključno ruske vojaške cilje ter objekte energetske infrastrukture, ki služijo vojnim namenom.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski spor z napovedjo, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje v Iranu, če bodo tamkajšnje oblasti nadaljevale z nasilnim zatiranjem protovladnih protestov. Trump je prek družbenega omrežja sporočil, da je ameriška vojska v stanju polne pripravljenosti, kar predstavlja znatno stopnjevanje retorike v času, ko se v Iranu širijo nemiri zaradi gospodarske krize in visokih cen. Iranska stran se je na grožnje odzvala z uradno pritožbo na Združene narode, v kateri so Trumpove izjave označili za nezakonite in nepremišljene. Teheran v dopisu poudarja svojo suverenost pri reševanju notranjih zadev in poziva mednarodno skupnost h obsodbi ameriškega vmešavanja. Medtem ko protesti, ki so terjali tudi smrtne žrtve, zajemajo vse večji del države, so se do predsednikove ostre retorike kritično opredelili tudi nekateri ameriški konservativni krogi, ki izražajo pomisleke glede morebitne nove vojaške vpletenosti na Bližnjem vzhodu.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social objavil ostro opozorilo iranskim oblastem, v katerem je zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje, če bo Teheran nasilno zatrl mirne protestnike. Trump je poudaril, da so ameriške sile pripravljene na akcijo, in dodal, da bodo ZDA priskočile na pomoč ljudem, ki se na iranskih ulicah borijo proti gospodarski krizi in visokim življenjskim stroškom. Po poročanju tujih medijev so protesti v Iranu v zadnjih dneh terjali že več smrtnih žrtev, zlasti v provincah Lordegan in Azna, kjer naj bi prišlo do neposrednih spopadov med varnostnimi silami in civilisti. Trumpova retorika je sprožila močne odzive tako v domači kot mednarodni javnosti. V Združenih državah so se kritikam pridružili nekateri člani kongresa, med njimi republikanec Thomas Massie in Marjorie Taylor Greene, ki menita, da bi se morala država osredotočiti na notranje težave namesto na vmešavanje v tuje konflikte. Steve Bannon, nekdanji Trumpov strateg, je izjave primerjal s politiko prejšnjih demokratskih administracij. Medtem je iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej zavrnil Trumpove grožnje in napovedal, da islamska republika ne bo klonila pod pritiski Washingtona, Teheran pa je zaradi ameriških groženj zahteval ukrepanje Združenih narodov.

Zohran Mamdani je 1. januarja 2026 uradno zaprisegel kot 112. župan mesta New York in napovedal novo obdobje vodenja največjega ameriškega mesta. Mamdani, ki se opredeljuje za demokratičnega socialista, je v svojem nastopnem govoru obljubil ambiciozne reforme, osredotočene na izboljšanje življenja delavskega razreda in krepitev javnega prevoza. Na položaju je nasledil predhodnike po zmagi, ki je temeljila na visoki volilni udeležbi in podpori progresivnega krila Demokratske stranke. Slovesnost so zaznamovali številni simbolni dogodki, vključno z zasebno polnočno zaprisego na zapuščeni postaji podzemne železnice, s čimer je novi župan poudaril svojo zavezo k posodobitvi mestne infrastrukture. Javni del zaprisege je na stopnicah mestne hiše vodil ameriški senator Bernie Sanders, dogodka pa se je udeležila tudi kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez. Mamdani je s tem postal prvi muslimanski župan New Yorka, prvi voditelj južnoazijskega porekla in najmlajša oseba na tem položaju v zadnjem stoletju. Že prvi dan mandata je Mamdani začel z uporabo podzemne železnice za pot v službo, s čimer je želel ohraniti stik z vsakdanjim življenjem prebivalcev. Kljub prazničnemu vzdušju se novi župan že spopada s prvimi kritikami in političnimi pritiski, predvsem glede stališč do zunanjepolitičnih vprašanj in napovedanih radikalnih sprememb v mestni upravi. Njegov mandat bo po mnenju analitikov ključen preizkus za progresivno politiko na lokalni ravni v Združenih državah Amerike.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na položaj vodje svojega kabineta imenoval generalmajorja Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov na tem ključnem mestu zamenjuje Andrija Jermaka, ki je odstopil zaradi vpletenosti v korupcijski škandal. Imenovanje velja za pomemben strateški premik, saj se Ukrajina pripravlja na okrepljena diplomatska pogajanja za končanje skoraj štiri leta trajajoče ruske invazije, pri čemer Zelenski poudarja potrebo po osredotočanju na obrambno-varnostna vprašanja. Medtem ko se v Kijevu na pogovorih o mirovnih predlogih in varnostnih jamstvih mudijo svetovalci za nacionalno varnost iz več kot 15 zavezniških držav, se napetosti z Rusijo še naprej stopnjujejo. Moskva je Washingtonu posredovala domnevne dokaze o ukrajinskem napadu z droni na rezidenco Vladimirja Putina na Valdaju, kar naj bi bil razlog za revizijo ruskih pogajalskih izhodišč. Hkrati Rusija trdi, da je ukrajinski napad v okupirani vasi Horli zahteval 27 življenj, kar Kijev odločno zanika in opozarja na možne ruske provokacije pod tujo zastavo v času božičnih praznikov po julijanskem koledarju. Na bojišču so ruske sile leta 2025 dosegle največje ozemeljske premike po prvem letu vojne, saj so zavzele več kot 5.600 kvadratnih kilometrov ozemlja. Kljub diplomatskim prizadevanjem, ki jih podpirajo Združene države Amerike in naj bi vodila do vrha voditeljev konec januarja, ruski predsednik Putin v svojem novoletnem nagovoru ni pokazal pripravljenosti na popuščanje, temveč je ponovil vztrajanje pri vojaških ciljih.

Na mejnem prehodu Batrovci na meji med Srbijo in Hrvaško so danes zjutraj zabeležili precejšnje zastoje, saj so avtobusi na izstop iz države čakali tri ure. Po podatkih srbske uprave mejne policije in združenja AMSS, pridobljenih ob 5.15 zjutraj, se je promet upočasnil predvsem na izstopni strani proti Hrvaški. Poleg dolgih čakalnih dob so pristojne službe voznike opozorile tudi na previdnost zaradi poledice na cestah. Zastoji na tej ključni prometni žili niso osamljen primer, saj se potniki na omenjenem prehodu pogosto spopadajo z dolgotrajnim čakanjem. Današnje triurne zamude predstavljajo stopnjevanje razmer v primerjavi s prejšnjimi obdobji povečanega prometa. Avtomoto zveza Srbije (AMSS) svetuje potnikom, naj pred potjo preverijo stanje na mejnih prehodih in se pripravijo na zimske razmere na vozišču, ki dodatno ovirajo tekoč promet v regiji.

Ameriške sile so v soboto, 3. januarja 2026, v obsežni vojaški operaciji prijele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Aretacija se je odvila v vojaškem kompleksu Fuerte Tiuna v Caracasu, nakar so nekdanjega predsednika nemudoma prepeljali v New York. Ob prihodu na ameriška tla so Madura, ki je Venezuelo vodil več kot dvanajst let, iz letala izkrcali z vrečo na glavi in v uklenjenega v verige, kar simbolizira konec njegove dolgotrajne vladavine, zaznamovane s hudo gospodarsko krizo in obtožbami o represiji nad lastnim prebivalstvom. Operacijo je vodila administracija predsednika Donalda Trumpa, ki Madura bremeni vpletenosti v mednarodno trgovino z mamili in orožjem. Prijetje je v mednarodni skupnosti sprožilo mešane odzive. Medtem ko je brazilska vlada pod vodstvom predsednika Lule operacijo ostro obsodila kot kršitev suverenosti, je venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado dogodek pozdravila kot ključen korak k osvoboditvi države. V Venezueli so se po aretaciji stopnjevale napetosti, podpredsednica države pa je zahtevala takojšnjo izpustitev Madura in njegove žene Cilie Flores.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v luči nadaljevanja vojne z Rusijo izjavil, da je Ukrajina pripravljena na izvedbo volitev, ter pozval mednarodne partnerje k pomoči pri njihovi organizaciji. Zelenski je poudaril, da se ne oklepa svojega položaja in da bi izvedba volitev lahko prispevala h končanju konflikta, če bi to pomenilo utrditev legitimnosti v času krize. Izjave prihajajo v obdobju, ko se ukrajinska stran kljub nenehnim spopadom trudi ohraniti demokratične procese in stabilnost državnosti. Istočasno se je stopnjevalo napetostno stanje v zračnem prostoru nad Rusijo, kjer je ruska zračna obramba po navedbah Moskve sestrelila več kot sto ukrajinskih dronov. Zaradi varnostnih tveganj je ruska agencija za letalstvo Rosavijacija uvedla začasne omejitve letov na več ruskih letališčih, vključno z moskovskim letališčem Vnukovo. Ukrajina s stopnjevanjem napadov na rusko infrastrukturo, predvsem na letališča in naftne objekte, spreminja strategijo, s katero želi oslabiti rusko vojaško logistiko in energetsko moč.

