Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je 14. januarja novemu ministru za obrambo Mihajlu Fedorovu naročil izvedbo obsežnih sprememb v postopku mobilizacije. Cilj teh ukrepov je povečanje učinkovitosti vojaškega vpoklica, kar naj bi ukrajinskim oboroženim silam zagotovilo večje zmogljivosti, hkrati pa ohranilo stabilnost nacionalnega gospodarstva. Zelenski je modernizacijo mobilizacijskega procesa izpostavil kot glavno prioriteto ministrstva po njunem prvem delovnem srečanju. Reforma sistema mobilizacije je postala nujna zaradi potrebe po dolgoročni vzdržnosti obrambnih struktur države v času trajajočega vojnega stanja. Predsednik je v izjavi poudaril, da morajo nove rešitve omogočiti boljši izkoristek človeških virov in virov obrambne industrije. Vrhovna rada je pred tem potrdila imenovanje Fedorova na čelo ministrstva, potem ko so poslanci glasovanje o kandidatih sprva odložili. Po poročanju tujih medijev se ukrajinske oblasti soočajo z izzivi pri zapolnjevanju vojaških vrst, saj se je precejšnje število mladih moških v preteklosti izognilo vpoklicu z odhodom v tujino, predvsem v Poljsko, Nemčijo in Češko. Novi minister bo moral vzpostaviti sistem, ki bo učinkoviteje naslovil te težave in zagotovil zadostno število vojakov za obrambo države v prihodnjem obdobju, hkrati pa je parlament že osemnajstič podaljšal veljavnost splošne mobilizacije.

Avstrijska zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger je izrazila pripravljenost za razpravo o vstopu Avstrije v zvezo Nato, kar je sprožilo vprašanja o koncu tradicionalne avstrijske nevtralnosti. Po besedah ministrice nevtralnost države ne more zaščititi. Izjava je močno odjeknila v medijih in med javnostjo, saj se jo primerja s slovitim citatom iz Švejka: »Umorili so nam nevtralnost.«

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v nedavnem nagovoru ostro opozoril, da bi morebitno ogrožanje suverenosti evropskih zaveznic sprožilo odzive in posledice brez primerjave v zgodovini. Njegove izjave odražajo zaostreno varnostno situacijo v Evropi in potrebo po enotnem odgovoru na zunanje grožnje, s katerimi se spopadajo države članice Evropske unije in zveze NATO. Macron je poudaril, da varnostna arhitektura celine temelji na spoštovanju meja in integriteti vseh suverenih držav. Po njegovih besedah bi vsakršen poskus destabilizacije ali neposrednega napada na katero koli zaveznico pomenil neposreden napad na celotno evropsko skupnost, kar bi zahtevalo odločne in neprecedenčne ukrepe na vojaški, politični in gospodarski ravni. Francoski voditelj je ob tem pozval k hitrejšemu razvoju evropskih obrambnih zmogljivosti in večji strateški avtonomiji. Opozorilo je namenjeno predvsem odvračanju morebitnih agresorjev, saj Macron meni, da morajo biti posledice kršenja mednarodnega prava in suverenosti jasno vnaprej opredeljene kot neznosne za napadalca.

Združene države Amerike naj bi se odločile za zmanjšanje števila svojih vojakov v Nemčiji, kar je sprožilo zaskrbljenost in "alarm" v Berlinu. To potezo so mediji opisali kot prelomno, saj se je nazadnje zgodila na začetku hladne vojne. Nemški obrambni minister Boris Pistorius je po srečanju z ameriškim kolegom Peteom Hegsethom v Washingtonu izrazil pesimizem glede dogovora.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social pozval Dansko k takojšnjemu umiku z Grenlandije, saj meni, da država ni sposobna zagotoviti ustrezne obrambe otoka. Trump je v svojih izjavah poudaril, da so le Združene države Amerike zmožne učinkovito omejiti prisotnost Rusije in Kitajske v regiji. Pri tem je uporabil kritičen ton do danskih obrambnih zmogljivosti, češ da teh nalog ni mogoče opravljati zgolj z omejenimi sredstvi, kot sta dve pasji vpregi. Predsednik ZDA je v svojem zapisu neposredno nagovoril tudi zvezo Nato in zahteval, naj zavezništvo Danski odredi umik z otoka. Po njegovem prepričanju trenutna danska prisotnost ne zagotavlja zadostne varnosti pred naraščajočimi geopolitičnimi ambicijami Moskve in Pekinga na Arktiki. Trumpova zahteva pomeni stopnjevanje pritiska na strateško pomembno avtonomno ozemlje pod dansko krono, ki ga je Trump v preteklosti že neuspešno poskušal odkupiti. Ostro retoriko spremljajo opozorila o varnostni luknji na severu, ki bi jo po Trumpovem mnenju morale zapolniti izključno ameriške sile. Danska vlada se na zadnje pozive še ni uradno odzvala, vendar so podobne pobude v preteklosti v Københavnu zavrnili kot nesprejemljive. Dogajanje znova postavlja v ospredje vprašanje suverenosti Arktike in vlogo zveze Nato pri upravljanju napetosti med velesilami v tej regiji.

