Delcy Rodríguez, ki je prevzela vodenje Venezuele po nedavni aretaciji Nicolása Madura, je v svojem zadnjem nagovoru javnosti poslala ostro sporočilo tistim, ki ji grozijo. Poudarila je, da o njeni usodi ne bodo odločali zunanji akterji ali nasprotniki, temveč izključno Bog. Njene izjave prihajajo v času izjemno napetih političnih razmer v državi, ko Rodríguezova deluje kot vršilka dolžnosti predsednice republike po posredovanju ameriških sil v Caracasu preteklo soboto. Čeprav v svojem govoru ni poimensko izpostavila nobene konkretne osebe ali države, so bile njene besede uperjene proti tistim, ki spodkopavajo njeno avtoriteto ali ji neposredno grozijo. Politična situacija v Venezueli ostaja nestabilna, saj se država po odstranitvi Madura nahaja v obdobju tranzicije, ki ga zaznamujejo tako notranji pritiski kot mednarodno opazovanje. Rodríguezova s sklicevanjem na božjo previdnost utrjuje svoj položaj pred podporniki in nasprotniki v domovini.

Rusko zunanje ministrstvo je uradno pozdravilo imenovanje Delcy Rodriguez za začasno predsednico Venezuele. V izjavi za javnost je Moskva poudarila, da morajo prebivalci Venezuele svojo usodo določiti sami, brez kakršnega koli zunanjega vpletanja. Ruska diplomacija je ob tem ponovno izrazila neomajno podporo državni suverenosti in zaščiti pred pritiski tujih sil, kar je neposreden odziv na dolgotrajno politično nestabilnost v državi. Ta poteza Moskve sledi obdobju intenzivnih mednarodnih napetosti, v katerih je Rusija večkrat nastopila kot ključna zaveznica venezuelskih oblasti. Odločitev o podpori Rodriguezovi je tesno povezana s predhodnimi dogodki, vključno z aretacijo Nicolása Madura s strani sil Združenih držav Amerike, kar je Rusija označila za nedopustno agresijo. S priznavanjem nove začasne voditeljice Rusija poskuša stabilizirati politični položaj v državi, hkrati pa ohraniti svoj geopolitični vpliv v regiji in preprečiti nadaljnje vojaško ali politično posredovanje zahodnih držav.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je uradno pozdravilo nastop funkcije nove pooblaščenke predsednika Venezuele Delcy Rodríguez in ji zaželelo uspeh pri njenem delu. Po navedbah tiskovne službe ministrstva v Moskvi Rusija podpira prizadevanja venezuelskih oblasti za zaščito državne suverenosti in nacionalnih interesov. V izjavi so poudarili, da prevzem dolžnosti s strani Rodríguezove simbolizira odločenost tamkajšnje vlade pri varovanju države pred zunanjimi pritiski. Miklavževo zunanje ministrstvo je ob tem poudarilo pomen stabilnosti v tej latinskoameriški državi. Ruska diplomacija je izpostavila, da tesno spremlja notranjepolitično dogajanje v Venezueli in podpira legitimne institucije v njihovem boju za ohranitev neodvisnosti. Poteza Moskve potrjuje nadaljevanje tesnih diplomatskih in strateških vezi med državama, ki sta v preteklosti že večkrat sodelovali na področju energetike in obrambe.

Premier Brandenburga, Dietmar Woidke, je končal koalicijo z BSW, zaradi notranjih sporov v stranki Wagenknecht. To je privedlo do oblikovanja manjšinske vlade. BSW trdi, da je SPD s tem dejanjem storila "volilno prevaro", saj naj bi iskala koalicijo s CDU in nekdanjimi poslanci BSW. Predčasne volitve ali nova koalicija so zdaj možne.

Sin venezuelskega predsednika Nicolása Madura, Nicolás Ernesto Maduro Guerra, je v čustvenem televizijskem nagovoru stopil pred javnost po tem, ko so ameriške sile zajele njegovega očeta. Maduro Guerra, ki zaseda visoke položaje v venezuelski administraciji, je s solzami v očeh zagotovil, da domovina ostaja v varnih rokah, in očetu poslal sporočilo podpore. Do dogodka je prišlo v času izredne politične in vojaške napetosti v državi, ko so ameriške vojaške enote izvedle operacijo pridržanja venezuelskega voditelja. Dogodek predstavlja vrhunec dolgotrajnega spora med Caracasom in Washingtonom, ki Madura že dlje časa obtožuje nezakonitega prevzema oblasti in vpletenosti v organiziran kriminal. Mlajši Maduro je v govoru poudaril kontinuiteto režima in poskušal pomiriti privržence vladajoče socialistične stranke, medtem ko se v državi vrstijo ugibanja o prihodnji politični usmeritvi in morebitnih povračilnih ukrepih venezuelskih oboroženih sil.

Bolgarski minister za obrambo, ki opravlja tekoče posle, Atanas Zaprjanov je sporočil, da sta politična nestabilnost in odsotnost državnega proračuna za leto 2026 ustavili načrtovano posodobitev bolgarskih oboroženih sil. Čeprav so bili kazalniki za leto 2025 spodbudni, vključno z zmanjšanjem kadrovskega primanjkljaja v vojski za 4,3 odstotka in zaposlitvijo 1300 novih vojakov, trenutne razmere onemogočajo nadaljevanje ključnih projektov. Glavno oviro predstavlja nezmožnost najemanja posojil v okviru podaljšanega proračuna, kar neposredno vpliva na devet razvojnih projektov, ki čakajo na odobritev Evropske komisije. Zaprjanov je poudaril, da bo Bolgarija za črpanje predvidenih 3,26 milijarde evrov posojil potrebovala stabilno vlado in nov parlamentarni sklic, ki bosta potrdila finančne obveznosti. Do takrat bosta obrambni sektor in ministrstvo prisiljena počakati na razplet volitev, saj trenutna začasna makroekonomska podlaga ne dopušča novih dolgoročnih investicij ali dodatnega zaposlovanja v vojski. Minister je te navedbe podal ob tradicionalnem blagoslovu bojnih zastav, kjer je sicer izrazil optimizem glede dosežkov v preteklem letu.

V glavnem mestu Venezuele, Karakasu, je ponoči prišlo do incidenta v bližini predsedniške palače Miraflores. Lokalni prebivalci so poročali o intenzivnem streljanju, medtem ko so se v javnosti pojavile informacije o preletih domnevnih brezpilotnih letalnikov nad objektom. Venezuelska vojska naj bi na drone streljala z namenom nevtralizacije morebitne grožnje v varovanem območju. Zaradi stopnjevanja napetosti so oblasti na ključnih prometnicah v mestu razporedile tanke in druga oklepna vozila. Gre za varnostno operacijo, katere namen je zavarovanje predsedniške rezidence in okolice, vendar uradne oblasti za zdaj še niso podale podrobnejših pojasnil o naravi incidenta ali morebitnih žrtvah. Razmere v prestolnici ostajajo napete, vojaška prisotnost pa je vidno povečana.

Poslanec ruske dume Mihail Šeremet in drugi ruski uradniki so se ostro odzvali na nedavne izjave ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega glede dveh možnih scenarijev za razvoj konflikta v Ukrajini. Šeremet je izjave ukrajinskega voditelja označil za posledico »paničnega napada« in izrazil mnenje, da so takšne trditve znak nestabilnosti v ukrajinskem političnem vrhu. Ruska stran trdi, da so napovedi o različnih potekih vojne v nasprotju z realnostjo na terenu. Kritike so se osredotočile predvsem na domnevno psihološko stanje predsednika Zelenskega, kar je del širšega vzorca retorike, ki jo ruski državni organi uporabljajo za spodkopavanje verodostojnosti ukrajinskega vodstva. Odzivi prihajajo v času, ko obe strani krepita svoje diplomatske in vojaške dejavnosti, medtem ko mednarodna skupnost spremlja razvoj dogodkov na fronti.

Ameriške sile so v posebni operaciji na ozemlju Venezuele zajele predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v pripor v Združene države Amerike, kjer se bo moral soočiti s sodnim postopkom v New Yorku. Novica o ujetju je sprožila takojšen odziv na svetovnih borzah in energetskih trgih. Cene surove nafte so se v ponedeljek zjutraj zvišale, pri čemer je ameriška nafta pridobila 1,4 odstotka in dosegla 58,13 dolarja za sod, mednarodna referenčna nafta Brent pa se je podražila na 61,50 dolarja. Rast so zabeležile tudi delnice energetskih velikanov, kot sta Chevron in Exxon Mobil, saj vlagatelji pričakujejo obnovo venezuelske naftne industrije. Dogodek je povzročil precejšnje premike tudi na področju kriptovalut, natančneje na platformi za napovedne trge Polymarket. Neznani vlagatelj je le trenutke pred uradno potrditvijo ujetja z nizkim vložkom 30.000 dolarjev ustvaril več kot 400.000 dolarjev dobička, kar je sprožilo ugibanja o morebitnem trgovanju na podlagi notranjih informacij. Medtem ko so cene nafte v letu 2025 zaradi prevelike ponudbe na svetovnem trgu večinoma padale, analitiki zdaj ocenjujejo, da bi lahko proizvodnja v Venezueli, ki je bila leta tarča sankcij in zanemarjanja, ob ameriški pomoči v prihodnje močno narasla.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je po navodilih vrhovnega sodišča uradno prevzela dolžnosti vršilke dolžnosti predsednice države. Na svoji prvi seji sveta ministrov v predsedniški palači Miraflores je Rodríguezova poudarila prizadevanja za politično stabilnost v državi po nedavni ameriški vojaški operaciji, v kateri sta bila zajeta predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores. Ključni sklep seje je bila ustanovitev komisije na visoki ravni, ki bo z Združenimi državami Amerike upravljala procese za izpustitev predsedniškega para. V to komisijo sta bila vključena tudi Madurova sinova, kar kaže na tesno prepletenost družinskih in državnih interesov v trenutni krizi. Rodríguezova je v svojem prvem nagovoru v novi vlogi Združenim državam Amerike poslala sporočilo o pripravljenosti na sodelovanje in vzpostavitev agende za kooperacijo. Kljub napetostim zaradi aretacije Madura na venezuelskem ozemlju poskuša nova začasna vlada v Caracasu pokazati podobo kontinuitete in reda. Medtem so kubanske oblasti potrdile, da je v ameriškem napadu umrlo 32 njihovih vojakov, ki so v Venezueli opravljali misije na podlagi meddržavnih sporazumov. Razmere v državi ostajajo napete, saj se nova vlada spopada z varnostnimi izzivi in posledicami tuje vojaške intervencije na lastnih tleh.

Koalicija SPD in BSW v Brandenburgu je razpadla zaradi notranjih sporov znotraj BSW. Premier Woidke je prekinil sodelovanje, saj ni več videl osnove za nadaljnje delo z BSW. Po razpadu koalicije se Woidke zdaj usmerja k CDU kot potencialnemu novemu partnerju za oblikovanje vlade.