Ameriške letalske sile so v noči na soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežne zračne napade na Caracas in okolico, kar je privedlo do zajetja venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Operacijo, ki jo je ameriški predsednik Donald Trump označil za "briljantno", so izvedle posebne enote, ki so Madura že prepeljale na ameriško ozemlje. Po navedbah ameriškega ministrstva za pravosodje se Maduro, njegova žena in sin soočajo z obtožbami narkoterorizma in nezakonitega posedovanja orožja. Med vojaško operacijo v prestolnici na ameriški strani po prvih poročilih ni bilo žrtev. Vrhovno sodišče Venezuele je po aretaciji predsednika odredilo, da bo njegove pooblastila začasno prevzela podpredsednica države. Medtem ko so nekateri deli Latinske Amerike vojaško posredovanje pozdravili, so se v Združenih narodih odzvali z zaskrbljenostjo. Generalni sekretar Antonio Guterres je opozoril na nevaren precedens, ki ga takšna enostranska akcija predstavlja za mednarodno pravo. Nicolas Maduro se trenutno nahaja na krovu ladje USS Iwo Jima, ki pluje proti New Yorku, kjer mu bodo sodili pred ameriškim sodiščem.

Kitajsko zunanje ministrstvo je uradno pozvalo Združene države Amerike k takojšnji izpustitvi venezuelskega voditelja Nicolasa Madura in njegove soproge. Peking trdi, da je bila njuna aretacija izvedena v nasprotju z mednarodnim pravom, ter vztraja, da morajo ZDA situacijo v Venezueli urejati izključno preko dialoga in pogajanj. Kitajska vlada je v svoji izjavi, objavljeni na uradni spletni strani ministrstva, poudarila nujnost spoštovanja suverenosti držav in obsodila enostranske ukrepe Washingtona. Po mnenju Pekinga aretacija predstavlja nevarno kršitev diplomatskih standardov, ki bi lahko dodatno destabilizirala razmere v regiji Latinske Amerike. Kitajska diplomacija ob tem poziva k mirnemu reševanju sporov in opozarja na pomen vzpostavitve političnega procesa brez zunanjega vmešavanja.

Ruski uporabniki priljubljene aplikacije za sporočanje WhatsApp so postali tarča nove obsežne goljufive akcije, ki izkorišča strah pred morebitnimi omejitvami delovanja storitve. Poslanec dume Anton Nemkin je javnost opozoril, da neznanci množično razpošiljajo lažna obvestila o nujni verifikaciji računov, ponovni nastavitvi storitev ali namestitvi posodobljenih različic aplikacije. Gre za poskus kraje osebnih podatkov in dostopa do zasebne komunikacije uporabnikov. Zločinci v sporočilih navajajo, da bodo računi v primeru neukrepanja blokirani, s čimer žrtve prisilijo v klikanje na nevarne povezave ali prenos škodljive programske opreme. Po besedah Nemkina so glavni cilji teh napadov prevzem nadzora nad imeniki stikov, dostop do finančnih podatkov in neposredna materialna škoda uporabnikom. Ruske oblasti poudarjajo, da gre za organizirano kampanjo, ki temelji na dezinformacijah o delovanju platforme Meta v državi.

Severna Koreja je v nedeljo izstrelila več balističnih raket v smeri Japonskega morja, kar je povzročilo takojšen odziv Seula in mednarodne skupnosti. Provokacija se je zgodila ravno v času, ko je južnokorejski predsednik Lee Jae-myung prispel v Peking na uradno srečanje s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom. Urad za nacionalno varnost v Seulu je pod vodstvom namestnika svetovalca Lima Jong-deuka nemudoma sklical izredni sestanek, na katerem so analizirali stanje pripravljenosti in obsodili dejanja Pjongjanga. Izstrelitev raket se je odvila v kompleksnem mednarodnem okolju, le nekaj ur po ameriškem napadu na Venezuelo, kar še dodatno zaostruje varnostne razmere v regiji. Južnokorejska stran je Severno Korejo pozvala k takojšnji prekinitvi provokacij, ki spodkopavajo stabilnost na Korejskem polotoku. Dogodek sledi nedavnim napetostim zaradi krepitve vojaškega sodelovanja med Seulom in Washingtonom, kar Pjongjang sistematično označuje za neposredno grožnjo svoji suverenosti. Analitiki ocenjujejo, da je bil tajming izstrelitve skrbno izbran, da bi zasenčil diplomatska prizadevanja predsednika Leeja na Kitajskem, ki velja za ključno zaveznico Severne Koreje.

Več kot 60 priznanih avstralskih športnih zvezdnikov se je pridružilo javnemu pozivu k ustanovitvi zvezne kraljeve komisije, ki bi preiskala okoliščine terorističnega napada v nakupovalnem središču Bondi Junction. Pobudniki zahtevajo celovito preiskavo, ki ne bi zajela le samega nasilnega dogodka, temveč bi se poglobljeno posvetila tudi vprašanjem naraščajočega antisemitizma in radikalizacije v državi. Skupina športnikov poudarja, da je za zagotavljanje varnosti in družbene kohezije nujno razumeti korenine ekstremizma, ki so privedle do tragičnega incidenta. Njihov poziv odmeva v širši avstralski javnosti, saj kraljeva komisija predstavlja najvišjo obliko uradne preiskave z obsežnimi pooblastili. Vlada se na zahteve po vzpostavitvi tega neodvisnega telesa še ni uradno odzvala, vendar pritisk javnih osebnosti povečuje politično težo vprašanja varnostnih reform.

Vrhovno sodišče Venezuele je v odločitvi ustavnega sveta določilo podpredsednico Delcy Rodriguez za začasno predsednico države. Odločitev je sledila nenadni aretaciji in odstranitvi Nicolasa Madura iz države, ki so jo v obsežni vojaški operaciji izvedle oborožene sile Združenih držav Amerike. Sodišče je razsodilo, da mora Rodriguezova prevzeti dolžnosti vršilke dolžnosti predsednice zaradi odsotnosti dosedanjega voditelja. Operacija ameriških specialnih enot, ki se je odvila v zgodnjih jutranjih urah, je povzročila politično praznino v Caracasu, ki so jo venezuelske institucije poskušale zapolniti z imenovanjem podpredsednice. Razmere v državi ostajajo napete, saj gre za neposredno vojaško posredovanje tuje sile, ki je privedlo do ujetja najvišjih državnih predstavnikov, vključno z Madurovo soprogo Cilio Flores. Delcy Rodriguez bo državo vodila v času izredne negotovosti, medtem ko mednarodna skupnost ostaja razdeljena glede legitimnosti ameriškega posega.

Ruske oborožene sile so v zadnjih 24 urah izvedle silovito obstreljevanje 31 naselij v ukrajinski regiji Herson, pri čemer sta po navedbah lokalnih oblasti umrla najmanj dva človeka, še dva pa sta bila ranjena. Aleksander Prokudin, načelnik vojaške uprave Hersonske oblasti, je prek aplikacije Telegram sporočil, da so bili napadi usmerjeni predvsem na civilno infrastrukturo, vključno s socialnimi ustanovami in objekti kritične infrastrukture. Ruska stran je v teh napadih uporabila različno topništvo in vodene letalske bombe, kar je povzročilo obsežno materialno škodo na stanovanjskih objektih in javnih zgradbah. Napadi predstavljajo nadaljevanje intenzivnih vojaških operacij na tem območju, kjer se ukrajinske sile spopadajo z nenehnimi poskusi ruske strani, da bi destabilizirala nadzor nad osvobojenimi deli regije. Humanitarne razmere na prizadetih območjih ostajajo kritične, saj so prebivalci podvrženi stalnim tveganjem za življenje.

Vlada tajvanskega okrožja Hualien je zaradi strmega naraščanja uporabe subvencioniranih prevozov za starejše državljane znatno razširila floto vključenih vozil. Lani so zabeležili več kot 900.000 voženj s taksiji s storitvijo »敬老愛心« (spoštovanje do starejših in ljubezen), kar predstavlja podvojitev števila prevozov v primerjavi s predprejšnjim letom. Da bi zadostili potrebam prebivalstva na redko poseljenih podeželskih območjih, kjer je javni potniški promet omejen, so v mrežo vključili 13 taksi podjetij s skupno 800 vozili. Lokalne oblasti so za letošnje leto napovedale tudi povečanje mesečne subvencije s trenutnih 1000 na 1500 točk, kar bo starejšim od 65 let še olajšalo dostop do zdravstvenih in socialnih storitev. Ukrep je namenjen predvsem reševanju problematike pomanjkanja avtobusnih linij in namenskih vozil za prevoz invalidov v odročnih naseljih. Povečanje flote na 800 vozil, ki bo v polnem obsegu zaživelo do leta 2026, predstavlja ključni steber strategije za izboljšanje mobilnosti starejših v okrožju.

Svet za informiranje iranske vlade je napovedal korenito reformo sistema subvencioniranja osnovnih dobrin, ki vključuje ukinitev preferenčnega menjalnega tečaja za uvoz hrane in surovin. Po novem bodo sredstva, ki so bila prej namenjena uvoznikom, neposredno prenesena na gospodinjstva v obliki elektronskih bonov za nakup živil. Vlada namerava vsakemu posamezniku mesečno nameniti približno en milijon tomanov, kar naj bi po uradnih navedbah zagotovilo prehransko varnost in izboljšalo preživetje prebivalstva. Reforma pomeni prehod od subvencioniranja začetka dobavne verige k neposredni podpori končnim potrošnikom. Sredstva za osnovne dobrine se bodo odslej zagotavljala prek drugega trgovalnega okna na deviznem trgu, razlika v ceni pa se bo gospodinjstvom povrnila kot dobroimetje na njihovih računih za digitalne kupone. Ukrep sledi predhodnim napovedim o širitvi socialnih transferjev zaradi visokih stopenj inflacije in gospodarskih pritiskov v državi. Državni organi ob tem poudarjajo, da bodo nekateri prejemniki lahko deležni tudi enkratnih izplačil v višini do štirih milijonov tomanov, odvisno od socialnega statusa družine.