Na Floridi vsaj 15 univerz tiho sodeluje z ameriško agencijo za priseljevanje in carino (ICE), vendar so podrobnosti o tem partnerstvu večinoma skrite. To je sprožilo kritike, da država, ki jo vodi guverner DeSantis, skriva ključne informacije. Medtem se na Tajvanu odpoved ponovnemu glasovanju o odpoklicu ocenjuje kot dejavnik, ki bi lahko otežil prizadevanja vladajoče Demokratske napredne stranke (DPP) za povečanje obrambne porabe, še posebej ob njeni manjšini v zakonodajnem telesu.

Hrvaški premier Andrej Plenković se je po seji vlade odzval na očitke predsednika države Zorana Milanovića glede nakupa francoskih bojnih letal rafale. Plenković je navedbe predsednika označila za nerealne in nepomembne, pri čemer je poudarila, da so hrvaška letala bolje opremljena od tistih, ki jih kupuje Srbija. Premier je Milanoviću očital zavist in neukrepanje na področju modernizacije hrvaškega vojnega letalstva v času njegovega premierskega mandata. Plenković je zavrnil predsednikove trditve, da vlada pri nakupu ni ustrezno zaščitila nacionalnih interesov, ker je Francija ista letala prodala tudi Srbiji. Pojasnil je, da države, ki proizvajajo tako visoko tehnologijo, svoje oborožitve prodajajo številnim državam z različnimi medsebojnimi odnosi, kar v mednarodnem prostoru ni nenavadno. Ob tem je izpostavil, da se Milanović pred leti ni želel izreči o predlogu za nakup letal, ko mu ga je vlada poslala v obravnavo. Spor med vodilnima hrvaškima politikoma se je zaostril po Milanovićevi izjavi, da se projekt privabljanja Srbije na Zahod izvaja na škodo hrvaških strateških interesov. Plenković je tezo označil za poskus motenja političnega prostora in dodal, da so hrvaški rafali tehnološko naprednejši od srbskih različic, s čimer je odgovoril na pomisleke o regionalnem ravnovesju moči.

Donald Trump, kljub obljubam o končanju 'neskončnih vojn', nadaljuje in celo stopnjuje geopolitično konfrontacijsko politiko svojih predhodnikov. ZDA se pripravljajo na morebitno vojno s Kitajsko, medtem ko se posredna vojna z Rusijo nadaljuje z novim programom oboroževanja Ukrajine, ki se izvaja prek Evrope. Hkrati nemški obrambni minister Boris Pistorius poziva proizvajalce orožja, naj ne ovirajo oboroževanja Evrope in povečajo proizvodnjo v skladu z naraščajočimi vojaškimi izdatki.

Ministrstvo za obrambo Republike Srbije je objavilo javni poziv za vpis moških državljanov v vojno evidenco, kar predstavlja rutinski postopek v skladu z njihovo nacionalno zakonodajo. Poziv velja za mladeniče, rojene leta 2008, ter za starejše letnike med letoma 1996 in 2007, ki se v evidenco iz kakršnih koli razlogov še niso vpisali. Postopek se izvaja v centrih ministrstva za obrambo po vsej državi in bo trajal do konca februarja. Državljani morajo ob prijavi predložiti osebne dokumente, vključno z osebno izkaznico ali potnim listom. Gre za administrativno dolžnost, ki ne pomeni takojšnjega vpoklica v vojsko, temveč zgolj uradno registracijo vojaških obveznikov v sistemu nacionalne obrambe. Ta korak je obvezen za vse srbske državljane moškega spola, ne glede na njihovo trenutno prebivališče, vključno s tistimi, ki začasno bivajo v tujini. Srbija sicer ohranja model poklicne vojske, vendar ohranja zakonsko podlago za vojaško obveznost v primeru spremenjenih varnostnih okoliščin. Ministrstvo poudarja, da je vpis v evidenco ključen za načrtovanje obrambnih zmogljivosti države in zagotavljanje ažurnosti podatkov o razpoložljivem kadru. Odziv na poziv je po srbski zakonodaji obvezen, neupoštevanje pa lahko povzroči pravne sankcije.

