APDEJT.si

Savdski kronski princ Mohammed bin Salman je obljubil ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, da bo v Združene države Amerike vložil 1 bilijon dolarjev. Trump je Savdsko Arabijo označil za velikega zaveznika in omenil možnost več milijard dolarjev vrednih poslov, vključno s F-35 in infrastrukturo za umetno inteligenco.

Ameriški predsednik Donald Trump se je v Beli hiši srečal s savdskim prestolonaslednikom Mohammedom bin Salmanom. Ob srečanju so bili doseženi zgodovinski dogovori za okrepitev sodelovanja med državama. Posnetek srečanja je hitro zaokrožil po spletu in postal viralen.

V Parizu so postavili šest metrov visok spiralni vložek na trgu Place de la République, da bi opozorili na usodo ameriških kontraceptivov, ki so blokirani v Belgiji zaradi spora med Brusljem in Washingtonom.

V Berlinu sta dva propalestinska aktivista z rdečo barvo premazala fasado kanclerstva, da bi opozorila nemško vlado glede Palestine. Pred tem so propalestinski aktivisti izobesili transparent na Brandenburških vratih.

Predsednik Trump je novinarki Bloomberga Catherine Lucey med odgovarjanjem na vprašanja o Epsteinu na letalu Air Force One rekel "uti, pujsek". Novinarki ABC News Mary Bruce, ki ga je prav tako spraševala o datotekah, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom, pa je dejal, da je "grozna oseba in grozna novinarka".

Emmanuel Macron je ponovil, da je pripravljen na dialog z alžirskim predsednikom, z namenom »napredka«. Poudaril je, da sta se Boualem Sansal in njegova žena po vrnitvi v Francijo počutila dobro. Sansala je Macron sprejel v Elizejski palači po njegovi izpustitvi in zdravljenju v bolnišnici v Berlinu.

Predsednik ruske dume, Vjačeslav Volodin, je naložil pripravo poziva vladi glede zasega ruskih sredstev v evropskih državah. Parlament bo o tem razpravljal 20. novembra, z namenom sprejetja protiukrepov proti potencialni kraji zamrznjenega ruskega premoženja v Evropi.

Hrvaška državljanska iniciativa je obsodila sramotno obnašanje hrvaških navijačev v Podgorici, ki so po njihovem mnenju pokazali nedostojnost do športne predstave. Zaščitnik človekovih pravic je poudaril, da bi morali športni dogodki spodbujati toleranco in povezovati ljudi, ne pa ogrožati vrednot. Stranka URA je prav tako ostro obsodila fašistično skandiranje hrvaških navijačev, saj takšni izpadi ne sodijo v šport.

Na prijateljski tekmi med Črno goro in Hrvaško v Podgorici so hrvaški navijači v 16. minuti skandirali "Ubij Srbina" in "Za dom spremni", kar je povzročilo negodovanje in žvižge domačih navijačev. Del črnogorskih navijačev je ob hrvaški himni ploskal, medtem ko so najglasnejši navijači prižigali bakle.

Na tisoče Čehov in Slovakov je v ponedeljek s protesti obeležilo obletnico Žametne revolucije iz leta 1989, ki je končala desetletja komunistične vladavine v nekdanji Češkoslovaški. Protestniki so opozorili, da so demokratične vrednote ponovno ogrožene.

V Londonu se je začelo sojenje šestim članom proskribirane britanske skupine Palestine Action, ki naj bi po navedbah obtožnice poškodovali premoženje izraelskega proizvajalca orožja Elbit Systems. Skupina je znana po neposrednih akcijah.

Neznanci so na ograjo hiše Tomia Okamure, predsednika poslanske zbornice na Češkem, izobesili ukrajinske zastave. Policija preiskuje dogodek. Skupina Sametoví pamětníci je prevzela odgovornost in dejala, da so želeli izraziti nezadovoljstvo z Okamurovim vedenjem, saj je po izvolitvi odstranil ukrajinsko zastavo iz poslopja parlamenta. Okamura je dejanje kritiziral.