Britanske in francoske zračne sile so v soboto zvečer izvedle usklajeno vojaško operacijo proti podzemnemu objektu teroristične skupine Islamska država (IS) v osrednjem delu Sirije. Po podatkih britanskega ministrstva za obrambo je napad potekal v goratem območju severno od starodavnega mesta Palmira. Prizorišče so identificirali kot ključno bazo, ki so jo skrajneži najverjetneje uporabljali za skladiščenje orožja in eksploziva. V operaciji so britanska letala uporabila vodene bombe Paveway IV, s katerimi so ciljala več dostopnih predorov, ki vodijo do podzemnega kompleksa. Podrobna ocena učinkov napada še poteka, vendar prvi podatki kažejo, da je bil cilj uspešno zadet. Obrambno ministrstvo je ob tem poudarilo, da med operacijo ni bilo zaznanih tveganj za civilno prebivalstvo, vsa vpletena letala pa so se varno vrnila v bazi. Britanska stran je napad označila kot dokaz odločnosti Združenega kraljestva in njegovih zaveznikov pri preprečevanju ponovnega vzpona ideologije Daeša na Bližnjem vzhodu, čeprav specifična vloga francoskih letal v sami izvedbi napada ni bila podrobneje pojasnjena.

Podpredsednik tajvanskega parlamenta Jiang Qichen je med obiskom pohodniške poti Dakeng št. 9 uradno napovedal svojo vizijo za razvoj mesta Taichung kot vodilne destinacije za gorski turizem. V luči napovedane kandidature za župana Taichunga je Jiang razkril načrt za oblikovanje t. i. vodilnega grozda gorskih pohodniških poti, ki bi mesto postavil na svetovni zemljevid rekreativnega turizma. Njegov predlog temelji na konceptu zelenega gospodarstva in nizkoogljičnega turizma, s čimer želi privabiti tako domače kot mednarodne obiskovalce. Na dogodku, kjer so ga podprli številni lokalni svetniki in predstavniki četrti, je Jiang poudaril pomen raznolikosti poti, ki segajo od družinskih sprehajališč do zahtevnejših gorskih izzivov. Po njegovih besedah bi s takšnim projektom Taichung postal prva izbira za turiste, ki iščejo aktivni oddih v naravi. Projekt ne vključuje le promocije obstoječih poti, temveč tudi celovito nadgradnjo infrastrukture, ki bi omogočila trajnostni razvoj lokalnega okolja in okrepila ugled mesta kot ekološko zavednega urbanega središča.

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaški operaciji, v kateri so posebne enote Združenih držav Amerike v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, izdal resna opozorila vladam Mehike, Kolumbije in Kube. Mehika, Kolumbija in Kuba so pred tem ostro obsodile ameriško vojaško posredovanje kot kršitev suverenosti, Trump pa se je na te kritike odzval s prikritimi grožnjami. Poleg tega je Trump javno odrekel podporo venezuelski opozicijski voditeljici Maríi Corini Machado, saj je izjavil, da nima potrebnega spoštovanja za vodenje države. Operacija je sprožila buren odziv tudi v ameriški notranji politiki. Senator Bernie Sanders je predsednika Trumpa obtožil, da nima ustavnih pooblastil za enostranske napade na druge države in da takšna dejanja kršijo mednarodno pravo. Sanders je poudaril, da bi se morala administracija namesto »vojaškega pustolovstva« osredotočiti na domače gospodarske težave. Podobne kritike je izrekla tudi nekdanja podpredsednica Kamala Harris, ki je operacijo označila za nezakonito in nepremišljeno. Kljub mednarodnim obsodbam Bela hiša vztraja pri upravičenosti posega, ki sledi večmesečnemu stopnjevanju napetosti in sankcij proti Madurovemu režimu.

Kitajska in Malezija sta ostro obsodili nedavno vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, v katerem so ameriške posebne enote zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Kitajsko zunanje ministrstvo je operacijo označilo za "hegemonsko dejanje" in kršitev mednarodnega prava, hkrati pa je Peking izdal opozorilo svojim državljanom, naj se zaradi nestabilnih razmer izogibajo potovanjem v to južnoameriško državo. Kitajska vlada zahteva takojšnjo izpustitev Madura, saj meni, da ZDA s svojo politiko sile ogrožajo suverenost neodvisne države. Kritikam se je pridružil tudi malezijski premier Anwar Ibrahim, ki je izjavil, da gre za nezakonito uporabo sile proti suvereni državi in kršitev mednarodnih načel. Diplomatski odzivi sledijo obsežnim ameriškim zračnim napadom na Caracas, ki so bili izvedeni 3. januarja 2026. Do vojaškega posredovanja je prišlo po tem, ko so ZDA Madurov režim in domnevni narkokartel Cartel de los Soles uradno označile za teroristično organizacijo, kar je služilo kot podlaga za uveljavitev obtožnice glede narkoterorizma. Razmere v regiji ostajajo izjemno napete, saj ZDA napovedujejo začasno upravljanje države, medtem ko mednarodna skupnost ostaja razdeljena glede legitimnosti takšnega posredovanja.

Ameriške vojaške sile so v obsežni operaciji aretirale venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v zapor v New Yorku. Letalo s Madurom je pod strogim varovanjem pristalo na mednarodnem letališču Stewart, približno 100 kilometrov severozahodno od New Yorka. Združene države Amerike so ob tem napovedale namen začasnega upravljanja Venezuele, kar je sprožilo buren mednarodni odziv in nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Župan New Yorka je operacijo označil za dejanje vojne ter kršitev mednarodnega in zveznega prava, o čemer je po telefonu govoril tudi z Donaldom Trumpom. Dogodek je močno razdelil svetovno javnost. Medtem ko so venezuelski izseljenci aretacijo pozdravili, so zaveznice Venezuele, vključno z Rusijo, Iranom in Kitajsko, dejanje ostro obsodile kot nezakonito agresijo. Operacija predstavlja nepredviden stopnjevanje napetosti med Washingtonom in Caracasom, saj so ZDA neposredno posegle v suverenost tuje države z zajetjem njenega voditelja, ki je bil na oblasti od leta 2013.

Iran bo v prihodnjem proračunskem letu za uvoz ključnih zdravil in medicinske opreme namenil 3,5 milijarde ameriških dolarjev po preferenčnem menjalnem tečaju. Predsednik iranske organizacije za hrano in zdravila je potrdil, da bo dodelitev sredstev temeljila na fiksne tečaju 28.500 iranskih rialov za dolar, kar je bistveno pod tržno vrednostjo. Ta ukrep je namenjen ublažitvi pritiska visokih cen na prebivalstvo in zagotavljanju dostopnosti nujnih farmacevtskih izdelkov na domačem trgu. Sredstva so bila v proračunu za leto 1405 po perzijskem koledarju (ki se začne marca 2026, vendar se v poročilih pogosto nanaša na prihajajoče proračunsko obdobje 2025/26) določena za preprečevanje pomanjkanja kritičnih medicinskih zalog. Odločitev odraža prizadevanja države, da kljub mednarodnim sankcijam in gospodarskim težavam ohrani stabilnost v zdravstvenem sektorju. Analitiki opozarjajo, da bo učinkovitost tega ukrepa odvisna od dejanske likvidnosti in distribucije sredstev znotraj kompleksnega iranskega birokratskega aparata.

Novi članki poročajo, da je Nicolás Maduro po prihodu v newyorški pripor spregovoril angleško, kar je sprožilo odzive po vsem svetu. Maduro je bil izbran za naslednika Huga Cháveza in je Venezuelo vodil od njegove smrti leta 2013. Zdaj se v New Yorku sooča z obtožbami, povezane z mamili in orožjem. Med zaporniki omenjajo tudi El Čapa in Paf Didija.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je v nedavnih izjavah poudaril, da bodo Združene države Amerike tiste, ki bodo določale pogoje za prihodnje upravljanje Venezuele. Hegsethove besede prihajajo v času izjemno zaostrenih odnosov med Washingtonom in Caracasom, potem ko je administracija predsednika Donalda Trumpa povečala vojaški in gospodarski pritisk na režim Nicolása Madura. Obrambni minister je na vprašanje o pomenu ameriškega vodenja Venezuele odgovoril, da to pomeni popolno ameriško nadvlado pri postavljanju pravil igre v tej južnoameriški državi. Izjave sledijo obdobju stopnjevanja sovražnosti, ki vključuje ameriške zračne napade na venezuelsko ozemlje in uvedbo stroge naftne blokade. Po poročanju tujih medijev Trumpova administracija Madura neposredno obtožuje vpletenosti v mednarodno trgovino z mamili, kar služi kot eden glavnih razlogov za vojaško posredovanje. Hegseth je potrdil, da bo o konkretnih korakih po morebitni odstranitvi ali prijetju Madura odločal predsednik Trump, kar nakazuje na pripravljenost ZDA za neposreden vpliv na politično prihodnost države.