Politična kriza v nigerijski zvezni državi Rivers se je poglobila, potem ko sta namestnica guvernerja Ngozi Odu in generalni sekretar tamkajšnje vlade Benibo Anabraba uradno izstopila iz Ljudske demokratične stranke (PDP) in se pridružila vladajočemu Vsenarodnemu progresivnemu kongresu (APC). Odujeva je svojo odločitev naznanila po dolgotrajnih napetostih med guvernerjem Siminalayijem Fubaro in ministrom za zvezno prestolnico Nyesomom Wikejem. Anabraba je odstopno izjavo podal v pismu, datiranem 5. januarja 2026, v katerem je pojasnil svoj odhod iz stranke PDP na lokalni ravni. Prestopa ključnih uradnikov sledita valu političnih prebežnikov v regiji, ki ga je sprožil guverner Fubara z lastnim prestopom v APC decembra lani. Politični analitiki ocenjujejo, da ti premiki močno slabijo vpliv opozicijske PDP v državi Rivers, ki velja za eno najpomembnejših gospodarskih središč v Nigeriji. Razkol med guvernerjem in ministrom Wikejem je povzročil destabilizacijo lokalne uprave, kar se zdaj odraža v množičnem odhajanju visokih funkcionarjev v konkurenčni politični tabor.

Donald Trump je zavrnil podporo voditeljici venezuelske opozicije Marii Corini Machado, ker mu ni prepustila Nobelove nagrade za mir. V ruskem svetu federacije so to potezo označili kot "novo klofuto" evropskim zaveznikom, ki so podprli demokracijo v Venezueli in izrazili nestrinjanje z legitimnostjo predsednika Nicolasa Madura.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je v luči prihajajočih predsedniških volitev napovedala, da bo opozicijo kot kandidat zastopal Edmundo González. Odločitev prihaja leto in pol po prejšnjih volitvah, ki so jih zaznamovali očitki o goljufijah s strani režima Nicolása Madura. Opozicija, ki se kljub številnim oviram in prepovedim delovanja nekaterih ključnih politikov trudi za demokratične spremembe, v Gonzálezu vidi priložnost za poenotenje volilnega telesa in končanje dolgoletne politične krize. Napetosti v državi ostajajo visoke, saj se nasprotniki aktualne oblasti spopadajo z represijo in omejevanjem političnih pravic. Kljub temu opozicijske sile stavijo na mobilizacijo državljanov, ki so nezadovoljni z gospodarskim stanjem in pomanjkanjem demokratičnih standardov v državi. Gonzálezova kandidatura predstavlja ključni korak v strategiji opozicije za vrnitev Venezuele na pot ustavnega reda, čeprav ostaja negotovo, kako se bo na ta izziv odzvala trenutna oblast v Caracasu.

Bolgarski predsednik Rumen Radev je napovedal, da bo v prihodnjih dneh podelil prvi mandat za sestavo nove bolgarske vlade. Odločitev je bila sprejeta 19. decembra 2025 ob zaključku posvetovanj s predstavniki parlamentarnih skupin v 51. narodni skupščini. Radev je po seriji pogovorov s strankami ocenil pripravljenost političnih subjektov na oblikovanje stabilne koalicije, ki bi državo popeljala iz obdobja politične negotovosti. Postopek podelitve mandata sledi ustavnim določilom, po katerih se prvi mandat podeli najmočnejši parlamentarni skupini. Politična situacija v Bolgariji ostaja napeta, saj so bila predhodna posvetovanja ključna za razjasnitev razmerij med strankami v novem sklicu parlamenta. Radev je poudaril nujnost oblikovanja vlade, ki bo sposobna nasloviti proračunska vprašanja in strateške cilje države. Podelitev mandata predstavlja uradni začetek procesa, v katerem bo imela izbrana stranka omejen čas za oblikovanje ministrskega kabineta in pridobitev parlamentarne podpore.

V Venezueli so po stopnjevanju napetosti in ameriških zračnih napadih ulice v prestolnici Caracas in drugod po državi ostale skoraj povsem prazne. Prebivalci se po poročilih s terena spopadajo z mešanico nejevere, strahu in živčnosti, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal zajetje in odhod Nicolása Madura iz države. Novica o domnevnem koncu Madurovega režima je prebivalce presenetila, vendar je med njimi prisotna močna previdnost zaradi morebitnih novih vojaških posredovanj. Atmosfera v državi je napeta, saj številni državljani sprva niso verjeli novicam o Trumpovi objavi, nekateri so jih celo označili za neresnične. Kljub temu se je dejavnost v javnem prostoru močno zmanjšala, saj se ljudje izogibajo gibanju na prostem zaradi tveganja, ki ga prinaša vojaška prisotnost in negotova politična prihodnost države. Razmere ostajajo nepredvidljive, medtem ko mednarodna javnost čaka na nadaljnje potrditve o statusu venezuelskega vodstva.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi, objavljeni v soboto, 3. januarja, izrazilo globoko zaskrbljenost zaradi poročil o domnevnem nasilnem odvozu venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores iz države. Moskva je pozvala k takojšnji razjasnitvi okoliščin njunega izginotja, saj bi tovrstna dejanja, če se potrdijo, pomenila nesprejemljiv poseg v suverenost države. Ministrstvo je poudarilo, da so razmere skrajno alarmantne, in zahtevalo uradna pojasnila o usodi predsedniškega para. Ruski diplomati so poudarili, da so informacije o prisilnem izgonu ali ugrabitvi Madura vzbudile mednarodno pozornost in zahtevajo nujno ukrepanje. Čeprav podrobnosti o tem, kdo naj bi izvedel zajetje, ostajajo nejasne, ruska stran vztraja pri spoštovanju mednarodnega prava in zaščiti legitimno izvoljenih predstavnikov Venezuele. Situacija ostaja negotova, saj uradnih potrditev o Madurovi lokaciji v času objave izjave še ni bilo na voljo.

Sodišče v Seulu je v petek izdalo nov nalog za prijetje nekdanjega južnokorejskega predsednika Yoon Suk Yeola, s čimer se njegovo pridržanje podaljšuje za dodatnih šest mesecev. Odločitev osrednjega okrožnega sodišča v Seulu temelji na novih obtožbah, ki so povezane z domnevno napotitvijo brezpilotnih letal v Severno Korejo oktobra lani. Posebna preiskovalna skupina pod vodstvom Cho Eun-suk je zahtevo za podaljšanje utemeljila z nevarnostjo uničenja dokazov. Prvotni priporni nalog za nekdanjega predsednika bi se iztekel 18. januarja, vendar bo Yoon po novi odločitvi ostal v priporu. Preiskovalci so poleg obtožb o vohunjenju in kršitvah zračnega prostora sosednje države izpostavili tudi Yoonovo preteklo nepripravljenost na sodelovanje v postopkih. Nekdanji voditelj se je namreč v preteklosti že večkrat izognil zaslišanjem, pri čemer se je skliceval na zdravstvene težave ali druge razloge, kar je dodatno utrdilo prepričanje sodišča o potrebi po podaljšanju ukrepa.

Vodja stranke GERB Bojko Borisov je v intervjuju za novinarja Javorja Dačkova pojasnil razloge za razpad bolgarske vladne koalicije. Po njegovih besedah padec vlade ni bil posledica protestov, temveč pretirane domišljavosti in samovšečnosti vseh vpletenih strani, vključno z vplivnim politikom Deljanom Peevskim. Borisov je poudaril, da stranka GERB v enajstih mesecih vladanja ni storila nobene napake, vendar se v koaliciji, kjer so drugi akterji delovali brez posvetovanja z njegovo stranko, niso več počutili koristne. Borisov je v pogovoru izpostavil, da je aretacija Blagomirja Koceva dokončno zapečatila usodo vlade. Kritiziral je stranki PP (Nadaljujemo spremembo) in DB (Demokratična Bolgarija), ki naj bi poskušali Peevskega uporabiti kot orodje proti stranki GERB. Nekdanji premier je izrazil zadovoljstvo, da se je država po vstopu v območje evra stabilizirala brez pretresov, ter opozoril, da bodo volivci sami odstranili politike, če se ti ne bodo odrekli svoji domišljavosti.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po zajetju Nicolása Madura so se pojavili različni mednarodni odzivi. Brazilski predsednik Lula je ameriško vojaško operacijo ostro obsodil, medtem ko je voditeljica venezuelske opozicije, María Corina Machado, izrazila upanje na svobodo Venezuele. Predsednik Ekvadorja, Daniel Noboa, je napovedal, da bo čas za vse »kriminalne narko-čaviste«. Kitajska se je odzvala na aretacijo Madura po srečanju slednjega s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Beli hiši naj bi načrtovala upravljanje Venezuele. Ameriške sile so v Madurovo rezidenco v Caracasu prispele v soboto malo po 2. uri zjutraj po lokalnem času, po večmesečnih pripravah.

Predsednik ZDA Donald Trump je razglasil vojaško operacijo, ki je privedla do odstavitve Nicolása Madura v Venezueli, za velik uspeh. Napovedal je načrte, da bo njegova administracija "vodila" Venezuelo. Povedal je, da je Maduro na ameriški vojni ladji in da mu bodo sodili v New Yorku.

Po aretaciji Nicolása Madura v Venezueli so ga ameriške oblasti prepeljale v New York, kjer se je pojavil videoposnetek, ki ga prikazuje, kako pozdravlja prisotne v stavbi ameriške agencije za boj proti drogam. Maduro zdaj v zaporu čaka na nastop pred zveznim sodnikom. Medtem se pojavljajo dvomi o zakonitosti primera, ZDA pa ga razkazujejo kot trofejo.

Predsednik komisije Sveta federacije za informacijsko politiko Aleksej Puškov je kritično ocenil nedavne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede domnevnega ameriškega uspeha v Venezueli. Ruski senator je v svojem sporočilu na družbenem omrežju Telegram poudaril, da bi se tisto, kar Washington trenutno interpretira kot zunanjepolitični triumf, dolgoročno lahko sprevrglo v pravo katastrofo. Puškov trdi, da so Trumpove navedbe o uspešnem posredovanju oziroma vplivu na venezuelsko politično vodstvo prenagljene in tvegane. Ruski uradnik je izpostavil, da bi agresivna politika Združenih držav Amerike do Venezuele lahko povzročila destabilizacijo celotne regije. Po mnenju Moskve takšni premiki Washingtona ne prinašajo trajnih rešitev, temveč zgolj poglabljajo krizo. Puškov je še posebej poudaril, da so spektakularne izjave o zmagoslavju pogosto v nasprotju z dejanskim stanjem na terenu, kar bi se ameriški administraciji v prihodnosti lahko maščevalo. Ruska diplomacija prek Puškova tako ponovno izraža nasprotovanje vmešavanju v notranje zadeve latinskoameriških držav.

Po aretaciji Nicolása Madura so se pojavili različni odzivi. Podpredsednica Delcy Rodríguez je zatrdila, da je Maduro še vedno predsednik Venezuele, in pozvala ZDA k njegovi izpustitvi. Argentina je izrazila stališče, da bi moral Edmundo González Urrutia prevzeti predsedniški položaj. Poudarjeno je bilo, da so venezuelske oborožene sile (FANB) v pripravljenosti, da zaščitijo državo, če bi se Maduru kaj zgodilo. Razkrito je bilo, da je Maduro pred prihodom na predsedniški položaj delal kot voznik avtobusa.