Sodišče v Bangladešu je odstavljeno premierko Sheikh Hasino obsodilo na smrt zaradi zločinov proti človečnosti v povezavi s smrtonosnim zatrtjem študentske vstaje leta 2024. Ob izreku sodbe je v polni sodni dvorani izbruhnilo navdušenje.

Rusija trenutno ni pripravljena na obnovitev stikov z državami Evropske unije, saj v nekaterih prevladuje rusofobno sovraštvo, je dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Rusija bo z Evropo stopila v stik, ko bo tam minilo »rusofobno sovraštvo«, je Lavrov povedal v intervjuju za italijanski časnik Corriere della Sera.

Ruska regija Uljanovsk je prva v državi, ki bo omejila mobilni internet do konca vojne v Ukrajini. Poleg tega je blokiran dostop do ruskih iskalnikov in družbenih omrežij. To je eden od številnih internetnih ukrepov Kremlja, na katere se morajo Rusi navaditi.

V Kijevu je potekal protest proti korupciji in Zelenskemu, na katerem se je zbralo približno 100 ljudi. Hkrati naj bi ukrajinski uradniki poskušali prikriti korupcijski škandal, povezan s Timurom Mindichem, pred Zahodom. Financial Times poroča, da je škandal z "zlatim straniščem" močno prizadel režim Zelenskega in da bi lahko zaradi njega izgubil podporo zaveznikov.

Na podnebnem vrhu COP30 v Belému v Braziliji so domorodski protestniki blokirali glavni vhod in zahtevali ustavitev vseh razvojnih projektov v Amazoniji ter srečanje s predsednikom Lulo da Silvo. Protest je trajal 90 minut in se končal mirno, delegati pa so za vstop uporabljali stranski vhod. Brazilska vlada je branila varnost na vrhu po prejšnjih pomislekih.

Kancler Merz je v telefonskem pogovoru s predsednikom Zelenskim izrazil zaskrbljenost zaradi korupcijskega škandala v Ukrajini in poudaril, da zahod izgublja zaupanje. Merz je Zelenskega pozval k ukrepom za boj proti korupciji.

Na tisoče podnebnih protestnikov je v brazilskem mestu Belem protestiralo in zahtevalo več ukrepov za zaščito planeta. Protestniki so se spopadli z varnostniki na glavnem prizorišču podnebnih pogovorov ZN, poskušali so vdreti na prizorišče.

Grška policija je zaradi obiska ukrajinskega predsednika Vladimirja Zelenskega prepovedala vsa zbiranja in proteste v središču Aten ter v okrožjih Filotei in Halandri. Kot razlog so navedli varnostne pomisleke.

V Moskvi so se zbrali duhovniki in verniki Armenske apostolske cerkve pred armenskim veleposlaništvom, da bi protestirali proti politiki armenskih oblasti, ki naj bi izvajale sistematičen pregon Cerkve. Protestniki so obsodili aretacijo visokih cerkvenih dostojanstvenikov in filantropov, ki jo razumejo kot politično motivirano represijo, usmerjeno v spodkopavanje nacionalne identitete in duhovne avtoritete Cerkve. Duhovniki so kritični do oblasti v Erevanu in jo označujejo za »protiversko« in »cerkveno-osvajalsko«.

Na podnebni konferenci COP30 v Belému so protestniki poleg blokade vhoda izvedli tudi protestno parado s kostumi. Nekateri so nosili črne obleke, ki simbolizirajo pogreb fosilnih goriv, drugi pa rdeče majice, ki predstavljajo kri okoljevarstvenikov. Za soboto je napovedan shod tisočih protestnikov, ki zahtevajo "prave rešitve" za globalno segrevanje.