Deželna glavarica Salzburga Karoline Edtstadler (ÖVP) je napovedala obsežne varčevalne ukrepe v deželni upravi, ki vključujejo zmanjšanje števila zaposlenih in strukturne reforme. Po njenih navedbah bi lahko ostalo nezasedeno približno vsako tretje delovno mesto, ki se bo sprostilo zaradi upokojitev ali odhodov, s čimer se želijo izogniti neposrednemu odpuščanju, hkrati pa zmanjšati birokratski aparat. Načrtovane spremembe so del širših prizadevanj za racionalizacijo javne porabe, o čemer bo deželna vlada podrobneje razpravljala na januarski klavzuri. Poleg kadrovskih rezov Edtstadlerjeva za prihodnje leto načrtuje tudi sprejetje dvoletnega proračuna. Ta poteza je strateško povezana s prihajajočimi deželnimi volitvami, ki bodo spomladi leta 2028. Kot je poudarila v pogovoru za tiskovno agencijo APA, so tovrstni ukrepi nujni, saj se mora sistem prilagoditi trenutnim finančnim omejitvam. S sprejetjem dvojnega proračuna želi zagotoviti politično stabilnost in predvidljivost financiranja v obdobju pred volilno kampanjo.

Administracija Združenih držav Amerike je ameriškim naftnim podjetjem postavila pogoj, da morajo vložiti znatna sredstva v venezuelski naftni sektor, če želijo prejeti odškodnine za svoje pred leti zaplenjeno premoženje. Washington je predstavnike največjih naftnih družb opozoril, da bo povrnitev stroškov za odvzeta sredstva, kot so vrtalne naprave in cevovodi, mogoča le ob njihovi aktivni udeležbi pri obnovi tamkajšnje energetske infrastrukture. Ta poteza sledi nedavnim ameriškim vojaškim operacijam in aretaciji Nicolasa Madura, kar je v državi povzročilo politično nestabilnost in gospodarsko negotovost. Naftna podjetja so ob teh zahtevah izrazila resne pomisleke glede varnosti svojih zaposlenih in opreme v državi. Poleg vprašanj o prihodnjem političnem vodstvu Venezuele podjetja skrbi tudi ekonomska upravičenost tovrstnih naložb, saj ni jasno, ali bodo cene nafte na svetovnem trgu dovolj visoke, da bi pokrile stroške obsežne obnove. Kljub dolgoletnim prizadevanjem za vrnitev odvzetih sredstev, ameriški naftni sektor ostaja previden glede vnovičnega vstopa na venezuelski trg pod trenutnimi pogoji.

Po poročanju različnih virov naj bi bila v vojaški operaciji ZDA v Venezueli strmoglavljena oblast Nicolasa Madura. Izrael je izrazil podporo »odločnim« akcijam ZDA. Po uspešni operaciji v Venezueli naj bi bile naslednje tarče ZDA lahko Iran in Danska.

Nicolása Madura so po prijetju v Venezueli ameriške oblasti pripeljale v New York, kjer naj bi se pojavil pred zveznim sodnikom. Na spletu je zaokrožil posnetek, na katerem Maduro pozdravlja prisotne ob prihodu v newyorški zapor. Primer je sprožil dvome o zakonitosti postopka, ZDA pa so ga razglasile za trofejo.

Po aretaciji Nicolása Madura v Venezueli so ga ameriške oblasti prepeljale v New York, kjer se je pojavil videoposnetek, ki ga prikazuje, kako pozdravlja prisotne v stavbi ameriške agencije za boj proti drogam. Maduro zdaj v zaporu čaka na nastop pred zveznim sodnikom. Medtem se pojavljajo dvomi o zakonitosti primera, ZDA pa ga razkazujejo kot trofejo.

Ko Wen-je je med obiskom v templju Cheng Huang komentiral vojaško operacijo ZDA proti venezuelskemu predsedniku Maduru, rekoč, da so ZDA odkrito delovale po svojih interesih. Prav tako je bil Ko Wen-je imenovan za vodjo kampanje Chang Chi-kaija v Chiayiju, kar je sprožilo kritike pravnikov, ki menijo, da bi njegovo aktivno vpletanje v kampanjo, medtem ko poteka preiskava v primeru Kehua City, lahko vplivalo na izid sojenja, saj naj bi Ko izkoriščal priložnost za napad na sodstvo. Odbornik DPP je opozoril, da bo proračun za obrambo ponovno blokiran. Poleg tega je bil predlog Kuomintanga (KMT) za vzpostavitev cone proste trgovine na otokih, kot sta Kinmen in Matsu, izpostavljen zaradi pomislekov glede nacionalne varnosti.

Rusko obrambno ministrstvo je 4. januarja 2026 sporočilo, da so enote skupine Zahod prevzele popoln nadzor nad naseljem Podoli v Harkovski oblasti. Po navedbah uradne Moskve so ruske oborožene sile naselje zasedle po aktivnih bojnih delovanjih, pri čemer so domnevno nanesle poraz ukrajinskim enotam v okolici krajev Blagodatovka, Staroverovka in Grušovka. To napredovanje predstavlja nadaljevanje ruskih ofenzivnih prizadevanj na severovzhodnem delu bojišča, kjer skušajo ruske enote izboljšati svoje taktične položaje v smeri proti mestu Kupjansk. Dogajanje v Harkovski oblasti sledi seriji poročil o ruskem napredovanju v zadnjih mesecih, kar kaže na povečan pritisk sil Ruske federacije na ukrajinsko obrambo v regiji. Ukrajinska stran uradnih poročil o padcu vasi Podoli do tega trenutka še ni podala, vendar razmere na terenu potrjujejo intenziviranje spopadov v bližini strateško pomembnih prometnih vozlišč. Ruska stran trdi, da so njene enote v okviru operacije uspešno uničile tehniko in živo silo nasprotnika, s čimer krepijo nadzor nad območjem, ki so ga v preteklosti že delno zasedale.

Izvršni podpredsednik Irana je naznanil začetek izvajanja predvolilnih obljub predsednika Masuda Pezeškiana glede reforme sistema subvencij. Namen nove vladne politike je vzpostavitev večje pravičnosti pri razdeljevanju državne pomoči, kar vključuje neposredna plačila subvencij za osnovne dobrine prebivalstvu. S tem ukrepom želi vlada neposredno nasloviti vprašanje gospodarske neenakosti in omejiti možnosti za korupcijo ter izkoriščanje gospodarske rente, ki so bile prisotne v prejšnjem sistemu. Po navedbah izvršnega podpredsednika bo prehod na neposredna izplačila državljanom omogočil boljšo zaščito najranljivejših slojev prebivalstva pred inflacijskimi pritiski. Vlada poudarja, da je bila dosedanja praksa posrednega subvencioniranja prek uvoznikov in distributerjev neučinkovita in je pogosto vodila do kopičenja bogastva pri posameznikih, namesto da bi koristila končnim potrošnikom. Projekt predstavlja enega ključnih stebrov Pezeškianovega gospodarskega programa za stabilizacijo države.

Srbske oblasti so v noči na danes odstranile novoletne hišice, ki so bile v sklopu novoletnega bazarja postavljene pred poslopjem srbske narodne skupščine v Beogradu. Kljub odstranitvi objektov, ki so stali na mestu prejšnjega večmesečnega šotorskega naselja podpornikov oblasti, promet na tem območju še vedno ne poteka nemoteno. Center srbske prestolnice tako ostaja pod delno blokado, čeprav so fizične ovire bazarja zdaj odstranjene. Novoletni bazar je bil postavljen decembra na lokaciji, kjer so pred tem dlje časa taborili privrženci vladajoče strukture, kar je v javnosti sprožilo številne polemike o namembnosti javnega prostora in oviranju prometa. Čeprav so delavci komunalnih služb objekte odstranili, pristojne službe še niso sprostile cestnih povezav za osebna vozila in javni prevoz, kar povzroča dodatne nevšečnosti v mestnem jedru. Situacija odraža širše logistične in politične napetosti v srbski prestolnici glede uporabe prostora pred ključnimi državnimi institucijami.

Venezuelska skupnost v Corpus Christiju je proslavljala zajetje predsednika Nicolása Madura. Kitajska je obsodila ameriško dejanje kot hegemonistično in kršitev mednarodnega prava. Opozicijska voditeljica María Corina Machado je bila ena največjih kritičark Nicolása Madura.

ZDA so 23. decembra 2025, tik pred operacijo, Nicolasu Maduru ponudile možnost, da zapusti položaj in se preseli v Turčijo, vendar je Maduro to ponudbo zavrnil. Na sodišču v New Yorku se je Maduro izrekel za vojnega ujetnika.

Pred aretacijo naj bi ZDA Nicolasu Maduru ponudile možnost odhoda v Turčijo, vendar naj bi Maduro ponudbo zavrnil. Med zaslišanjem na sodišču v New Yorku se je Maduro označil za vojnega ujetnika in poudaril, da se še vedno smatra za voditelja Venezuele.