Po sobotni vojaški operaciji Združenih držav Amerike, v kateri je bil ujet dolgoletni venezuelski predsednik Nicolás Maduro, je dolžnosti vršilke dolžnosti voditeljice države prevzela Delcy Rodríguez. Rodríguezova, ki je veljala za tesno zaveznico Madura in vplivno tehnokratinjo znotraj chavista gibanja, je vodenje države prevzela v obdobju izjemne politične negotovosti. Njen vzpon na čelo države se dogaja v senci mednarodnih pretresov in vprašanj o prihodnji lojalnosti vladajoče elite. Zajetje Madura, ki se je odvilo 3. januarja 2026, predstavlja tektonski premik v latinskoameriški politiki. Operacija, ki so jo vodile ameriške sile pod administracijo Donalda Trumpa, temelji na obtožbah o narkoterorizmu in trgovini z orožjem. Medtem ko so nekatere sosednje države, kot je Brazilija, operacijo obsodile kot kršitev suverenosti, venezuelska opozicija pod vodstvom Maríe Corine Machado v dogodku vidi priložnost za demokratične spremembe. Usoda režima pod vodstvom Rodríguezove ostaja negotova, saj se država spopada z globoko gospodarsko krizo in mednarodno izolacijo.

Donald Trump je izjavil, da María Corina Machado nima potrebne podpore ali spoštovanja za vodenje Venezuele. Poudaril je, da bi bilo za voditeljico opozicije zelo težko voditi južnoameriško državo. ZDA niso specificirale, kako naj bi izgledala 'administracija' Venezuele.

Ameriška vojska je v kirurško natančni vojaški operaciji na ozemlju Venezuele zajela predsednika Nicolása Madura. Po poročanju uradnega Washingtona so pripadniki specialnih sil Madura pridržali in ga prepeljali v prostore pod ameriškim nadzorstvom. Operacija se je odvila po mesecih stopnjevanja napetosti in neposrednih vojaških napadov na venezuelsko infrastrukturo, ki so se začeli konec leta 2025. Čeprav je bil Maduro osrednja figura venezuelske oblasti in dedič chavističnega gibanja, strokovnjaki za Latinsko Ameriko opozarjajo, da režim v Caracasu kljub njegovi aretaciji za zdaj ostaja nedotaknjen. Zajetje Madura sledi dolgotrajni gospodarski krizi, množičnemu odseljevanju prebivalstva in očitkom o represiji nad opozicijo, ki so zaznamovali njegovo vladavino. Administracija predsednika Donalda Trumpa je Madura že dlje časa obtoževala vpletenosti v narkoterorizem, kar je služilo kot podlaga za stopnjevanje vojaških dejavnosti v Karibskem morju. Trenutno stanje v Venezueli ostaja negotovo, saj mednarodna skupnost pričakuje odziv preostalih članov režima in morebitne premike opozicije pod vodstvom Maríe Corine Machado.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je v soboto zjutraj sporočila, da so ameriške vojaške sile v bliskoviti operaciji zajele in odpeljale predsednika Nicolása Madura ter prvo damo Cilio Flores. Operacija, ki se je začela v zgodnjih jutranjih urah 3. januarja 2026, je vključevala zračne napade na Caracas in okoliške zvezne države Miranda, Aragua in La Guaira. Po navedbah Rodríguezove so napadi zahtevali civilne žrtve, vendar natančno število mrtvih še ni znano. Venezuelska vlada je nemudoma aktivirala dekret o mednarodnem izrednem stanju, ki ga je Maduro pripravil že pred meseci ob povečanju prisotnosti ameriške mornarice v Karibih. Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je dejanje ostro obsodil in ga označil za nesprejemljiv precedens v mednarodni skupnosti ter kršitev venezuelske suverenosti. Po njegovih besedah uporaba sile spominja na najtemnejša obdobja vmešavanja v latinskoameriško politiko. Medtem brazilska vojska ocenjuje, da neposredne vojaške grožnje za Brazilijo ni, vendar z zaskrbljenostjo spremlja morebiten val beguncev. Analitiki v brazilski vojski so opozorili na dejstvo, da so ameriški helikopterji nad Caracasom leteli brez odpora, kar nakazuje na morebitno sodelovanje dela venezuelskih oboroženih sil pri odstranitvi Madura.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil po desetletju vladanja in močnega pritiska Združenih držav Amerike odstranjen z oblasti in zajet s strani ameriških sil. Operacija, ki je vključevala neposredne napade na strateške točke po državi, je končala Madurov mandat, ki sta ga zaznamovala represija in gospodarski zlom. Po navedbah ameriških virov je prijetje Madura ustvarilo politični vakuum, saj nobena od opozicijskih ali vladnih osebnosti trenutno nima zadostne politične legitimnosti ali širše mednarodne podpore za takojšen prevzem oblasti. Dogodek je sprožil mešane odzive v regiji; medtem ko nekateri proslavljajo konec avtokratskega režima, v Braziliji in drugod v Latinski Ameriki vlada zaskrbljenost zaradi destabilizacije in nepredvidljivih posledic ameriškega vojaškega posredovanja. Padec Madura sledi stopnjevanju napetosti, ki so se v zadnjih mesecih odražale v zračnih napadih na venezuelsko kopno in neposrednem vojaškem pritisku administracije Donalda Trumpa, kar je državo pripeljalo na rob popolnega kaosa.

Ameriški predsednik Donald Trump je razkril, da se ameriška administracija pod vodstvom državnega sekretarja Marca Rubia pogovarja z venezuelsko podpredsednico Delcy Rodríguez o stabilizaciji in gospodarski obnovi države. Trump je v izjavi namignil, da Rodríguezova zdaj dejansko opravlja funkcijo predsednice, kar sledi nedavni vojaški operaciji Združenih držav Amerike, v kateri so ameriške sile vdrle v predsedniško palačo v Caracasu in zajele dosedanjega voditelja Nicolása Madura. Operacija je v Washingtonu sprožila mešane odzive, saj so se kritikam pridružili tudi nekateri Trumpovi zavezniki. Znotraj ameriškega kongresa sta nenavadno zavezništvo sklenili republikanka Marjorie Taylor Greene in demokratka Alexandria Ocasio-Cortez, ki sta obe ostro obsodili vojaški vdor v Venezuelo. Greenova je izrazila obžalovanje nad predhodno podporo Trumpovi politiki do Venezuele in operacijo označila za napačno odločitev. Kljub notranjim kritikam Bela hiša nadaljuje z načrti za vzpostavitev prehodne oblasti, pri čemer ključno vlogo pri pogajanjih o prihodnosti države igrajo Marco Rubio in obrambni minister Pete Hegseth.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je po aretaciji predsednika Nicolása Madura pozvala prebivalce k vsesplošni mobilizaciji in pripravljenosti na prevzem oblasti. Machado je v svojem nagovoru poudarila, da je napočil "čas svobode", potem ko so Združene države Amerike izpolnile svojo obljubo o uveljavitvi zakona. Po njenih besedah se je Madurova administracija pred tem vztrajno upirala vsem poskusom pogajalskega izhoda iz politične krize. Opozicijska voditeljica je poudarila pomen ljudske suverenosti in pozvala državljane, naj ostanejo pozorni v ključnih trenutkih za prihodnost države. Do aretacije Madura je prišlo po tem, ko so ameriške oblasti, vključno z Upravo za boj proti drogam (DEA), okrepile pritisk na njegov režim, ki so ga obtožile narkoterorizma in sodelovanja s kriminalnimi karteli. Dogajanje predstavlja dramatičen preobrat v dolgoletni venezuelski politični krizi, ki je državo pahnila v globoko gospodarsko in socialno nestabilnost.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo, v kateri so prijele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po poročilih ameriške administracije sta bila oba zajeta v Caracasu in prepeljana v Združene države Amerike, kjer se bodo proti njima začeli sodni postopki. Operacija predstavlja vrhunec večletnih napetosti in obtožb o narkoterorizmu, ki jih je Washington uperil proti Madurovemu režimu. Predsednik Dominikanske republike Luis Abinader je v odzivu na dogodke ponovno poudaril, da njegova država Madura nikoli ni priznala za legitimnega predsednika, ter izrazil neomajno podporo demokratičnim procesom v Venezueli. Hkrati je dominikansko zunanje ministrstvo pozvalo svoje državljane v Venezueli k skrajni previdnosti, saj se država nahaja v negotovem prehodnem obdobju. Številni venezuelski izgnanci v tujini so zajetje proslavili kot začetek konca dolgotrajne krize, čeprav nekateri opozarjajo, da so na prostosti še vedno drugi visoki predstavniki režima, kot je Diosdado Cabello. Maduro, ki je državo vodil več kot desetletje po smrti Huga Cháveza, je Venezuelo popeljal v globoko gospodarsko krizo in mednarodno izolacijo. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij že objavil fotografije Madura v priporu, s čimer je potrdil uspeh operacije, ki korenito spreminja geopolitično sliko Latinske Amerike.

V venezuelski prestolnici Caracas so se v luči zadnjih političnih pretresov zbrale množice protestnikov, ki so izrazile glasno podporo odstavitvemu predsedniku Nicolasu Maduru. Udeleženci zborovanj so s svojo prisotnostjo na ulicah zahtevali njegovo vrnitev na oblast in poudarili, da mesta ne bodo zapustili, dokler se Maduro ne vrne na položaj. Po navedbah udeležencev so protesti usmerjeni tudi proti zunanjemu vmešavanju, pri čemer so nekateri protestniki izrecno obsodili vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v državi. Dogajanje v Caracasu odraža globoko politično polarizacijo Venezuele po nedavnih dogodkih, ki so zamajali stabilnost države. Podporniki Madura so s transparenti in vzkliki sporočali, da vztrajajo pri obrambi sedanjega režima pred tujimi pritiski in notranjo opozicijo. Čeprav so razmere v državi napete, so protesti minili v znamenju pozivov k nacionalni suverenosti in neposredni vrnitvi voditelja v predsedniško palačo. Slike in posnetki z ulic prikazujejo obsežne kolone ljudi, ki so preplavile glavne mestne vpadnice.

Republikanska stranka v Združenih državah Amerike se po seriji političnih in volilnih neuspehov spopada z resno krizo vodenja in strategije, ki bi lahko ogrozila njihovo večino v kongresu na volitvah leta 2026. Vodstvo stranke v predstavniškem domu in senatu opozarja na težave pri posredovanju svojih dosežkov volivcem, medtem ko se stranka sooča z rekordnim številom upokojitev poslancev. Skupno se je za odhod odločilo že 53 zakonodajalcev, od tega 30 republikancev, kar postavlja predsednika predstavniškega doma Mika Johnsona v izjemno negotov položaj. Notranji razkoli so se poglobili zaradi nesoglasij glede zdravstvene politike in objave datotek o Jeffreyju Epsteinu, namesto da bi se stranka osredotočala na politike predsednika Donalda Trumpa. Analitiki opozarjao na alarmantne rezultate zadnjih posebnih volitev v Iowi, kjer je demokratka Renee Hardman premagala republikanskega tekmeca za kar 43 odstotnih točk, kar je znatno več od pričakovanj. Ta trend kaže na naraščajočo moč demokratov celo v tradicionalno republikanskih okrožjih, kar povečuje živčnost v republikanskih vrstah. Dodatne težave povzroča neenotnost glede zunanje politike, zlasti glede pomoči Ukrajini. Nekateri republikanski člani kongresa so javno izrazili nestrinjanje s stališči predsednika Trumpa, kar nakazuje, da bi se po vmesnih volitvah politika Bele hiše lahko bistveno spremenila, če bi novi kongres prevzel pobudo pri obnovitvi pomoči Kijevu. Razpoloženje v stranki je na nizki ravni, saj se v letu 2026 napoveduje "modri val" demokratskih zmag.