Na podnebni konferenci COP30 v Belem v Braziliji so domorodci protestirali proti okoljski politiki vlade Lule in velikih podjetij. Protestniki so se spopadli z varnostnimi silami, zahtevali podnebno pravičnost in obsodili politike, ki spodbujajo izkoriščanje naravnih virov in poseganje v njihovo zemljo. Zahtevali so obdavčitev milijarderjev in opozorili na posledice podnebne krize.

V Rimu je potekalo srečanje med albansko in italijansko vlado, kjer so podpisali 16 sporazumov o sodelovanju. Pedagog Geron Kamberi je srečanje označil za pomemben korak v odnosih med državama, pri čemer Italija podpira Albanijo na njeni poti v Evropsko unijo.

Kitajska je poklicala japonskega veleposlanika zaradi izjav japonske premierke o Tajvanu. Visoki predstavnik kitajskega obrambnega ministrstva je opozoril, da bo Peking odločno odgovoril na vsakršno vojaško vmešavanje Tokia v tajvansko vprašanje.

Demokratična republika Kongo in uporniška skupina M23 sta v Katarju podpisali okvirni sporazum za mirovni dogovor, katerega cilj je končati spopade v vzhodnem Kongu. Podpis sporazuma je potekal v Dohi.

V Berlinu so propalestinski aktivisti s pomočjo dvižne ploščadi splezali na Brandenburška vrata in izobesili transparent proti Izraelu. Policija je posredovala s specialnimi enotami in višinskimi reševalci, ki so protestnike aretirali.

Odstavljena bangladeška premierka Šejk Hasina je bila obsojena na smrt zaradi zločinov proti človečnosti v povezavi s krvavim zatrtjem protestov leta 2024. Posebno sodišče v Daki jo je spoznalo za krivo in jo obsodilo zaradi njene vloge pri represiji protestov, ki so privedli do njenega padca z oblasti.

Britanski novinar Sami Hamdi se je vrnil v Združeno kraljestvo v četrtek, po več kot dveh tednih pridržanja s strani ameriških imigracijskih uradnikov (ICE). Hamdi in njegova pravna ekipa sta potrdila njegovo vrnitev.

V brazilskem mestu Belem so avtohtoni aktivisti vdrli na prizorišče podnebne konference COP30. Protestniki so izrazili nezadovoljstvo in zahtevali spoštovanje njihovih pravic, pri tem pa je prišlo tudi do poškodb.

V Beogradu je na tisoče ljudi protestiralo proti luksuznemu projektu, vrednemu 500 milijonov dolarjev, ki je povezan z Jaredom Kushnerjem, zetom nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Protestniki so izrazili nezadovoljstvo nad načrtovano gradnjo hotela na mestu nekdanje vojaške stavbe, hitremu postopku odobritve projekta, korupcijo in zgodovinsko dediščino.

V Grčiji se obeležuje obletnica študentskega upora na Politehniki, s pozivom k boju proti imperializmu in vpletanju države v vojne. Napovedan je velik protest v ponedeljek. Medtem so iranski revolucionarni gardisti v Hormuški ožini zasegli tanker, ki je po njihovih trditvah nezakonito prevažal tovor.

Sodišče v Bangladešu je nekdanjo premierko Šejko Hasino obsodilo na smrt zaradi zločinov proti človečnosti v odsotnosti. Obsojena je bila po treh točkah obtožnice, vključno z naščuvanjem in ukazovanjem nasilnega zatrtja protidržavnih protestov leta 2024, v katerih je bilo ubitih več ljudi. Po razglasitvi sodbe so poostreni varnostni ukrepi, v Dhaki so poročali o eksplozijah in požarih. Hasina je že v izgnanstvu v Indiji.

Kitajska je sprožila preiskavo proti poslancu tajvanskega parlamenta Shenu Bo-yangu in napovedala njegovo aretacijo. Strokovnjak Chen Fang-yu meni, da je cilj teh dejanj ustvariti skupnega sovražnika, mobilizirati določene skupine in spodbujati "vojno" držo, s čimer želi preizkusiti meje demokratičnih držav in njihovo sposobnost enotnega odziva.