Najvišji predstavniki Črne gore so 4. januarja obeležili dan ustanovitve Cetinja, zgodovinske prestolnice države. Predsednik države Jakov Milatović, premier Milojko Spajić in podpredsednik skupščine Nikola Camaj so v svojih nagovorih poudarili ključno vlogo mesta pri ohranjanju črnogorske državnosti, kulture in duhovne identitete. Milatović je izpostavil zgodovinski pomen tiskarne Crnojevićev in vlogo dinastije Petrović Njegoš, medtem ko je Spajić izpostavil nujnost pospešenega gospodarskega razvoja mesta. Premier Spajić je napovedal nove naložbe v turistično in gospodarsko infrastrukturo, vključno s projekti, kot je žičnica, ter vlaganja v znanost in šport. Poudaril je, da se mora država oddolžiti zgodovinski dediščini Cetinja z zagotavljanjem boljših pogojev za prihodnje rodove. Ob tem so se govorniki spomnili tudi tragičnih dogodkov iz preteklosti mesta in poudarili pomen protifašističnih vrednot, ki so Cetinju prinesle naziv mesta heroja.

Odstavljeni venezuelski predsednik Nicolás Maduro je prispel v zaporsko ustanovo v New Yorku, potem ko so ga ameriške sile pridržale med nedavno vojaško operacijo v Venezueli. Ameriška administracija je uradno potrdila njegov prihod, kar je sprožilo takojšen in oster diplomatski odziv Pekinga. Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi zahtevalo njegovo takojšnjo izpustitev ter poudarilo, da ameriška dejanja spodkopavajo mednarodni pravni red. Kitajska stran vztraja, da mora Washington nemudoma prekiniti postopke proti Maduru, saj njegovo pridržanje ocenjujejo kot nezakonito. Dogodek sledi obsežnim zračnim napadom in kopenskemu posredovanju ameriške vojske na venezuelskem ozemlju, katerih cilj je bil strmoglavljenje tamkajšnjega režima. Medtem ko Washington upravičuje svoje dejanje kot nujno za vzpostavitev demokracije, venezuelski zavezniki v Pekingu opozarjajo na grobo kršitev suverenosti države.

Iranski minister za nafto Mohsen Paknežad je poudaril, da je za nadzor nad uvozom pogonskih goriv nujno usmeriti prizadevanja v optimizacijo domače porabe. Po ministrovih besedah Iran trenutno proizvede med 120 in 130 milijoni litrov bencina dnevno, vendar naraščajoče povpraševanje zahteva dodatne ukrepe za vzpostavitev ravnovesja med ponudbo in povpraševanjem. Paknežad je izpostavil, da bo le učinkovita poraba goriva preprečila dolgoročno odvisnost od tujih trgov. Poleg vprašanja porabe je minister opozoril tudi na tehnične izzive v naftnem sektorju, zlasti na potrebo po povečanju faktorja iztisa iz naftnih vrtin. Iran se spopada z izzivom, kako ohraniti energetsko neodvisnost v času, ko domača proizvodnja s težavo dohaja potrebe prebivalstva in industrije. Ukrepi, ki jih načrtuje ministrstvo, vključujejo tako tehnične izboljšave na črpališčih kot tudi sistemsko spodbujanje varčevanja z energijo.

V jugozahodnem delu nemške prestolnice Berlin je prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki neposredno ogroža nemoteno izvajanje izobraževalnega procesa. Zaradi odsotnosti razsvetljave in delovanja ogrevalnih sistemov so vodstva tamkajšnjih šol ter vrtcev staršem že svetovala podaljšanje počitnic oziroma dopustov. Trenutno še ni jasno, ali se bodo v ponedeljek vrata izobraževalnih ustanov sploh odprla. Izpad elektrike je ohromil ključno infrastrukturo v več mestnih četrtih, kar v zimskih razmerah pomeni hitro ohlajanje prostorov. Mestne oblasti in pristojne službe se trenutno spopadajo s tehničnimi težavami na omrežju, vendar natančen čas vzpostavitve normalnega stanja še ni znan. Lokalne šole in vrtci staršem priporočajo, naj spremljajo uradna obvestila, saj bi pomanjkanje osnovnih pogojev za delo lahko povzročilo večdnevno zaprtje ustanov v jugozahodnem delu mesta.

Kandidat stranke DPP za župana okrožja Chiayi, Huang Rong-li, je med predstavitvijo političnega programa obljubil, da bo v treh letih zmanjšal dolg okrožja za 4,4 milijarde NTD in v četrtem letu izplačal denarne nagrade. Obljubil je tudi brezplačno zdravstveno zavarovanje za starejše od 65 let in subvencije za šolske malice ter šolnine. Poudaril je pomembnost župana z administrativnimi izkušnjami.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social naslovil ostro opozorilo iranskim oblastem in napovedal pripravljenost Združenih držav Amerike na vojaško posredovanje. Trump je v seriji nočnih objav zapisal, da so ZDA pripravljene na pomoč mirnim protestnikom, če jih bo iranski režim še naprej nasilno zatiral. Pri tem je uporabil izraz, da je ameriška vojska pripravljena na takojšen odziv, kar je sprožilo močne odzive tako v mednarodni skupnosti kot znotraj njegove lastne stranke. Protesti v Iranu, ki so se začeli zaradi gospodarske krize, visokih cen življenjskih potrebščin in padca vrednosti domače valute, so v zadnjih dneh postali nasilni, pri čemer poročajo o več smrtnih žrtvah med demonstranti. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v odzivu na ameriške grožnje dejal, da se islamska republika ne bo vdala pritisku, hkrati pa je Teheran uradno zahteval ukrepanje Združenih narodov zaradi Trumpovih izjav. Napetosti med državama se stopnjujejo v luči preteklih vojaških spopadov, vključno z lanskoletnim bombardiranjem iranskih jedrskih objektov s strani ZDA. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove napovedi naletele na kritike nekaterih republikancev. Kongresnik Thomas Massie in kongresnica Marjorie Taylor Greene sta opozorila na nujnost reševanja notranjih težav in poudarila, da bi za kakršne koli vojaške napade na Iran potrebovali odobritev kongresa. Kritičen je bil tudi nekdanji svetovalec v Beli hiši Steve Bannon, ki je Trumpovo retoriko primerjal s politiko preteklih demokratskih administracij. Kljub notranjim razporom Trump vztraja pri svojem stališču, medtem ko razmere v regiji ostajajo izjemno nestabilne.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v luči okrepljenih diplomatskih prizadevanj za končanje vojne na položaj vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov, ki velja za eno najbolj prepoznavnih osebnosti ukrajinskega obrambnega aparata, na tem ključnem mestu zamenjuje predhodnika, ki je odstopil zaradi korupcijskega škandala. Zelenski je poudaril, da se mora država v trenutni fazi osredotočiti predvsem na vprašanja varnosti, razvoj obrambnih sil in prihajajoča mirovna pogajanja. Imenovanje sovpada z intenzivnimi pogovori z evropskimi varnostnimi svetovalci v Kijevu, kjer razpravljajo o mirovnih predlogih pod okriljem Združenih držav Amerike in o finančnem paketu za obnovo države v vrednosti 800 milijard dolarjev. Medtem ko se diplomatski pritiski stopnjujejo, so razmere na bojišču napete; po analizah je Rusija v letu 2025 zavzela največ ukrajinskega ozemlja od začetka invazije. Hkrati so se pojavile nove medsebojne obtožbe o napadih na civilne cilje, vključno z domnevnim napadom na vas v okupirani regiji Herson, kjer naj bi po ruskih navedbah umrlo 27 ljudi.