Venezuelci, ki so pobegnili pred chavističnim režimom in živijo v Córdobi, so z zadržanim veseljem sprejeli novice o zajetju Madura. Isabel Díaz Ayuso je izjavila, da je padec Madurovega režima izjemnega pomena, saj je Maduro po njenih besedah diktator, ki je ugrabil volitve in svoj narod.

Venezuelska opozicijska voditeljica in Nobelova nagrajenka za mir María Corina Machado je v luči nedavnih poročil o možnosti aretacije Nicolása Madura s strani Združenih držav Amerike ponovno pozvala k demokratični tranziciji v državi. Machadova je poudarila, da se obdobje Madurove vladavine neizogibno izteka, ter se zavzela za to, da Edmundo González Urrutia, ki je po navedbah opozicije zmagal na predsedniških volitvah 28. julija 2024, uradno prevzame dolžnosti predsednika države. Liderka opozicije je v svojem nagovoru državljanom sporočila, da je nastopil čas za svobodo, in napovedala, da bo Maduro moral odgovarjati za domnevne zločine proti venezuelskemu ljudstvu. Edmundo González, ki trenutno uživa široko mednarodno podporo, velja za ključno osebnost pri vzpostavljanju nove oblasti, medtem ko se pritisk mednarodne skupnosti, predvsem ZDA, na sedanji režim v Caracasu stopnjuje. Razmere ostajajo napete, saj opozicija vztraja pri uveljavitvi volilnih rezultatov, ki jih trenutne oblasti ne priznavajo.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila 3. januarja 2026 zajeta v obsežni vojaški operaciji Združenih držav Amerike v Caracasu. Operacija, ki so jo izvedle elitne enote Delta Force, je povzročila val odzivov med venezuelskimi skupnostmi doma in v tujini. Medtem ko so Venezuelci, ki živijo v Dominikanski republiki, novico o zajetju proslavljali z upanjem na konec dolgoletne krize, v nekaterih delih Venezuele, kot je zvezna država Yaracuy, prevladuje strah pred negotovo prihodnostjo in morebitnim stopnjevanjem nasilja. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil uspeh operacije, ki so jo spremljale močne eksplozije v prestolnici, Maduro pa se trenutno nahaja v ameriškem priporu. Kljub navdušenju nad Madurovo aretacijo številni opozicijski privrženci opozarjajo, da bi morali biti procesuirani tudi drugi visoki predstavniki režima, zlasti Diosdado Cabello. Diplomatski odnosi v regiji so se močno zaostrili, saj je Mehika svoje državljane pozvala k izogibanju potovanj v Venezuelo, države, kot sta Kitajska in Rusija, pa so nad ameriškim posredovanjem izrazile globoko zaskrbljenost.

V prestolnici Venezuele, Caracas, se je na tisoče ljudi zbralo na množičnih protestih po poročilih o zajetju predsednika Nicolása Madura s strani sil Združenih držav Amerike. Do demonstracij je prišlo po uradnih navedbah venezuelskih oblasti o ujetju predsednika, kar je sprožilo aktivacijo ustavnih mehanizmov države. K protestom je javno pozval tudi sin odstavljenega voditelja, poslanec Nicolás Maduro Guerra, ki je podpornike pozval k zasedbi ulic v znak odpora proti ameriškemu posredovanju. Napetosti v državi so se stopnjevale že dalj časa, današnji dogodki pa predstavljajo vrhunec politične krize in neposrednega konflikta z Washingtonom. Medtem ko oblasti v Caracasu dogodek označujejo za ugrabitev in kršitev suverenosti, so privrženci vladajoče stranke preplavili mestna središča, kjer zahtevajo vrnitev Madura na oblast. Razmere v državi ostajajo nestabilne, saj so institucije v stanju pripravljenosti, poročila o usodi Madura pa so v središču mednarodne pozornosti.

Ameriške vojaške sile so v odmevni operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale zunaj ozemlja Venezuele. Dogodek je državo pahnil v obdobje visoke politične negotovosti, saj je osrednja oblast močno oslabljena, medtem ko se različni politični akterji že potegujejo za institucionalni nadzor in legitimnost. Operacija, ki jo je potrdil ameriški predsednik Donald Trump, sledi dolgotrajnim napetostim in obtožbam o Madurovi vpletenosti v mednarodni kriminal. Opozicijska voditeljica in nobelovka María Corina Machado je zajetje označila za zgodovinski trenutek in razglasila prihod svobode za Venezuelo. Ob tem je vojsko pozvala, naj za legitimnega predsednika prizna Edmunda Gonzáleza. Medtem ko so nekateri Venezuelci po svetu proslavljali novico, so iz združenja Asocaven v Barceloni opozorili na previdnost in potrebo po spremljanju nadaljnjega razvoja dogodkov. Na drugi strani je venezuelski zunanji minister Yván Gil dejanje ostro obsodil kot kršitev mednarodnega prava in Varnostni svet Združenih narodov pozval k ukrepanju proti ZDA.

Britanski premier Keir Starmer je v intervjuju za BBC odločno zavrnil ugibanja o morebitnem odstopu po lokalnih volitvah maja 2026. Starmer je poudaril, da namerava svojo funkcijo opravljati vsaj do leta 2027, s čimer se je odzval na naraščajoče pritiske znotraj lastne stranke in javnosti zaradi padca priljubljenosti. Po njegovem mnenju bi vsakršen poskus zamenjave vodstva v državi povzročil popoln kaos, podoben tistemu, ki je na koncu mandata doletel konservativno stranko in privedel do njihovega zgodovinskega poraza leta 2024. Premier je izpostavil, da bi politična nestabilnost v državi koristila predvsem desničarskemu populizmu, ki ga pooseblja Nigel Farage. Starmer trdi, da lokalne volitve ne predstavljajo referenduma o njegovi vladi, temveč se bo njegova uspešnost ocenjevala šele ob koncu petletnega mandata, za katerega je prejel zaupanje leta 2024. Vztraja pri tem, da bi zamenjava vodstva podkopala nacionalne interese in odprla pot skrajno desničarskim silam, zato je pozval k enotnosti laburistične stranke v trenutkih gospodarske stagnacije in političnih trenj.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil pridržan v operaciji ameriških oblasti v Caracasu, kar je sprožilo buren mednarodni odziv in politično vrenje v regiji. Operacija, ki so jo podprle Združene države Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa, sledi dolgoletnim obtožbam o Madurovi vpletenosti v narkoterorizem in trgovino z drogami. Pridržanje Madura in njegove soproge je povzročilo ostre delitve; medtem ko nekateri latinskoameriški voditelji dogodek označujejo za barbarsko dejanje, opozicija v Venezueli vidi priložnost za politično tranzicijo. Honduraška predsednica Xiomara Castro je ostro obsodila dejanje ZDA in ga označila za "barbarstvo", ob tem pa izrazila solidarnost z Madurom. Nasprotno je argentinska podpredsednica Victoria Villarruel pozdravila novico o zajetju in izrazila upanje na "ponovno rojstvo" Venezuele. V javnosti se je po daljšem času ponovno pojavila tudi opozicijska voditeljica María Corina Machado, ki je državljane pozvala k aktivaciji in poudarila, da mora vodenje države kot legitimni predsednik takoj prevzeti Edmundo González Urrutia. Razmere v državi ostajajo napete, saj se pričakujejo nadaljnji pravni postopki pred ameriškim pravosodjem.

Venezuelski poslanec in ekonomist Nicolás Maduro Guerra je po aretaciji svojega očeta, predsednika Nicolása Madura, izdal uradno sporočilo, v katerem je družbene in politične sile v državi pozval k splošni mobilizaciji. Po njegovih navedbah je cilj napada na državo in ujetja predsednika predvsem namera tujih sil, da si prisvojijo venezuelske naravne vire. V svojem nagovoru je omenil tudi možnost oboroženega boja za zaščito suverenosti države, medtem ko so razmere v državi po pridržanju predsednika izjemno napete. Maduro Guerra je poudaril, da dogodki predstavljajo neposreden napad na venezuelsko ljudstvo in institucije. Njegov poziv k uporu in mobilizaciji podpornikov režima bi lahko privedel do stopnjevanja nasilja med vladnimi silami in opozicijo. Mednarodna skupnost pozorno spremlja razvoj dogodkov v Caracasu, saj bi destabilizacija države z največjimi zalogami nafte na svetu lahko povzročila širše regionalne posledice.

Evropska unija je po zadnjih dramatičnih dogodkih v Venezueli zavzela odločno stališče in pozvala k umiritvi razmer ter popolnemu spoštovanju mednarodnega prava. Visoka predstavnica EU za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas je izpostavila, da predsednik Nicolás Maduro nima legitimnosti, in poudarila nujnost vzdržnosti vseh vpletenih strani. Po njenih besedah so se evropski diplomati o stanju v državi že posvetovali z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom, kar kaže na usklajeno mednarodno prizadevanje za rešitev krize. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta António Costa sta v ločenih izjavah izrazila polno podporo venezuelskemu ljudstvu pri prizadevanjih za mirno in vključujočo demokratično tranzicijo. Evropski voditelji so poudarili, da mora vsaka rešitev politične krize temeljiti na Listini Združenih narodov. Poleg prizadevanj za politično stabilnost je prednostna naloga Unije tudi zagotavljanje varnosti in zaščite vseh državljanov EU, ki se trenutno nahajajo v Venezueli, pri čemer Kallasova tesno sodeluje z državami članicami. Medtem ko Zahod spodbuja demokratične procese, sta Rusija in Iran obsodila ravnanje Združenih držav Amerike in dogajanje označila za ameriško agresijo. To dodatno stopnjuje diplomatsko napetost med globalnimi silami, EU pa v tej luči vztraja pri deeskalaciji in iskanju rešitev znotraj okvirov mednarodno priznanih pravnih norm.

