APDEJT.si

Ameriški odposlanec pri Natu, Matthew Whitaker, je izjavil, da bi lahko Nemčija prevzela položaj vrhovnega poveljnika zavezniških sil v Evropi, ki ga že več kot 70 let zasedajo ameriški generali. ZDA naj bi se umikale, kar odpira vprašanja o prihodnji vlogi Nemčije v evropski varnosti in Natu.

Predsednik SNSD Milorad Dodik je izjavil, da je bil Daytonski mirovni sporazum uničen, ker so ga nekateri želeli izkoriščati le v delih, ki so jim ustrezali. Po njegovem mnenju sporazum ne obstaja več.

Direktor ruske obveščevalne službe SVR, Sergej Nariškin, je izjavil, da nevarnost neonacizma ostaja aktualna. Opozoril je na prisotnost "nevarnih metastaz" nacizma v Ukrajini in nekaterih evropskih državah.

Nemško zunanje ministrstvo je izdalo opozorila in varnostne napotke za potovanja v države, kjer je varnostna situacija nestabilna. Popotnikom svetujejo, da se pred odhodom pozanimajo o aktualnih razmerah.

Švedski državljan, ki je bil mednarodno iskan zaradi suma hudih kaznivih dejanj v zvezi s prepovedanimi drogami, je bil izročen iz Maroka v Švedsko. Izročitev je potekala na podlagi tesnega sodelovanja med državama.

ZDA so povišale nagrado za prijetje nekdanjega kanadskega deskarja Ryana Jamesa Weddinga na 15 milijonov dolarjev (13 milijonov evrov). Wedding je obtožen naročila umora priče v procesu preprodaje drog. FBI ga išče že od marca, ko so razpisali prvotno nagrado v višini 10 milijonov dolarjev.

Zadržani je razkril, da mu je ukrajinska obveščevalna služba za poskus atentata na ruskega častnika obljubila nagrado v višini 5.000 ameriških dolarjev. Ukrajina je prebivalcu samooklicane republike obljubila denar v zameno za kaznivo dejanje.

Švedska zunanja ministrica Maria Malmer Stenergard je izrazila zaskrbljenost, da skandinavske države nosijo nesorazmerno velik del finančnega bremena pri podpori Ukrajini znotraj zveze NATO. Poudarila je, da takšna situacija ni pravična in dolgoročno nevzdržna, saj naj bi skandinavske države zagotavljale tretjino vojaške pomoči znotraj NATO. Stenergardova je dodala, da ta situacija kaže na premajhno vključenost drugih držav članic.

Zunanji minister Johann Wadephul (CDU) je na gospodarskem vrhu v Berlinu ponovno izrazil svoje stališče o Siriji, od katerega ne odstopa. Kljub kritikam ostaja pri oceni, da je vrnitev v Sirijo mogoča le v zelo omejenem obsegu, kar je sprožilo nasprotovanje znotraj njegove lastne stranke.

Ameriški podjetnik Elon Musk naj bi na svečani večerji v Beli hiši ob obisku savdskega princa Mohameda bin Salmana enega od gostov vprašal, ali meni, da je princ terorist. To je razkrila strokovnjakinja za branje z ustnic Nicola Hickling za Daily Mail.

Izrael je ponovno obtožil Hamas napada na vojake in se odzval s smrtonosnimi napadi po celotnem območju Gaze. Kmalu po sprejetju resolucije ZN o zagotavljanju bližnjevzhodnega mirovnega načrta ameriškega predsednika Donalda Trumpa je smrtonosni incident ponovno preizkusil krhko prekinitev ognja. Izraelska vojska je izvedla napade po celotnem območju Gaze proti islamističnemu Hamasu, kot odgovor na domnevni napad na izraelske vojake na jugu.

Grški premier Kiriakos Micotakis se je v Singapurju srečal s tamkajšnjim premierjem Lawrenceom Wongom in predsednikom Tharmanom Shanmugaratnamom. Micotakis se bo udeležil konference »Bloomberg New Economy Forum«, kjer bo predstavil grško gospodarstvo kot privlačno naložbeno destinacijo in poudaril njegovo okrevanje. Cilj je pritegniti več naložb iz jugovzhodne Azije v Grčijo.

Avstralsko ministrstvo za notranje zadeve je pojasnilo, da bo afganistanski moški, ki je pomagal avstralski obrambni sili, še vedno lahko prišel v Avstralijo, kljub prvotnim pomislekom, da je bila njegova prošnja zavrnjena. S tem so zagotovili humanitarno pomoč Afganistancu.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da je ustavil vojaško eskalacijo med Indijo in Pakistanom maja letos, tako da jima je zagrozil s 350-odstotnimi carinami. Trdi, da ga je poklical pakistanski premier Shehbaz Sharif in se mu zahvalil, ker je »rešil milijone«. Trump je dodal, da je podobno ukrepal tudi pri pogovoru z indijskim premierjem Narendra Modijem, saj ni želel, da bi državi uporabili jedrsko orožje.

Ukrajina se že več kot tri leta in pol brani pred rusko agresijo. Prizadevanja za mir doslej niso bila uspešna, medtem pa se medsebojni napadi nadaljujejo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil prepričanje, da lahko vojno konča le Donald Trump.

Kitajska je obsodila Japonsko zaradi izjav premierke Sanae Takaichi o Tajvanu, ki jih Peking dojema kot vmešavanje v notranje zadeve. Kitajska je pozvala Japonsko k zadržanosti in odpovedala srečanje med visokimi predstavniki držav na vrhu G20 v Južni Afriki. Napetosti so se zaostrile po Takaichijinih izjavah, da bi morebitni kitajski napad na Tajvan lahko predstavljal eksistenčno grožnjo za Japonsko, kar bi Tokiu omogočilo uporabo pravice do kolektivne samoobrambe.

V Južni Afriki se je začel vrh skupine G20, ki ga je zasenčila odsotnost ameriškega predsednika Donalda Trumpa in njegove administracije. Na prvem afriškem vrhu G20 sodelujejo predstavniki 42 držav, vendar ne tudi Združenih držav Amerike, ustanovne članice skupine, ki naj bi prevzela rotacijsko predsedstvo v Johannesburgu. Trump je kritiziral južnoafriško vodenje G20 in napovedal, da se dogodka ne bo udeležil zaradi domnevne diskriminacije belih kmetov.

Zdelo se je, da je Avstralija končala s kratkotrajnimi političnimi voditelji, vendar se je ta trend očitno ponovil. Politična nestanovitnost države je bila primerjana s spremenljivim vedenjem madagaskarskega plazilca.

Moskva in New Delhi še naprej iščeta načine, kako obiti zahodne sankcije pri dobavi nafte. Rusija ostaja eden glavnih partnerjev Indije v naftno-plinski industriji, njen tržni delež v Indiji pa presega 30%. Ruski ambasador v Indiji, Denis Alipov, je izjavil, da je Rusija največji dobavitelj nafte v Indijo in je pripravljena ponuditi najugodnejše pogoje. Kljub poskusom spodkopavanja dvostranskega sodelovanja se rusko-indijsko sodelovanje na tem področju nadaljuje.

Ameriški mediji poročajo, da je Donald Trump osebno odobril nov mirovni načrt za Ukrajino, ki obsega 28 točk. Načrt naj bi bil odobren prejšnji teden in po besedah predstavnika administracije vključuje elemente, ki si jih Ukrajina želi in potrebuje za dosego trajnega miru.