Zohran Mamdani je v četrtek uradno prevzel vodenje New Yorka in postal prvi musliman ter prvi Američan južnoazijskega porekla na čelu največjega mesta v Združenih državah Amerike. 34-letni demokrat, ki se uvršča v progresivno krilo stranke, je prisego opravil najprej ob polnoči na opuščeni postaji podzemne železnice, kasneje pa še na javni slovesnosti, kjer je prisego vodil senator Bernie Sanders. Mamdani je v svojem nagovoru napovedal drzno in obsežno upravljanje mesta, ki bo usmerjeno v pomoč delavskemu razredu in reševanje stanovanjske problematike, s čimer se želi zoperstaviti ideji o omejeni vlogi mestnih oblasti. Takoj po prevzemu funkcije je Mamdani začel uresničevati svoj politični program, ki vključuje revizijo odločitev prejšnje administracije. Novi župan je branil svojo odločitev o razveljavitvi več izvršnih ukazov svojega predhodnika Erica Adamsa. Adams je bil leta 2024 tarča zvezne obtožnice zaradi domnevnega prejemanja nezakonitih prispevkov za kampanjo, kar je Mamdani uporabil kot utemeljitev za nujne spremembe v vodenju mesta. Njegov prvi uradni akt se je nanašal na področje cenovno dostopnih stanovanj, kar predstavlja osrednji steber njegovega progresivnega načrta, ki ga podpirata tudi kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez in senator Sanders.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal neposredno vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Iranu, če bodo tamkajšnje oblasti nadaljevale z nasilnim zatiranjem miroljubnih protestnikov. Trump je na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so ameriške sile pripravljene na akcijo, in dodal, da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če bo teheranski režim začel uporabljati smrtonosno silo. Izjava je sprožila ostre odzive v Teheranu, kjer je vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej ukazal varnostnim silam, naj nemire zadušijo in vzpostavijo red. Protesti, ki so v Iranu izbruhnili zaradi gospodarskega zloma, visoke inflacije in rekordnega padca vrednosti domače valute rial, so se v zadnjem tednu razširili po celotni državi. V spopadih med protestniki in varnostnimi silami je po poročilih tiskovnih agencij umrlo že najmanj deset ljudi, največ žrtev pa beležijo v zahodnih provincah Lorestan in Čaharmahal in Bahtijari. Napetosti so se dodatno zaostrile po nedavnih izraelsko-ameriških zračnih napadih na iranske jedrske objekte ter aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki velja za ključnega zaveznika Teherana. Znotraj ZDA so Trumpove grožnje naletele na mešane odzive. Njegov nekdanji strateg Steve Bannon je predsednika obtožil, da prevzema strategijo Hillary Clinton in Samanthe Power, ki sta zagovarjali humanitarno intervencijo. Medtem so iranski uradniki opozorili, da bi kakršno koli vmešavanje Washingtona v notranje zadeve Irana pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo ameriške interese na Bližnjem vzhodu.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nizu novih objav na družbenem omrežju Truth Social zaostril zunanjo politiko Združenih držav Amerike, pri čemer je Iranu zagrozil z neposrednim vojaškim posredovanjem, Venezuelo pa z dolgotrajno okupacijo. Trump je v petek zgodaj zjutraj zapisal, da so ameriške sile pripravljene na napad, če bi Iran nasilno zatrl mirne protestnike. Hkrati je branil nedavno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura, in napovedal, da bodo ZDA državo zasedle za nedoločen čas. Njegove poteze so sprožile ostre odzive celo znotraj njegove baze podpornikov MAGA. Kongresnica Marjorie Taylor Greene je javno kritizirala predsednikovo usmeritev in poudarila, da volivci niso glasovali za nove tuje vojne in neskončno porabo davkoplačevalskega denarja za tuje konflikte. Medtem so varnostni strokovnjaki opozorili, da Trump s svojimi dejanji v Latinski Ameriki povzema avtoritarno geopolitično strategijo, ki je značilna za Rusijo in Kitajsko. Poleg geopolitičnih napetosti je Trump vstop v leto 2026 zaznamoval tudi z osebnim sporom z igralcem Georgem Clooneyjem, ki se je s svojo družino preselil v Francijo.

Zaradi stavkovnih dejavnosti na grškem ozemlju so se v jutranjih urah pojavile težave pri prehajanju meje za osebna in tovorna vozila. Generalna direkcija mejne policije je ob 6. uri zjutraj sporočila, da so motnje prisotne na vseh mejnih prehodih z Grčijo v obeh smereh. Čeprav je promet na nekaterih drugih mejnih odsekih sprva potekal normalno, so stavkajoči povzročili zastoje, ki so vplivali na logistične poti v regiji. Gre za ponavljajoč se val nezadovoljstva, ki vpliva na čezmejni promet in transportne povezave. Potnikom in prevoznikom svetujejo previdnost ter spremljanje aktualnih informacij o stanju na cestah, saj so se podobne razmere v preteklosti že izkazale za dolgotrajne. Motnje v prometu so posledica organiziranih industrijskih akcij, ki so ohromile ključne infrastrukturne točke v državi.

Vojska Južne Koreje je sporočila, da je Severna Koreja v nedeljo zjutraj okoli 7.50 po lokalnem času izstrelila več balističnih raket iz okolice prestolnice Pjongjang proti vzhodni obali. Gre za prvo tovrstno dejanje v letu 2026, ki ponovno povečuje napetosti na Korejskem polotoku. Rakete so poletele proti Japonskemu morju, pri čemer podrobnosti o dosegu in natančnem tipu orožja južnokorejske oblasti še analizirajo. Izstrelitev se dogaja v obdobju, ko so se ameriške obrambne zmogljivosti v regiji nedavno ponovno okrepile. Severnokorejski vojaški vrh s temi dejanji nadaljuje svojo strategijo stopnjevanja pritiska in preizkušanja obrambnih sistemov sosednjih držav. Japonska obalna straža je prav tako potrdila dogodek in opozorila ladje na previdnost, medtem ko regionalne sile budno spremljajo morebitne nadaljnje provokacije s strani Pjongjanga. Gre za nadaljevanje dolgoletnih prizadevanj režima za krepitev svojega raketnega arzenala kljub mednarodnim sankcijam.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v soboto naznanil, da se bo ekipa iz Združenih držav Amerike pridružila evropskim voditeljem na prihajajočih pogajanjih v Parizu, ki se bodo pričela v torek. Osrednji namen srečanja bo razprava o mednarodnih varnostnih jamstvih za Ukrajino po koncu vojne in načrtih za povojno obnovo države. Zelenski je ob tem izpostavil, da bodo v okviru dogodkov potekala tudi srečanja z ekipo izvoljenega predsednika Donalda Trumpa, pogovori pa bi lahko trajali do dva dni. Pred torkovim srečanjem na najvišji ravni se bodo v ponedeljek v francoski prestolnici sestali visoki vojaški predstavniki Ukrajine in njenih zaveznic, da bi uskladili tehnične podrobnosti. Po besedah Zelenskega bo končni dokument o varnostnih jamstvih predložen v ratifikacijo parlamentom držav, ki sodelujejo v t. i. koaliciji voljnih. Kijev si prizadeva, da bi srečanje na ravni voditeljev v Združenih državah Amerike organizirali še pred koncem januarja, čeprav Bela hiša uradne udeležbe na pariški konferenci še ni potrdila.

Severna Koreja je proti vzhodu v smeri Japonskega morja izstrelila najmanj dve balistični raketi, kar sta potrdili obrambni ministrstvi Južne Koreje in Japonske. Izstrelitev se je zgodila okoli 8. ure zjutraj po lokalnem času, kar je nemudoma sprožilo alarm v sosednjih državah. Japonski uradniki so dejanje ostro obsodili in poudarili, da tovrstni raketni poskusi predstavljajo neposredno grožnjo miru in varnosti v regiji. Vojaške sile Južne Koreje in Japonske so povečale stopnjo pripravljenosti ter pozorno spremljajo nadaljnje dejavnosti Pjongjanga. Gre za nov primer stopnjevanja napetosti na Korejskem polotoku, ki krši resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov. Japonsko obrambno ministrstvo trenutno še analizira podatke o dosegu in višini leta raket, da bi ugotovilo natančen tip uporabljenega orožja. Kljub obsodbam mednarodne skupnosti Severna Koreja nadaljuje z razvojem svojega raketnega programa, kar povzroča nestabilnost v celotni azijsko-pacifiški regiji.

Mestna občina Miaoli se je odločila za pospešitev uvedbe plačljivega parkirnega režima na novem parkirišču ob tržnici Nanmiao, potem ko se je poskusno obdobje brezplačnega parkiranja izkazalo za neučinkovito. Kljub začetnemu načrtu, da bi bilo parkiranje do konca lunarno novega leta brezplačno, so se na terenu pojavile številne nepravilnosti, vključno z dolgotrajno zasedenostjo mest in nepravilnim parkiranjem, kar je povzročilo popoln prometni kaos v okolici največje tradicionalne tržnice v mestu. Lokalni prebivalci in obiskovalci tržnice so izrazili nezadovoljstvo, saj so nekateri uporabniki parkirišče izkoriščali za dolgotrajno hrambo vozil, s čimer so onemogočili dostop kupcem. Mestne oblasti so poudarile, da je uvedba plačljivega sistema nujna za zagotovitev večje pretočnosti in pravičnejše uporabe parkirnih površin. Če se razmere ne bodo izboljšale, občina ne izključuje možnosti začasnega zaprtja parkirišča v času največjih prometnih obremenitev pred prihajajočimi prazniki.

Ruske tiskovne agencije so ob navajanju neimenovanih virov v varnostnih strukturah poročale, da naj bi ukrajinska enota brezpilotnih letal, znana pod imenom Ptice Madžarja, v Harkovski oblasti izvajala operacije iskanja in likvidacije lastnih dezerterjev. Po navedbah ruskih virov naj bi pripadniki te specializirane enote oboroženih sil Ukrajine aktivno nadzorovali območje in izvajali povračilne ukrepe proti vojakom, ki so zapustili svoje položaje. Informacije, ki jih je razširila agencija RIA Novosti, niso neodvisno potrjene in so del širšega informacijskega spopada med vojskujočima se stranema. Ukrajinska stran ali neodvisni opazovalci na terenu navedb o pobojih dezerterjev s strani elitnih enot niso komentirali ali potrdili. Gre za poročanje, ki se pojavlja v času zaostrenih bojev v okolici Harkova, kjer obe strani krepita svoje dejavnosti na frontni črti in v zaledju.

Izraelski vladni predstavniki so izrazili nezadovoljstvo nad neuspehom protestov in nemirov v Iranu, ki niso prinesli pričakovane destabilizacije države. Kljub javni podpori nekaterih ministrov v izraelski vladi, ki so odkrito podprli protestniška gibanja, se razmere v Iranu po navedbah virov umirjajo, kar je v Tel Avivu povzročilo val političnega razočaranja. Analitiki v regiji ocenjujejo, da so poskusi spodbujanja notranjih konfliktov dosegli mrtvo točko, saj Teheran ohranja nadzor nad ključnimi varnostnimi strukturami. Dogajanje odraža globoko zakoreninjeno sovražnost med državama, pri čemer Izrael aktivno spremlja in spodbuja notranje pritiske na iranski režim. Neuspeh zadnjega vala nemirov pomeni strateški izziv za izraelsko zunanjo politiko, ki je stavila na destabilizacijo nasprotnika prek civilnih nemirov. Poročila kažejo, da so bili izraelski načrti o širitvi upora preuranjeni, saj se je iranska država na pritiske odzvala učinkovito, kar je ustavilo projekt, ki so ga v Izraelu označevali za priložnost za korenite spremembe v regiji.