Ameriške vojaške sile so v odmevni operaciji zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura, kar je sprožilo val praznovanj med venezuelskimi izseljenci v Santiagu de Chile in drugod po svetu. Maduro, ki je državo vodil skoraj desetletje in pol, se je na oblasti obdržal s pomočjo vojske, njegovo vladavino pa so zaznamovale obtožbe o diktaturi in vpletenosti v trgovino z drogami. Kljub njegovemu prijetju prihodnost Venezuele ostaja negotova, saj politični analitiki opozarjajo, da bi chavizem kot politična ideologija lahko preživel, hkrati pa ostaja nejasna vloga sedanjega obrambnega ministra in vojaškega vrha. Operacija predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Caracasom in Washingtonom, ki so se stopnjevale vse od konca leta 2025. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je pritisk stopnjevala s sankcijami, zasegi naftnih tankerjev in napadi na infrastrukturo, kar je na koncu privedlo do neposrednega vojaškega posredovanja in odstranitve Madura z oblasti. Medtem ko so ulice nekaterih latinskoameriških mest polne protestnikov, ki pozdravljajo padec režima, v sami Venezueli vlada napetost glede nadaljnjega prenosa oblasti in stabilizacije države.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado se je odzvala na novico o pridržanju Nicolása Madura z obsežnim sporočilom javnosti, v katerem je dogodek označila za prelomni trenutek za državo. V svojem pismu državljanom je poudarila, da je končno napočil čas za svobodo Venezuele, s čimer je nagovorila narod po dolgotrajni politični krizi in avtoritarni vladavini Madurovega režima. Machado, ki velja za osrednji obraz demokratičnih prizadevanj v državi, je aretacijo označila za nujen korak k obnovi ustavnega reda. Njen odziv odraža optimizem opozicijskih sil, ki v tem dejanju vidijo konec represivnega obdobja. Politična situacija v Venezueli ostaja napeta, saj aretacija nekdanjega predsednika odpira vprašanja o prihodnji stabilnosti države in prehodu k polni demokraciji pod vodstvom opozicijskih struktur, ki so že dlje časa opozarjale na nelegitimnost prejšnje oblasti.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Podpredsednica Venezuele Delcy Rodríguez je v skladu z 233. členom venezuelske ustave začasno prevzela vodenje države. Do spremembe na vrhu oblasti je prišlo po tem, ko so Združene države Amerike izvedle vojaški poseg, ki je povzročil odsotnost predsednika Nicolása Madura. Rodríguezova, ki velja za prvo v liniji nasledstva, bo po navedbah uradnih virov funkcijo opravljala do stabilizacije političnih razmer oziroma izvedbe novih postopkov v skladu z ustavnim redom. Politična kriza v Venezueli se je močno zaostrila po večmesečnih napetostih med Caracasom in Washingtonom. Prevzem oblasti s strani Rodríguezove se dogaja v času, ko se država spopada z izrednimi razmerami in pritiski mednarodne skupnosti. Nova voditeljica bo morala nasloviti vprašanja notranje varnosti in gospodarske stabilnosti, medtem ko se sosednje države, predvsem Kolumbija, pripravljajo na morebitne nove valove beguncev in spremembe v regionalni energetski politiki.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je po nedavnem zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil uradno pozvala vlado predsednika Donalda Trumpa k oblikovanju skupne agende za sodelovanje. Washington se je na poziv odzval s presenetljivo diplomatsko potezo, saj je iz takojšnjih pogovorov o reševanju krize izključil opozicijsko voditeljico Marío Corino Machado in namesto tega ponudil priložnost izvršni oblasti pod vodstvom Rodríguezove. Ameriška administracija je sporočila, da kljub ugledu Machadove trenutno prednost daje neposrednemu sodelovanju z novo vodilno figuro v Caracasu, da bi zagotovili stabilnost po vojaški operaciji, ki se je odvila 3. januarja. Rodríguezova je v svojem sporočilu poudarila potrebo po konstruktivnem dialogu, kar predstavlja pomemben odklon od prejšnje politike Madura, ki je bil aretiran med vdorom ameriških enot. ZDA so sodelovanje s podpredsednico pogojevale s popolnim izpolnjevanjem njihovih zahtev, s čimer bi se Venezuela izognila nadaljnjemu stopnjevanju vojaškega posredovanja na kopnem.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas je v uradni izjavi poudarila, da Nikolas Maduro nima demokratične legitimnosti za vodenje Venezuele. Izjava prihaja v času stopnjevanja napetosti in poročil o odstavitvi oziroma aretaciji dosedanjega predsednika. Evropska unija je ob tem vse vpletene strani pozvala k skrajni zadržanosti, preprečevanju nasilja ter doslednemu spoštovanju mednarodnega prava. Bruselj že dalj časa opozarja na nepravilnosti v venezuelskem političnem procesu, sedaj pa pozorno spremlja hiter razvoj dogodkov na terenu. Kallasova je izpostavila, da je EU že večkrat podvomila v legitimnost Madurove oblasti, trenutne razmere pa zahtevajo miren prehod in zaščito človekovih pravic vseh državljanov. Evropska diplomacija si prizadeva za stabilizacijo države, ki jo že leta pesti globoka politična in gospodarska kriza.

Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli je ameriški predsednik Donald Trump razširil grožnje z vojaškimi intervencijami na Kolumbijo, Mehiko in Kubo. Kolumbiji je zagrozil z vojaško akcijo, če ne bo zajezila trgovine s kokainom, medtem ko je ponovil opozorila Mehiki in Kubi.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je bil po poročanju različnih medijskih virov pridržan in prepeljan v Združene države Amerike, vendar okoliščine njegovega odstopa oziroma ujetja ostajajo nejasne. Pojavljajo se nasprotujoča si poročila o tem, ali je šlo za načrtovano vojaško operacijo ameriških sil ali pa za predhodno dogovorjen izstop iz države, ki bi Maduru omogočil varno pot v zameno za predajo oblasti. Različne interpretacije dogodkov so v javnosti povzročile precejšnjo zmedo, saj uradni viri podajajo različne verzije zgodbe o koncu njegove dolgoletne vladavine. Ameriške oblasti naj bi Madura že dlje časa obravnavale kot ključno osebo v mednarodni trgovini z drogami, kar je služilo kot pravna podlaga za njegovo aretacijo. Kljub temu nekateri analitiki namigujejo, da je bila njegova selitev v ZDA del širšega političnega dogovora, ki bi preprečil nadaljnje prelivanje krvi v Venezueli. Trenutno še ni jasno, kje točno se Maduro nahaja in kakšni bodo naslednji koraki v sodnem postopku proti njemu, medtem ko Venezuela prehaja v obdobje negotove politične tranzicije.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez, ki je po skrivnostnem izginotju Nicolása Madura prevzela vlogo najvišje politične avtoritete v državi, je od Združenih držav Amerike javno zahtevala dokaz, da je predsednik še vedno živ. Rodríguezova je situacijo označila za ugrabitev in grobo kršitev venezuelske suverenosti, kar bi po njenih besedah lahko vodilo v nadaljnjo eskalacijo napetosti. Medtem ko podpredsednica trdi, da gre za zunanjo agresijo, se v mednarodni javnosti vrstijo ugibanja o prihodnosti države. Po venezuelski ustavi bi morala Rodríguezova v primeru odsotnosti predsednika uradno prevzeti vodenje države, vendar se hkrati krepijo vprašanja o možnosti vzpona opozicije, ki uživa podporo Washingtona. Razmere v Caracasu so izjemno negotove, saj uradne institucije niso podale pojasnil o Madurovi lokaciji ali zdravstvenem stanju, kar povzroča politično vakuuma v enem najbolj nestabilnih obdobij države. Združene države Amerike se na obtožbe o vpletenosti v domnevno ugrabitev še niso uradno odzvale, vendar so se v preteklosti že spopadale z očitki o izvajanju prikritih operacij v Venezueli. Trenutni razvoj dogodkov predstavlja kritično prelomnico, ki bi lahko korenito spremenila geopolitično podobo regije, predvsem zaradi venezuelskih naravnih virov in strateškega pomena v Karibskem morju.

Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel Bermúdez je po vojaški operaciji Združenih držav Amerike v Caracasu, v kateri je bil zajet venezuelski predsednik Nicolás Maduro, napovedal popolno pripravljenost na vojaško podporo zaveznici. Díaz-Canel je poudaril, da so Kubanci pripravljeni žrtvovati svoja življenja za obrambo venezuelske in kubanske revolucije. Izjava prihaja v času, ko se kubanski režim sooča z izgubo ključnega gospodarskega dobrotnika, kar bi lahko še dodatno ogrozilo že tako nestabilno stabilnost na otoku. Kljub zaostreni retoriki iz Havane pa administracija ZDA za zdaj zavrača možnost neposrednega vojaškega posredovanja na Kubi. Analitiki opozarjajo, da je Kuba zaradi notranjih gospodarskih težav v izjemno ranljivem položaju, saj je bila leta močno odvisna od venezuelske nafte in finančne pomoči. Padec Madurovega režima tako ne pomeni le geopolitičnega poraza za Kubo, temveč neposredno grožnjo njenemu preživetju, saj država nima nadomestnega vira sredstev, ki bi zapolnil nastalo praznino.

Po poročanju New York Timesa je v ameriški operaciji v Venezueli umrlo najmanj 40 ljudi, druge ocene pa govorijo o 80 žrtvah med civilisti in pripadniki varnostnih sil. Pred napadom naj bi ameriške obveščevalne službe izvedle kibernetski napad na energetski sistem Venezuele in v velikem delu Caracasa izklopile elektriko. Kuba je sporočila, da je bilo v operaciji za aretacijo Madura ubitih 32 njenih državljanov.

Podpredsednica Venezuele Delcy Rodríguez je v javnem nagovoru priznala, da vlada nima podatkov o trenutni lokaciji predsednika Nicolása Madura in prve dame Cilie Flores. Rodríguezova je od Združenih držav Amerike zahtevala neizpodbitne dokaze, da sta zakonca sploh še živa. To se je zgodilo po objavi ameriškega predsednika Donalda Trumpa na omrežju Truth Social, v kateri je trdil, da so bile venezuelske oblasti zajete in odpeljane iz države. Zaradi nejasnih razmer in morebitne trajne odsotnosti predsednika se Venezuela nahaja v stanju globoke politične negotovosti. Čeprav ustava predvideva prenos oblasti na podpredsednico v primeru predsednikove odsotnosti, dejstvo, da vlada ne pozna usode svojega voditelja, hromi delovanje državnih institucij. Razmere se stopnjujejo v luči preteklih tajnih operacij Cie in povečane vojaške prisotnosti ZDA v Karibskem morju, kar je Maduro že mesece pred izginotjem označeval za poskus destabilizacije in kolonizacije države.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Venezuelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado je po objavi novic o domnevnem zajetju Nicolasa Madura s strani ameriških oblasti razglasila konec režima in pozvala k takojšnji tranziciji oblasti. Machado je Edmunda Gonzaleza Urrutio označila za edinega legitimnega predsednika Venezuele in zahtevala, da nemudoma prevzame vodenje države. V svojem javnem nagovoru je poudarila, da je nastopila "ura svobode", ter državljane pozvala k aktivaciji. Napetosti v državi so dosegle vrhunec po dolgotrajnem obdobju politične nestabilnosti in mednarodnih tiskov, ki so jih stopnjevale predvsem Združene države Amerike. Machado, ki se je v zadnjem času nahajala na neznani lokaciji oziroma v tujini, je s svojim nastopom potrdila namero o vrnitvi v domovino. Čeprav so informacije o usodi Nicolasa Madura sprva prišle iz virov blizu ameriškim organom pregona, opozicija v njih vidi priložnost za vzpostavitev demokratične ureditve, h kateri so stremeli že od spornih volilnih procesov v preteklosti.