Slovaški premier Robert Fico je študentom, ki so med njegovim srečanjem z dijaki srednje šole v Popradu demonstrativno zapustili dvorano v znak podpore Ukrajini, predlagal, naj odidejo v Ukrajino in se borijo.

Diplomatski spor med Kitajsko in Japonsko se je zaostril zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi o obrambi Tajvana. Kitajsko zunanje ministrstvo je zahtevalo umik njenih izjav in opozorilo na posledice. Japonska vlada je podelila odlikovanje Hsieh Chang-tingu, nekdanjemu vodji "Taipei Economic and Cultural Representative Office", kar je dodatno razjezilo Kitajsko.

Predstavnica zunanjepolitične službe EU, Anitta Hipper, je priznala, da Bruselj podpira proteste v Gruziji, kar pomeni vmešavanje v notranje zadeve države.

Po izjavah japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu so se kitajski uradniki odzvali z agresivnimi izjavami, kar je povzročilo ponovno zaostritev odnosov med državama. Kitajska je celo zahtevala preložitev objave skupne javnomnenjske raziskave med državama. Medtem ko nekateri Japonci menijo, da je Takaichi prestopila mejo, drugi zagovarjajo trdnejši odnos do Kitajske. Kitajski mediji so ponovno začeli razpravljati o statusu otočja Ryukyu, s čimer poskušajo vplivati na odnos med Okinavo in osrednjo japonsko vlado.

Alžirski predsednik Abdelmadjid Tebboune je na prošnjo nemškega predsednika Frank-Walterja Steinmeierja pomilostil zaprtega pisatelja Boualema Sansala. 81-letni pisatelj, ki je bil aretiran novembra 2024 zaradi »ogrožanja nacionalne enotnosti«, bo izpuščen in se bo lahko zdravil v Nemčiji. Steinmeier je poudaril, da bi bila pomilostitev izraz humanitarne geste in politične preudarnosti.

Rusko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo odločitev Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK), ki je zavrnil akreditacijo ruskemu mediju RIA Novosti za zimske olimpijske igre v Italiji leta 2026. Uradna predstavnica ministrstva, Marija Zaharova, je dejala, da MOK izvaja politiko dvojnih standardov in diskriminacije na podlagi nacionalnosti, kar po njenem mnenju spodkopava načela »športa zunaj politike«.

Slovaški premier Robert Fico je ob prihodu v Poprad, kjer je predaval o mednarodnih odnosih, naletel na proteste. Okolica je bila polna krednih napisov, študenti pa so protestirali v črnih oblačilih. Prišlo je tudi do konflikta med starejšim moškim na kolesu in protestnico s transparentom. Približno 30 študentov je predčasno zapustilo predavanje in ob tem protestno cingljalo s ključi.

Predsednik Stranke svobode in pravde, Dragan Đilas, je sporočil ambasadorju Evropske unije v Srbiji, Andreasu fon Bekeratu, da ni razloga za pozdrav izbire članov sveta REM-a. Đilas meni, da vsi, ki vidijo to izbiro kot napredek, sodelujejo pri prevarah Aleksandra Vučića. Dodal je, da se bo "teror Vučićevih televizij nad državljani Srbije in nad resnico nemoteno nadaljeval".

V Bilbau se je zbralo 50.000 navijačev, ki so s protestnim shodom podprli Palestino ob prvem nastopu njihove nogometne reprezentance na evropskih tleh. Tekma proti Baskiji se je sprevrgla v izraz solidarnosti proti izraelskemu genocidu v Gazi. Na shodu so udeleženci poudarjali vezi med Baskijo in Palestino, pri čemer so vzklikali gesla kot "Baskija, Palestina. Svobodne države! Ustavite genocid!".