Nicolása Madura so po aretaciji prepeljali v zapor v New Yorku, kjer se bo soočil s kazenskimi obtožbami. Trump je izjavil, da bodo ZDA vodile Venezuelo. V Venezueli so se pojavile trditve, da ima ameriški napad 'cionistične podtone'.

Vlačilec, ki je nasedel med poskusom reševanja panamske tovorne ladje Tong Hong (CSE PROSPERITY EXPRESS) pri Hualienu, je bil uspešno rešen s pomočjo dviga plime in druge reševalne ladje. Obalna straža je po štirih dneh rešila tudi ribiško ladjo Ming Cai Qun iz Liouciouja, ki je 31. decembra izgubila pogon 101 navtično miljo južno od otoka Dongsha zaradi zapletene mreže.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung je prispel v Peking na štiridnevni državniški obisk na Kitajskem, kjer se bo srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Obisk je Leejev prvi uradni obisk na Kitajskem po prevzemu položaja. Prvi Leejev dogodek je bilo srečanje s korejsko diasporo. Kitajska naj bi pred srečanjem "Xi-Lee" postavila štiri zahteve in štiri obljube, s ciljem preprečiti Južni Koreji aktivnejšo vlogo v Indo-Pacifiku. Med obiskom je Severna Koreja izstrelila več balističnih raket proti Japonskemu morju. Lee je pred obiskom izjavil, da Južna Koreja spoštuje načelo ene Kitajske.

Venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo ženo Silio Flores so po poročanju različnih virov prepeljali v New York. Po aretaciji v njunem domu v Caracasu so Madura prepeljali v elitni priporni center v Brooklynu, kjer so ga fotografirali ob prihodu. Po poročanju nekaterih virov je bila aretacija izvedena v okviru obsežne ameriške vojaške operacije v Venezueli.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej se je odzval na proteste in pozval k pogovorom, hkrati pa poudaril, da je treba protestnike 'postaviti na svoje mesto'. Medtem so Združene države Amerike pod vodstvom predsednika Trumpa ponovno zagrozile z intervencijo, če bo Teheran ubil mirne protestnike. Poročila tudi kažejo na porast aretacij protestnikov.

Po poročanju medijev je Vrhovno sodišče Venezuele zaradi aretacije Nicolasa Madura začasno preneslo predsedniške pristojnosti na podpredsednico Delcy Rodríguez. Brazilija naj bi jo priznala kot vršilko dolžnosti voditeljice države.

Po aretaciji Nicolása Madura je venezuelsko vrhovno sodišče odredilo podpredsednici Delcy Rodríguez, da prevzame funkcijo začasne predsednice. Rodríguezova je Madura označila za žrtev nezakonite ugrabitve s strani ZDA, ki jih je obtožila poskusa kolonizacije. Poudarila je, da Venezuela ne bo postala kolonija. Predsednik Trump ji je izrazil podporo pri sodelovanju.

Visoki venezuelski uradnik je sporočil, da je v nedavnih zračnih napadih sil Združenih držav Amerike na venezuelsko ozemlje življenje izgubilo najmanj 40 ljudi. Med žrtvami naj bi bili tako pripadniki venezuelske vojske kot civilisti, pri čemer so prva poročila potrdila smrt vsaj enega civilista, več vojakov pa je bilo ranjenih. Napadi so bili usmerjeni na ključne strateške objekte, vključno z letališči in vojaškimi oporišči v prestolnici Caracas in drugih delih države. Operacija, ki so jo po navodilih ameriškega predsednika Donalda Trumpa izvedle ameriške letalske sile, je bila usmerjena neposredno proti režimu Nicolása Madura. Dogajanje je sprožilo ostre odzive v mednarodni skupnosti, saj so nekateri napad označili za dejanje oborožene agresije. Zaradi stopnjevanja napetosti se je na izrednem zasedanju sestal tudi Varnostni svet Združenih narodov, kjer so razpravljali o posledicah vojaškega posredovanja za mednarodni mir in varnost.

Grška vlada je napovedala obsežne spremembe v plačni politiki za leto 2026, ki predvidevajo ponovno uveljavitev kolektivnih pogodb in zvišanje minimalne plače. Po ocenah strokovnjakov bi se lahko plače v zasebnem sektorju za določene kategorije zaposlenih zvišale za 15 do 20 odstotkov. Ukrep je usmerjen predvsem v izboljšanje standarda delavcev, ki prejemajo najnižje dohodke, in predstavlja pomemben korak pri okrevanju grškega trga dela po dolgotrajni gospodarski krizi. Spremembe v zakonodaji bodo omogočile lažje sklepanje sektorskih pogodb, kar naj bi prineslo stabilnejše pogoje za zaposlene v ključnih gospodarskih panogah. Napovedani dvig plač je del širše strategije grške vlade za spodbujanje potrošnje in krepitev socialne države, medtem ko država nadaljuje s postopnim opuščanjem varčevalnih ukrepov, ki so bili uvedeni v preteklosti. Finančni analitiki pričakujejo, da bo povišanje kupne moči prebivalstva pozitivno vplivalo na celotno gospodarstvo države.

Čilski predsednik Gabriel Boric je v Madridu ostro obsodil dejanja Združenih držav Amerike v povezavi z Venezuelo, pri čemer je izrazil nasprotovanje napovedim o prevzemu neposrednega nadzora nad ozemljem te južnoameriške države. Boric je poudaril, da spoštovanje suverenosti in ozemljske celovitosti vseh držav predstavlja kritično mejo v mednarodnih odnosih, ki je ni dopustno prestopiti pod nobenim pogojem. Po njegovih besedah bi takšen precedens lahko ogrozil stabilnost celotne regije in postavil nevaren zgled za prihodnost. Predsednik je v svojem nagovoru opozoril na resnost situacije z izjavo, da se danes to dogaja Venezueli, jutri pa se lahko zgodi kateri koli drugi državi. S temi besedami je Boric zavzel jasno stališče proti zunanji vojni intervenciji in enostranskim potezam administracije Donalda Trumpa. Čile, ki velja za eno najstabilnejših demokracij v Latinski Ameriki, s tem dejanjem utrjuje svojo vlogo zagovornika mednarodnega prava in diplomatskih rešitev v okviru latinskoameriškega prostora.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta v soboto prispela v letalsko bazo Stewart v New Yorku, potem ko so ju ameriške posebne enote zajele v obsežni vojaški operaciji v Caracasu. Operacija, ki jo je ukazal predsednik Donald Trump, predstavlja enega najradikalnejših posegov ameriške zunanje politike v zadnjih desetletjih, saj je bila usmerjena v odstranitev voditelja tuje države brez predhodne neposredne vojaške grožnje Združenim državam Amerike. Maduro je trenutno v ameriškem priporu, kjer se bo spopadal z obtožbami o trgovini z mamilom in narkoterorizmu. Medtem ko so nekateri svetovni voditelji in podjetniki, vključno z Elonom Muskom, operacijo pozdravili kot pot do blaginje Venezuele, so demokratski predstavniki v ameriškem kongresu izrazili ostro nasprotovanje. Administraciji očitajo zavajanje zakonodajnega telesa glede dejanskih ciljev operacije in opozarjajo na nevarne precedense, ki jih takšna dejanja postavljajo v mednarodnih odnosih.

Ruski senator Andrej Klišas je v nedavnem odzivu na izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa ocenil, da so Združene države Amerike dejansko odrekle pravico do suverenosti vsem državam zahodne poloble. Njegove trditve temeljijo na Trumpovih izjavah glede Monrojeve doktrine, ki jo Washington tradicionalno uporablja kot podlago za svoj vpliv v Latinski Ameriki. Klišas meni, da gre za neposreden poseg v neodvisnost regije in obenem opozarja evropske države, ki jih je označil za ameriške vazale, naj se pripravijo na podoben odnos. Ruski uradnik poudarja, da takšna zunanja politika Washingtona pomeni vrnitev k imperialističnim težnjam, kjer ZDA same določajo pravila delovanja za svoje sosede in zaveznike. Po njegovih besedah so Trumpove besede jasen signal, da suverenost drugih držav za ameriško administracijo ni prednostna naloga, če je v nasprotju z njihovimi strateškimi interesi. Takšna retorika po mnenju Moskve dodatno zaostruje odnose med velesilami in vnaša negotovost v mednarodno politično okolje, še posebej v luči pričakovanj glede prihodnjih potez Bele hiše.

Nicolása Madura so z vojaškim letalom Boeing 757 pripeljali v New York, kjer ga čaka sojenje zaradi trgovine z drogami. Po prihodu v New York so ga s helikopterjem prepeljali v poslopje DEA, nato pa v zvezni zapor v Brooklynu, kjer bo začasno ostal. Sojenje bo potekalo na podlagi obtožnice, ki Madura označuje za vodjo kartela "Los Soles". Z njim je v New York prispela tudi njegova soproga Cilia Flores.