V glavnem mestu Venezuele, Caracasu, so se v soboto zbrale množice protestnikov, ki so izrazile podporo predsedniku Nicolásu Maduru. Do shodov je prišlo po objavi informacij in videoposnetkov na družbenih omrežjih, ki nakazujejo, da so Madura skupaj z njegovo soprogo Cilio Flores pridržale sile Združenih držav Amerike. Podporniki so se zbrali v okolici predsedniške palače Miraflores, kjer so vzklikali gesla proti ameriški agresiji in zahtevali izpustitev predsednika. Medtem ko v Caracasu vlada napetost zaradi domnevnega zajetja državnega vrha, so se na dogodke odzvali tudi tuji politiki. Župan Lime Renzo Reggiardo je javno pozdravil novico o padcu Madurovega režima in izrazil solidarnost z venezuelskim ljudstvom. Razmere v državi ostajajo negotove, saj uradne potrditve o natančnih okoliščinah pridržanja s strani vpletenih držav še ni, dogajanje pa je sprožilo buren odziv tako domače kot mednarodne javnosti.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez je po poročanju tiskovne agencije Reuters prispela v Rusijo, kar se je zgodilo po nedavnih navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa o zajetju venezuelskega voditelja Nicolasa Madura s strani oboroženih sil ZDA. Rodriguez, ki velja za eno najtesnejših zaveznic Madura in ključno figuro venezuelskega režima, se je v javnosti nazadnje oglasila prek zvočnega posnetka na državni televiziji, v katerem je zahtevala dokaze, da sta Maduro in njegova soproga Cilia Flores še vedno živa. Medtem ko je Rodriguez zapustila državo, njen brat Jorge Rodriguez, ki predseduje venezuelski narodni skupščini, domnevno ostaja v Caracasu, čeprav se v javnosti od napada ni pojavil. Delcy Rodriguez ima v venezuelski politiki dolgoletno in vplivno kariero; med drugim je opravljala funkcije ministrice za zunanje zadeve, finance in nafto. Maduro jo je zaradi njene neomajne obrambe socialistične vlade opisal kot "tigra" in hčer revolucionarnega mučenika Jorgeja Antonia Rodrigueza. Njen prihod v Rusijo v času zaostrenih razmer in poročil o ameriški vojaški operaciji nakazuje na iskanje diplomatske ali fizične zaščite pri strateški zaveznici v Moskvi. Rodriguez je sicer znana po svojem zavzemanju za klasično ekonomsko politiko v boju proti hiperinflaciji in po svojem vodenju ustavodajne skupščine leta 2017, ki je močno razširila Madurova pooblastila.

Republikanska stranka se ob začetku leta 2026 sooča z resno politično krizo, ki jo zaznamujejo zgodovinski volilni porazi in strmoglavljenje javnomnenjske podpore predsedniku Donaldu Trumpu. Na nedavnih lokalnih volitvah v Iowi so demokrati slavili z izjemno 43-odstotno razliko, kar je preprečilo republikansko absolutno večino v državnem senatu. Podobne trende beležijo tudi v New Jerseyju, Virginiji in celo v Miamiju, kjer so demokrati dobili župana prvič po treh desetletjih. Analitiki te rezultate pripisujejo predvsem nezadovoljstvu volivcev zaradi naraščajočih življenjskih stroškov in energetske politike Trumpove administracije, saj so se stroški energije v nekaterih delih države povišali za četrtino. Predsednik Trump je novo leto začel z ostrimi napadi na demokrate, ki jih je označil za »goljufe in tatiče«, hkrati pa je sprožil kontroverzne poteze v prestolnici, vključno s prevzemom nadzora nad Kennedyjevim centrom in prekinitvijo pogodb za mestna igrišča za golf. Znotraj republikanskih vrst narašča zaskrbljenost, saj rekordno število poslancev napoveduje umik iz politike pred novembrskimi vmesnimi volitvami. Poleg tega se Trumpova administracija sooča s kritikami zaradi neuspešnih poskusov prerisovanja volilnih okrajev v državah, kot sta Ohio in Indiana, kjer so celo nekateri republikanski zakonodajalci zavrnili njegove načrte, ki so jih označili za politično norost.

Vlade Peruja, Paragvaja in drugih latinskoameriških držav so se uradno odzvale na dogodke v soboto, 3. januarja, ko je prišlo do zajetja venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Perujsko zunanje ministrstvo je v uradni izjavi pozvalo k čimprejšnji politični rešitvi in vzpostavitvi demokratičnega prehoda v državi, ki bi končal dolgoletno politično krizo. Paragvajska vlada je ob tem poudarila, da mora Madurov odhod nemudoma odpreti pot procesu institucionalne obnove in povrnitve demokratičnih standardov. Odzivi sosednjih držav sledijo poročilom o dramatičnih spremembah v Caracasu, kjer so mednarodni pritiski in notranje napetosti dosegli vrhunec z zajetjem predsednika. Države regije poudarjajo pomen mirnega prehoda oblasti in spoštovanja človekovih pravic, medtem ko mednarodna skupnost pozorno spremlja stabilnost v regiji. Peru je v svojem sporočilu izpostavil nujnost legitimnih institucij, ki bodo sposobne izpeljati svobodne volitve.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je v javnem televizijskem nagovoru izjavila, da nima informacij o trenutnem bivališču predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores. Rodríguez je ob tem od administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa zahtevala dokazila o tem, da sta Maduro in njegova soproga še vedno živa. Ta nepričakovana izjava prihaja v obdobju izjemne politične nestabilnosti in zaostrovanja odnosov z Združenimi državami Amerike, ki so v zadnjih tednih stopnjevale pritisk na caracaški režim. Izginotje predsednika in negotovost glede njegove usode vnašata dodaten nemir v že tako napete razmere v državi, kjer so oblasti v preteklosti že večkrat opozarjale na domnevne zunanje grožnje in poskuse destabilizacije.

Ameriški kongresnik Mario Díaz-Balart, tesen zaveznik predsednika Donalda Trumpa, je javno potrdil svojo podporo venezuelski opozicijski voditeljici in dobitnici Nobelove nagrade za mir Maríi Corini Machado kot prihodnji predsednici Venezuele. Díaz-Balart je poudaril, da podpora voditeljici ne prihaja zgolj iz mednarodne skupnosti in venezuelske diaspore, temveč temelji na močni notranji legitimnosti znotraj vseh slojev venezuelske družbe. Po njegovih besedah je Machado ključna figura, ki bo državo popeljala skozi demokratični prehod po padcu režima Nicolása Madura. Izjave prihajajo v času, ko se Venezuela sooča s korenitimi političnimi spremembami po nedavni vojaški operaciji Združenih držav Amerike, v kateri je bil zajet Nicolás Maduro. Díaz-Balart je izpostavil, da je tranzicija v demokracijo neizbežna in da Machado uživa neomajno zaupanje kot voditeljica, ki lahko poenoti državo in organizira nove, pravične volitve. Njena vloga je ključna za stabilizacijo regije, kongresnik pa je ob tem izrazil prepričanje, da bo nova vlada pod njenim vodstvom prinesla konec dolgoletni gospodarski in politični krizi.

Madžarski predsednik vlade Viktor Orbán je javno izrazil zaskrbljenost glede politične nestabilnosti v Venezueli, ki bi po njegovih ocenah lahko povzročila znaten skok cen nafte na svetovnih trgih. Orbán je poudaril, da zaostrovanje razmer v tej južnoameriški državi neposredno ogroža stabilnost energetskih trgov. Po njegovem prepričanju bi morebitni vojaški posegi ali stopnjevanje pritiska s strani Združenih držav Amerike na Venezuelo služili kot katalizator za destabilizacijo ponudbe energentov. Madžarski premier meni, da bi takšen razvoj dogodkov negativno vplival na globalno gospodarstvo. Njegove izjave prihajajo v času povečanih geopolitičnih napetosti, kjer energetska varnost ostaja ena ključnih prioritet madžarske zunanje politike. Orbán je s tem ponovno izpostavil svojo držo, ki temelji na predvidevanju tveganj, ki jih prinašajo zunanjepolitični pretresi v državah z bogatimi naravnimi viri.

Združene države Amerike so v vojaški operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, kar je sprožilo mešane odzive v Venezueli in po svetu. Medtem ko so nasprotniki režima in številni izseljenci na ulicah proslavljali konec njegove vladavine, so nekateri verski voditelji, zlasti evangeličani, pozivali k molitvi in miru. Strokovnjaki kljub zajetju opozarjajo, da odstranitev Madura sama po sebi ne pomeni nujno takojšnjega sesutja celotne strukture venezuelskega režima, ki ostaja globoko zakoreninjena v državnih institucijah in vojski. Operacija je sledila stopnjevanju napetosti in vojaškim dejavnostim v Karibskem morju, ki so se v zadnjih tednih krepile pod pretvezo boja proti trgovini z drogami. Kljub Madurovim pozivom k mednarodni zaščiti suverenosti in Ruski odpovedi podpore, je prišlo do neposrednega ameriškega posredovanja, ki je privedlo do njegove aretacije. Razmere v državi ostajajo nestabilne, saj ključne institucije še vedno nadzorujejo Madurovi zavezniki, kar povečuje negotovost glede prihodnjega prenosa oblasti.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez je v uradni izjavi poudarila, da Nicolas Maduro ostaja edini legitimni predsednik države, in napovedala pripravljenost vlade na obrambo države ter njenih naravnih virov. Izjava je sledila zaostritvi razmer, v katerih so ameriške sile izvedle operacijo, ki je vodila do aretacije Madura in njegove soproge Silie Flores. Rodriguezova, ki je prva v vrsti za nasledstvo, je zahtevala njuno takojšnjo izpustitev in poudarila, da bodo naravni viri služili izključno nacionalnemu razvoju. Medtem je francoski predsednik Emmanuel Macron pozval k mirnemu in demokratičnemu prehodu v Venezueli. Macron je po aretaciji Madura izpostavil, da bi moral Edmundo Gonzalez Urrutia, ki ga del mednarodne skupnosti priznava kot zmagovalca volitev leta 2024, zagotoviti politično tranzicijo v državi. Francosko stališče poudarja nujnost spoštovanja volje ljudstva ob upoštevanju nove politične realnosti po ameriškem posredovanju.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je sporočil, da so venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Cilio Flores pridržali ter ju odpeljali iz države. Po navedbah Trumpa je bila operacija izvedena hitro, podrobnosti o tem, kdo natančno je izvedel zajetje in kje se par trenutno nahaja, pa sprva niso bile razkrite. Dogodek pomeni dramatičen zasuk v dolgoletnih napetostih med Washingtonom in Caracasom, saj so ZDA Madura že dlje časa označevale za nelegitimnega voditelja. Novica o Madurovem zajetju je sprožila val ugibanj o prihodnosti Venezuele in stabilnosti regije. Čeprav so informacije o sami operaciji še skope, Trumpove izjave nakazujejo, da gre za usklajeno akcijo, ki naj bi končala Madurovo vladavino. Venezuelski uradni viri se na te navedbe še niso odzvali, prav tako pa ostaja nejasno, ali so pri operaciji sodelovale tuje obveščevalne službe ali lokalne opozicijske sile.

ZDA so aretirale venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, kar je povzročilo mednarodne odzive. Trump je nakazal na morebitno vojaško akcijo v Kolumbiji in izrazil prepričanje, da ameriška operacija v Venezueli ne bo vplivala na odnose s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Trump je tudi izjavil, da mora Amerika v celoti pridobiti nadzor nad venezuelsko nafto z namenom obnove države. Združeni narodi bodo razpravljali o zakonitosti aretacije Madura. Tajvanski obrambni minister je izjavil, da je vojska pripravljena na vse možne scenarije, vključno s poskusom "obglavljenja", ki bi ga izvedla Kitajska, po vzoru ameriške operacije v Venezueli.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Opozicijski voditelj Edmundo González Urrutia je pozval k enotnosti in demokratičnemu prehodu v Venezueli. Kot »predsednik Venezuelcev« je pozval oborožene sile, naj »izpolnijo« svojo dolžnost.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da gre pri aretaciji Nicolasa Madura za največjo vojaško akcijo v zgodovini in da ZDA prevzemajo upravljanje Venezuele. Napovedal je tudi možnost drugega napada. Namestnik ameriškega državnega sekretarja Kristofer Landau je izjavil, da bo Maduro odgovarjal pred ameriškim sodiščem, kjer se bo soočil s kazensko obtožnico. Rusija je obsodila ameriški napad na Venezuelo in poudarila, da mora Latinska Amerika ostati območje miru.

Venezuelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado je Edmunda Gonzaleza Urrutio, ki je bil po trditvah opozicije zmagovalec lanskih predsedniških volitev, uradno imenovala za predsednika prehodne vlade v Venezueli. Ta poteza pomeni stopnjevanje pritiska na trenutni režim Nicolasa Madura, ki kljub obtožbam o volilnih prevarah in mednarodnim kritikam še vedno zaseda predsedniški položaj. Opozicija s tem korakom poskuša utrditi svojo legitimnost in vzpostaviti vzporedne vladne strukture, ki bi omogočile prehod v demokracijo. Ob tem pa se venezuelska opozicija sooča z nepredvidenimi izzivi na mednarodnem prizorišču. Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je namreč izrazil resne dvome glede sposobnosti Marie Corine Machado za vodenje opozicijskega gibanja. Njegovo stališče bi lahko znatno vplivalo na dosedanjo trdno podporo, ki so jo ZDA namenjale venezuelskim demokratičnim silam, kar vnaša negotovost v prihodnje diplomatske odnose med Washingtonom in Caracasom. Razmere v državi ostajajo napete, saj režim še naprej zavrača kakršen koli prenos oblasti.

Republikanska stranka v Združenih državah Amerike se je znašla v resnih težavah pred prihajajočimi kongresnimi volitvami leta 2026, saj jo pretresajo številni odstopi, notranji spori in upad javnomnenjske podpore. Po poročanju več virov se republikanci v kongresu spopadajo z rekordnim valom upokojitev, saj je svojo namero o odhodu napovedalo že 30 njihovih predstavnikov v predstavniškem domu in senatu. Med najvidnejšimi odhodi je odstop Marjorie Taylor Greene, kar odraža splošno nezadovoljstvo in demoralizacijo znotraj stranke zaradi politične blokade in upadanja priljubljenosti predsednika Donalda Trumpa. Strateško krizo poglabljajo nedavni volilni porazi v tradicionalno republikanskih okoljih, kot je Iowa, kjer je demokratska kandidatka Renee Hardman na posebnih volitvah premagala republikanskega tekmeca z visoko razliko. Vodstvo stranke, vključno s Stevom Scalisom in Kevinom Hernom, opozarja, da sporočila stranke ne dosežejo volivcev, hkrati pa se soočajo s težavami zaradi prenehanja subvencij za zdravstveno zavarovanje iz obdobja pandemije. Poleg političnih izzivov so se v ospredju znašle tudi preiskave o dostopu do dokumentov Jeffreyja Epsteina, v katere naj bi bila vključena Trumpova vodja osebja Susie Wiles, kar še dodatno obremenjuje ugled stranke pred odločilnim volilnim letom.

Venezuelske varnostne sile so pridržale predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, kar je sprožilo buren odziv tako doma kot v tujini. Venezuelski izseljenci v mestu Huancayo v Peruju in na jugu Floride v Združenih državah Amerike so novico o njegovem zajetju pospremili z množičnimi uličnimi proslavljanji, ki so minila v znamenju petja in veselja. Nasprotno so v domovini predstavniki kulturnega sektorja pod okriljem gibanja Gran Misión Viva Venezuela ostro obsodili aretacijo in zahtevali takojšnjo izpustitev predsednika ter njegove žene. Dogodek predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti in mednarodnega pritiska na Madurov režim, ki so ga v preteklih letih zaznamovale številne sankcije in obtožbe o vpletenosti v kriminalne dejavnosti. Medtem ko nasprotniki režima v tujini vidijo aretacijo kot korak k demokratičnim spremembam, uradne institucije znotraj države pozivajo k narodni enotnosti in solidarnosti. Položaj v Venezueli ostaja negotov, saj aretacija diktatorja odpira vprašanje o prihodnji stabilnosti države in regije.

Nicolás Maduro je verjel, da se mu je njegov predhodnik Hugo Chávez prikazoval v obliki ptiča in metulja.

Argentinski predsednik Javier Milei je v soboto uradno pozdravil novico o domnevnem prijetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura, o katerem je predhodno poročal predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump. Milei je na družbenem omrežju X delil navdušenje nad dogodki v Venezueli in zapisal svoje prepoznavno geslo o napredku svobode. Njegov odziv odraža globoko politično razhajanje med desno usmerjeno argentinsko vlado in Madurovim režimom v Caracasu. Dogodek predstavlja pomemben mejnik v latinskoameriški politiki, saj Argentina pod vodstvom Mileia zavzema vse bolj radikalno držo proti avtokratskim sistemom v regiji. Čeprav so podrobnosti o samem prijetju Madura še predmet mednarodnih razprav in preverjanj, je politični vrh v Buenos Airesu novico uporabil za potrditev svoje zunanjepolitične usmeritve, ki tesno sledi potezam administracije v Washingtonu. Napetosti med državama so se v zadnjih mesecih stopnjevale, kar je privedlo do popolne prekinitve diplomatskih simpatij.

Pred vmesnimi volitvami leta 2026 se je povečalo število republikanskih kongresnikov, ki ne nameravajo ponovno kandidirati, doseglo je rekordno raven. V Missouriju je skupina People Not Politicians vložila več kot 305.000 podpisov za zamrznitev kongresnega "gerrymanderinga", ki ga je sprejela državna zakonodaja septembra.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je v televizijskem nagovoru uradno izjavila, da vlada nima informacij o tem, kje se trenutno nahajata predsednik Nicolás Maduro in prva dama Cilia Flores. Izjava prihaja v času negotovosti po poročilih o Madurovem zajetju, pri čemer podpredsednica od vpletenih strani zahteva dokaze, da je predsednik še vedno živ. Vlada v Caracasu se tako spopada z resno ustavno in vodstveno krizo, saj je komunikacija z vrhom države popolnoma prekinjena. Opozicijska voditeljica María Corina Machado je medtem objavila pismo, v katerem potrjuje Madurovo ujetništvo in napoveduje, da bo moral nekdanji voditelj stopiti pred mednarodno sodstvo. Po njenih besedah bo Maduro odgovarjal za grozovite zločine, ki jih je storil med svojo dolgoletno vladavino. Dogajanje predstavlja vrhunec večletnih napetosti in mednarodnih pritiskov, ki so v zadnjih mesecih močno oslabili režim v Venezueli.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je na tiskovni konferenci naznanil, da bo njegova administracija upravljala Venezuelo vse do vzpostavitve varnega in ustreznega prehoda oblasti. Odločitev sledi poročilom o odhodu dosedanjega voditelja Nicolása Madura, pri čemer Trump poudarja potrebo po stabilizaciji države pod ameriškim nadzorom. Napoved je sprožila takojšnje odzive v latinskoameriški regiji, kjer so nekatere politične skupine že izrazile svojo podporo takšnemu razvoju dogodkov. Nacionalna stranka Hondurasa je v uradni izjavi podprla ukrepe ameriškega predsednika in poudarila, da si Latinska Amerika zasluži živeti v svobodi in demokraciji. Stranka je izpostavila pomen spoštovanja zakonov nasproti poljubnosti, ki jo je Venezuela doživljala pod prejšnjim režimom. Podpora vključuje tudi odobravanje morebitnega zajetja ali odstranitve ključnih akterjev prejšnje oblasti, kar naj bi omogočilo urejen prehod v nov politični sistem. Razmere v državi ostajajo napete, medtem ko mednarodna skupnost spremlja izvajanje ameriških načrtov za prevzem upravnih funkcij v Caracasu.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je opravil telefonski pogovor z izvršno podpredsednico Venezuele Delsy Rodríguez. Izrazil je solidarnost Rusije z venezuelskim ljudstvom in potrdil nadaljnjo podporo Rusije Venezueli pri zaščiti njenih nacionalnih interesov in suverenosti, še posebej v luči dejanj ZDA.

Venezuelsko prestolnico Caracas je po nedavnem vojaškem posredovanju Združenih držav Amerike zajel val negotovosti in strahu. Prebivalci poročajo o naraščajoči zaskrbljenosti glede prihodnosti države in vprašanja dejanske politične oblasti. Juan Pablo Petrone, stanovalec Caracasa, je za medije izrazil splošno razpoloženje državljanov z vprašanjem o tem, kaj prinaša jutrišnji dan. Razmere v državi so po napadu izjemno napete, saj prebivalstvo ne ve, kdo dejansko nadzoruje ključne državne institucije. Prizori z ulic kažejo na visoko stopnjo zaskrbljenosti med civilisti, ki se spopadajo s posledicami ameriške operacije. Politična prihodnost Venezuele ostaja nejasna, medtem ko se humanitarne in varnostne razmere v prestolnici hitro spreminjajo.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil v soboto, 3. januarja, prijet v posebni operaciji, v katero so bile vključene tudi Združene države Amerike. Novica o njegovem zajetju je sprožila številne odzive v latinskoameriški regiji, med drugim sta se odzvala izvoljeni čileanski predsednik José Antonio Kast in kandidat Álvaro Ramos, ki sta poudarila pomen padca diktatorskega režima za stabilnost regije. Kljub aretaciji pa prihodnost Venezuele ostaja negotova, saj politični analitiki opozarjajo na možnost preživetja čavizma in nejasno vlogo obrambnega ministra Vladimirja Padrina Lópeza. Aretacija sledi večmesečnim stopnjevanim napetostim in ameriškim sankcijam, ki so bile uperjene proti Madurovi družini in naftnemu sektorju. Maduro je pred aretacijo trdil, da se država nahaja na odločilni prelomnici za svoj obstoj, medtem ko ga je opozicija pod vodstvom Maríe Corine Machado obtoževala vodenja kriminalnega središča Amerike. Trenutno še ni jasno, kje se Maduro nahaja, vendar dogodek predstavlja konec njegove večletne sporne vladavine, ki so jo zaznamovale obtožbe o nedemokratičnosti in vpletenosti v mednarodni kriminal.