V Iranu se je število smrtnih žrtev med množičnimi protesti, ki so jih sprožile vse slabše gospodarske razmere, povzpelo na najmanj deset oseb. Po poročanju lokalnih oblasti in tujih tiskovnih agencij sta bili zadnji žrtvi zabeleženi v soboto, ko so se demonstracije kljub poskusom zatiranja nadaljevale po vsej državi. Nasilje se je v zadnjih dneh stopnjevalo, pri čemer so poročali o eksploziji granate v mestu Kom, ki je zahtevala eno življenje. Demonstracije predstavljajo največji val nezadovoljstva v državi po letu 2022, ko je smrt Mahse Amini v policijskem pridržanju sprožila vsesplošne nemire. Ameriški predsednik Donald Trump je v petek ostro opozoril teheranske oblasti pred nasilnim obračunavanjem z miroljubnimi protestniki in napovedal, da bodo Združene države Amerike v takšnem primeru posredovale. Njegove izjave so v iranskem političnem vrhu sprožile buren odziv, vključno z grožnjami o napadih na ameriške enote na Bližnjem vzhodu. Čeprav obseg trenutnih protestov še ni dosegel ravni iz leta 2022, gospodarska kriza in visoka inflacija še naprej poganjata napetosti med prebivalstvom in islamsko teokracijo.

Ameriški predsednik Donald Trump in visoki iranski predstavniki so si izmenjali ostre grožnje zaradi obsežnih protestov, ki so pretresli več delov islamske republike. Trump je v petek, 2. januarja 2026, prek družbenega omrežja Truth Social opozoril Teheran, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje, če bo režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Navedel je, da so ameriške sile pripravljene (»locked and loaded«) in da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom v primeru stopnjevanja nasilja. Iranska stran se je na grožnje odzvala z ostrimi povračilnimi opozorili. Ali Larijani, sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je poudaril, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo varnost ameriških vojakov na Bližnjem vzhodu. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf pa je ameriška oporišča v regiji označil za legitimne cilje v primeru agresije. Napetosti so se stopnjevale v času, ko so protesti zaradi visokih cen in gospodarske krize zahtevali že najmanj deset smrtnih žrtev, vrhovni voditelj Ajatola Ali Hamenej pa je odredil ostro ukrepanje proti demonstrantom.

Namestnik poveljnika iranske prometne policije je poročal o zaprtju šestih ključnih prometnih osi po državi, kar je posledica močnega deževja in goste megle. Po podatkih policije so med zaprtimi potmi tako glavne prometnice kot tudi manjše regionalne in sezonske ceste. Na vstopnih točkah v Teheran so zabeležili polovično gostoto prometa s povečanimi zastoji, medtem ko na severnih oseh promet za zdaj ostaja tekoč, vendar pod oteženimi pogoji zaradi zmanjšane vidljivosti. Prometne oblasti so opozorile voznike v več provincah, naj bodo pripravljeni na mokra vozišča in meglo, ki znatno ovirata varno vožnjo. Za razliko od preteklih dni, ko je bil promet kljub gostoti tekoč, so tokratne vremenske razmere prisilile organe k popolni zapori določenih odsekov, da bi preprečili prometne nesreče. Situacija na cestah se spreminja glede na intenzivnost padavin, policija pa nenehno spremlja stanje na terenu in usmerja voznike na alternativne poti, kjer je to mogoče.

Predsednik mestnega sveta v Keelungu Tong Ziwei je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi zastoja pri sprejemanju osrednjega državnega proračuna za leto 2026, kar neposredno ogroža delovanje sistema subvencioniranih prevoznih vozovnic TPASS. Tong je pozval mestno upravo pod vodstvom župana Xieja Guolianga, naj javnosti nemudoma predstavi načrte za reševanje te situacije, saj bi lahko prekinitve financiranja prizadele okoli 110.000 dnevnih migrantov, ki se zanašajo na dostopen javni prevoz. Blokada proračuna v tajvanskem parlamentu je dosegla zgodovinsko najdaljše obdobje zamude pri dodeljevanju sredstev parlamentarnim odborom. Tong je ob tem pozval župana Xieja, naj uporabi svoj politični vpliv znotraj opozicijske koalicije, ki nadzoruje zakonodajno telo, in se zavzame za čimprejšnjo odblokado sredstev. Po mnenju predsednika sveta bi moral biti interes državljanov in nemoten prevoz predvsem političnim merjenjem moči, ki so se okrepila z vstopom v volilno leto.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je svojo nekdanjo tesno zaveznico, kongresnico Marjorie Taylor Greene, javno označil za izdajalko. Ta oster napad je povzročil precejšnjo razdeljenost med njenimi volivci v zvezni državi Georgia. Medtem ko nekateri člani Republikanske stranke v mestu Dalton kongresnico še vedno goreče podpirajo in jo opisujejo kot svojo zastopnico, ki zna ubesediti njihove misli, drugi dvomijo o njeni nadaljnji politični usodi in primernosti njenih ravnanj. Spor med Trumpom in Greene se je stopnjeval po njeni napovedi odstopa in kasnejših medsebojnih obtožbah. Trump je kongresnico kritiziral zaradi domnevnega odmika od vrednot gibanja 'Amerika na prvem mestu', kar je privedlo do javnega diskurza o njeni politični integriteti. Kljub ostrim besedam iz Mar-a-Laga lokalni podporniki v Georgii poudarjajo, da Greene še vedno predstavlja glas konservativnih volivcev, ki se počutijo zapostavljene s strani zvezne politike v Washingtonu.

Gospodarski kazalniki v Združenih državah Amerike ob začetku leta 2026 kažejo na vse večjo razhajanje med odpornostjo trga in ohlajanjem proizvodnega sektorja. Indeks proizvodnih menedžerjev (PMI) agencije S&P Global je decembra padel na 51,8 točke, kar predstavlja najnižjo raven od julija lani in nakazuje na upočasnitev rasti v sektorju predelovalnih dejavnosti. Glavni razlogi za pesimizem so krčenje knjig naročil, prvič po letu dni, ter vztrajno zmanjševanje mednarodne prodaje, na kar so močno vplivale visoke carine Trumpove administracije. Kljub temu nekateri podatki, kot je Truflation, kažejo na hitrejšo dezinflacijo, saj se je stopnja inflacije 1. januarja spustila na 1,955 odstotka, kar je pod ciljno ravnjo Federal Reserve. Ameriški dolar je na deviznih trgih ostal razmeroma stabilen v primerjavi s švicarskim frankom, vendar je leto 2025 zaključil z več kot 12-odstotnim upadom. Vlagatelji so previdni zaradi negotovosti glede prihodnje trgovinske politike in pričakovanega odhoda predsednika Federal Reserve Jeroma Powella v maju. Medtem ko je ameriško gospodarstvo v tretjem četrtletju 2025 beležilo robustno 4,3-odstotno rast, so se povprečne carinske stopnje povzpele na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935. To je sicer povečalo proračunske prihodke, a hkrati povzročilo naraščajočo zaskrbljenost med potrošniki in v predelovalni industriji glede prihodnjih stroškov poslovanja.

Kubanski predsednik Miguel Diaz-Canel je v nedavni izjavi ostro obsodil morebitno vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli in domnevne načrte za odstranitev venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Diaz-Canel je poudaril globoko zavezništvo med Havano in Caracasom ter izjavil, da je Kuba za obrambo Venezuele pripravljena žrtvovati tudi življenja oziroma, kot se je izrazil, "preliti kri". Ta retorika odraža stopnjevanje napetosti v regiji in utrjuje položaj Kube kot ključne zaveznice Madurovega režima v Latinski Ameriki. Izjava prihaja v času povečanih pritiskov na venezuelsko vlado, ki se spopada z mednarodno osamitvijo in gospodarsko krizo. Kubanski voditelj je dejanja Washingtona označil za agresijo in ugrabitev suverenosti, s čimer je ponovil dolgoletno kubansko stališče proti ameriškemu vmešavanju v notranje zadeve latinskoameriških držav. Takšna podpora potrjuje, da ideološka in vojaška povezava med državama ostaja trdna kljub zunanjim pritiskom na obe vladi.

V Ruski federaciji so se z letom 2026 spremenili pogoji za uveljavljanje starostne pokojnine, kar predstavlja del načrtovanega prehodnega obdobja pokojninske reforme. Po novih določilih so pravico do pokojnine pridobile ženske, rojene leta 1967, ko so dopolnile 59 let, ter moški, rojeni leta 1962, ob dopolnjenih 64 letih. Kot je pojasnila Žanna Ivanovskaja s Finančne univerze, je bila višina fiksnega izplačila k zavarovalni starosti pokojnini določena pri 9.584 rubljih. Ena najpomembnejših novosti, ki so stopile v veljavo, je možnost avtomatičnega priznavanja pokojnine brez potrebe po vlaganju posebnih vlog, kar poenostavlja administrativne postopke za državljane. Kljub avtomatizaciji pa morajo posamezniki še vedno izpolnjevati osnovne zakonske pogoje, ki vključujejo vsaj 15 let zavarovalne dobe in 30 individualnih pokojninskih točk. Te spremembe so neposredna posledica reforme, ki je bila zasnovana za postopno prilagajanje demografskim gibanjem v državi.