Namestnik ameriškega državnega sekretarja Christopher Landau je po zajetju venezuelskega voditelja Nicolasa Madura s strani ameriške vojske napovedal, da bo nekdanji predsednik stopil pred sodišče zaradi domnevnih zločinov. Landau je dogajanje označil za začetek nove dobe za Venezuelo in poudaril, da je obdobje tiranije končano. Po njegovih besedah se za državo začenja novo obdobje, v katerem bo Maduro odgovarjal za svoja dejanja. Ameriška diplomacija je poudarila, da Madurov odhod z oblasti predstavlja ključen premik v regiji, ki bo Venezueli omogočil demokratično obnovo. Landau je v objavi na družbenem omrežju X izpostavil, da je pravica končno zadoščena, saj bo tiran moral odgovarjati pred sodnim sistemom. Podrobnosti o tem, kje in kdaj se bo proces začel, za zdaj ostajajo neznane, vendar ZDA napovedujejo strog pravni postopek.

Po aretaciji avtoritarnega voditelja Nicolása Madura se Venezuela nahaja na prelomnici. Država se sooča z vprašanjem, ali ji bo uspel demokratični prehod ali pa bo zdrsnila v kaos.

Turško ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi poudarilo pomen stabilnosti v Venezueli ter pozvalo vse vpletene strani k preudarnosti in vzdržanosti. Turčija pozorno spremlja razvoj dogodkov v državi in je izrazila pripravljenost, da na kakršen koli način prispeva k mirni rešitvi krize, ki bi zagotovila blaginjo venezuelskega ljudstva. Turška diplomacija je ob tem poudarila, da sta mir in stabilnost ključna za prihodnost te južnoameriške države, ki se spopada z zunanjimi pritiski in notranjo nestabilnostjo. Hkrati je vietnamsko ministrstvo za zunanje zadeve izdalo opozorilo svojim državljanom, naj zaradi zaostrenih razmer in nevarnosti resno premislijo o potovanju v Venezuelo. Tistim, ki se že nahajajo v državi, so svetovali nemaden umik z nevarnih območij. Odzivi prihajajo v času, ko se Venezuela sooča z stopnjevanjem napetosti med vlado in zunanjimi akterji, kar vpliva na varnostno situacijo v celotni regiji. Mednarodna skupnost ostaja razdeljena glede vprašanja legitimnosti oblasti in zunanjih posegov v notranje zadeve države.

Donald Trump je po posredovanju ZDA v Venezueli ponovno izrazil zahtevo po Grenlandiji, kar je povzročilo oster odziv Danske in drugih severnih partneric Nata, kot so Švedska, Norveška in Finska. Te države so zavrnile kakršnekoli ameriške ozemeljske zahteve in izrazile nasprotovanje Trumpovim prizadevanjem.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto ostro nastopil proti udeležencem množičnih protestov in izjavil, da morajo biti "izgredniki postavljeni na svoje mesto". To so bili prvi javni komentarji 86-letnega voditelja, odkar so državo zajeli nemiri, ki jih je sprožilo nezadovoljstvo nad propadajočim gospodarstvom in visoko inflacijo. Hamenejeva izjava po mnenju analitikov pomeni neformalno zeleno luč varnostnim silam za agresivnejše zatiranje demonstracij, ki so v zadnjem tednu resno pretresle stabilnost islamske republike. Nasilje med spopadi protestnikov in režimskih sil se stopnjuje, po zadnjih podatkih pa je število smrtnih žrtev naraslo na najmanj deset. Val nezadovoljstva se je iz Teherana razširil tudi v druge province, pri čemer protestniki zahtevajo odgovornost oblasti za gospodarsko stagnacijo. Režim v Teheranu ob tem zavrača zunanjo kritiko in dogodke označuje za delovanje sovražnih elementov, kar dodatno zaostruje napetosti v regiji.

Češka opozicija na čelu s stranko ODS je sprožila postopek za razrešitev predsednika poslanske zbornice Tomia Okamure, vodje desničarske stranke SPD. Razlog za ostro politično reakcijo so bile njegove izjave v novoletnem nagovoru, ki so jih nasprotniki označili za sovražne in uperjene proti Ukrajini. Predsedstvo ODS je v svojem sklepu vsebino govora označilo za nesprejemljivo ter pozvalo vlado, ki jo sestavljajo stranke ANO, SPD in Motoristi, naj se od Okamurovih besed jasno distancira. Poleg stranke ODS sta kritiko izrazili tudi stranka STAN, ki pripravlja posebno resolucijo, in ukrajinski predstavniki. Kritiki trdijo, da Okamurove izjave niso le politično sporne, temveč neposredno škodujejo mednarodnemu ugled Češke republike. V spodnjem domu parlamenta se tako obeta razprava o njegovi primernosti za vodenje zakonodajnega telesa. Napetosti so dosegle vrhunec po tem, ko so opozicijski politiki njegove besede opisali kot polne sovraštva, kar po njihovem mnenju ne pritiče visokemu državnemu funkcionarju. Razplet glasovanja bo odvisen predvsem od trdnosti vladne koalicije in odločitve stranke ANO, ki vodi češko vlado.

Južnokorejska politika se je znašla sredi novih obtožb o korupciji in zlorabi položaja, ki pretresajo tako opozicijsko Demokratsko stranko kot vladajočo stranko Narodna sila. Nekdanji vodja poslanske skupine Demokratske stranke Kim Byeong-gi je vpleten v škandal glede podkupnin za nominacije kandidatov na lokalnih volitvah leta 2022. Kim naj bi domnevno vedel, da je sodelavec poslanke Kang Sun-woo prejel 100 milijonov vonov od kandidata za mestnega svetnika, a je to zamolčal. Kljub pozivom k odstopu je Kim izjavil, da stranke ne bo zapustil po lastni volji, temveč se bo boril za dokazovanje svoje nedolžnosti. Istočasno se z očitki o neprimernem ravnanju sooča ministrska kandidatka Lee Hye-hoon iz vladajoče stranke Narodna sila. Občinska svetnica Son Ju-ha je javno obtožila Leejevo, da je med opravljanjem funkcije predsednice lokalnega odbora izvajala psihološki pritisk in nadlegovanje nad njo, medtem ko je bila Sonova noseča. Ti dogodki so sprožili ostre odzive v političnem prostoru, pri čemer vodstvo stranke Narodna sila zahteva uvedbo posebne preiskave o »korenitih korupcijskih kartelih« znotraj Demokratske stranke, medtem ko se sami branijo pred obtožbami o notranjem avtoritarizmu.

Osrednje okrožno sodišče v Seulu je v petek izdalo nov nalog za aretacijo nekdanjega južnokorejskega predsednika Yoon Suk Yeola, s čimer so mu podaljšali pripor. Yoon se v priporu nahaja od januarja 2025 zaradi obtožb, povezanih z njegovim neuspelim poskusom uvedbe izrednega oziroma vojaškega stanja decembra 2024. Tožilstvo mu očita več kaznivih dejanj, vključno s pomočjo sovražniku, saj naj bi po njihovih navedbah odredil polete brezpilotnih letal nad Severno Korejo, da bi s tem umetno ustvaril pogoje za opravičilo uvedbe vojaškega stanja. Sodišče je odločitev o podaljšanju pripora utemeljilo s tveganjem, da bi obtoženec na prostosti lahko uničil dokaze. Prvotni nalog za pripor bi potekel 18. januarja, novi ukrep pa omogoča podaljšanje pridržanja za največ šest mesecev. Yoon Suk Yeol je bil po politični krizi, v kateri je poskušal s pomočjo vojske preprečiti delovanje parlamenta, aprila odstavljen s položaja. Postal je prvi aktualni predsednik v zgodovini Južne Koreje, ki so ga med mandatom oziroma neposredno po njem pridržali zaradi poskusa subverzije civilne oblasti.

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v svojem novoletnem nagovoru državljanom javno priznala napake pri vodenju države v preteklem obdobju. Priznanje prihaja v času zaostrene politične krize in strmega padca zaupanja v vladajočo Socialdemokratsko stranko. Frederiksenova je v govoru neposredno nagovorila javnost glede odgovornosti za politične odločitve, ki so sprožile nezadovoljstvo med volivci. Ob tem je premierka prvič odkrito dopustila možnost, da na prihajajočih parlamentarnih volitvah, ki bodo potekale v letošnjem letu, njena stranka morda ne bo zmagala. Napovedala je, da bi se v primeru poraza lahko umaknila s položaja. Politični analitiki ta korak interpretirajo kot poskus povrnitve verodostojnosti pred volilno kampanjo, medtem ko opozicija poudarja, da so priznanja prišla prepozno za dejanske sistemske spremembe.

Nizozemski nacionalni letalski prevoznik KLM je zaradi zaostrenih razmer v Venezueli odpovedal sobotne polete na Curaçao, Arubo in Sint Maarten ter v določene dele Južne Amerike. Po zadnjih podatkih družbe je ta odločitev neposredno vplivala na približno 2600 potnikov, ki bi morali potovati na omenjenih linijah ali se z njih vrniti v Evropo. Vodstvo podjetja pozorno spremlja politično in varnostno situacijo v regiji, ki vpliva na zračni prostor in varnost letalskih operacij. Potnikom, ki so ostali brez načrtovanih povezav, so pri družbi ponudili možnost spremembe potovanja ali povračila kupnine. Odpovedi so posledica nestabilnosti v Venezueli, ki se je v zadnjih dneh stopnjevala in povzročila motnje v mednarodnem letalskem prometu nad Karibi in severnim delom Južne Amerike. Družba KLM poudarja, da je varnost potnikov in posadk njihova prednostna naloga, zato bodo o nadaljnjih poletih odločali sproti glede na razvoj dogodkov v sosednji državi.

Nizozemski nacionalni letalski prevoznik KLM je začasno ustavil vse polete na otoke Curaçao, Aruba in Sint Maarten ter v Gvajano in Barbados. Odločitev je posledica nenadnega zaprtja zračnega prostora okoli Curaçaa, ki ga je povzročilo zaostrovanje političnih in varnostnih razmer v sosednji Venezueli. Družba je v uradni izjavi pojasnila, da operacij trenutno ni mogoče varno izvajati. Prekinitev letalskih povezav močno vpliva na potniški promet med Evropo in Karibi, saj KLM predstavlja ključno povezavo za te otoke. Potnikom, ki so že rezervirali lete, svetujejo spremljanje novih informacij, medtem ko prevoznik išče alternativne poti oziroma čaka na ponovno odprtje zračnega prostora. Razmere v Venezueli ostajajo nestabilne, kar neposredno vpliva na regionalno varnost v letalstvu.