Novi ukrajinski obrambni minister je razkril, da se Ukrajina sooča z velikim številom dezerterjev in ljudi, ki se izogibajo vojaški obveznosti, kar predstavlja velik izziv za vojsko. Parlament sicer ni potrdil imenovanja novega obrambnega ministra ob poskusu imenovanja Mihajla Fedorova.

Japonska je izdala svojo Belo knjigo o obrambi za leto 2025, v kateri opozarja na najhujše varnostne razmere v povojnem obdobju, saj se sooča z naraščajočimi grožnjami s strani Kitajske, Severne Koreje in Rusije. Dokument opisuje obsežno strategijo za okrepitev obrambne drže države kot odgovor na naraščajočo nestabilnost. Severna Koreja je izjavila, da nova japonska obrambna politika kaže, da država želi postati velika vojaška sila, s čimer je utemeljila svoj jedrski program. Uradnik zunanjega ministrstva Severne Koreje je japonsko belo knjigo označil za »vojni scenarij za uresničitev njenih ambicij po ponovni invaziji od A do Ž«.

Nemška vlada je sprejela zakon o prostovoljnem vojaškem roku, kar je sprožilo razprave o prihodnosti vojaške službe v državi. Medtem ko Demokrščani pozivajo k ponovni uvedbi obveznega služenja vojske in hitrejšemu krepitvi vojaških sil, so Socialdemokrati izrazili skepticizem. Mladi so nezadovoljni, ker se jih pri odločanju ne upošteva.

Srečanje med nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem in francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom v Berlinu so zaznamovale napetosti in številni konflikti. Pogovori so vključevali sporen projekt novega evropskega bojnega letala FCAS, ki mu grozi propad zaradi spora glede deležev med francoskim podjetjem Dassault in Airbusom. Dassault si je prizadeval za večji delež, kar je povzročilo jezo pri Airbusu. Kljub prizadevanjem za oživitev francosko-nemškega razumevanja so ostala odprta številna pereča evropska vprašanja.

Senatni odbor za oborožene sile ZDA je objavil osnutek zakona o obrambni politiki za leto 2026, ki predvideva znatno povečanje porabe za letalske in vesoljske sile, presegajoč njune prvotne zahteve. Hkrati je predsednik Donald Trump imenoval nova podnačelnika za letalske in vesoljske sile, kar je del njegove širše obrambne agende po odpustitvi prejšnjih uradnikov.

Nemški obrambni minister in generalni inšpektor sta med obiskom enot izjavila, da posodobljen koncept usposabljanja poteka, vendar je pred njimi še veliko dela. Poudarili so, da obvezna vojaška služba ni samoumevna in da je treba sistem posodobiti ter ga narediti »sodobnega«.

Nemška vlada je v sredo sprejela osnutek zakona, katerega cilj je pospešiti obrambna naročila in gradnjo vojaških baz. To je del širših prizadevanj za boljšo obrambo sebe in zaveznikov, predvsem zaradi bolj asertivne Rusije.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je napovedala, da naj bi bila prva tranša evropskega posojila Ukrajini v višini 90 milijard evrov izplačana aprila. Hkrati sta von der Leyen in evropski komisar Valdis Dombrovskis izjavila, da bo Ukrajina morala posojilo povrniti šele, ko bo prejela odškodnino od Rusije. Von der Leyen je tudi poudarila, da predlog o uporabi ruskega premoženja za podporo Ukrajini ostaja na mizi, če se države EU o tem dogovorijo.

Nemčija načrtuje krepitev svoje vojske z vključevanjem več prostovoljcev, predvsem 18-letnikov. Do leta 2031 naj bi v vojski zaposlili do 40.000 novih prostovoljcev letno, s ciljem ustvariti najmočnejšo vojsko v Evropi. Financial Times poroča, da bo nemška vlada konec avgusta predstavila osnutek zakona za krepitev obrambne sposobnosti države. V tekočem letu ministrstvo za obrambo načrtuje vpoklic 15.000 prostovoljcev.

Predsednik Volodymyr Zelenskyy se je srečal z vodji ukrajinskih veleposlaništev, kjer so bile glavne prioritete orožje, sankcije in integracija z EU ter Natom. Hkrati je generalni sekretar Nata Mark Rutte na 29. srečanju Kontaktne skupine za obrambo Ukrajine potrdil, da so razpravljali o nakupu ameriške vojaške opreme za Ukrajino in da se bo sodelovanje na tem področju nadaljevalo.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je sklical stotine generalov in admiralov na srečanje v oporišču marincev v Virginiji naslednji teden. Razlog za srečanje ostaja neznan, kar je sprožilo ugibanja in zaskrbljenost v Washingtonu in znotraj vojske. Srečanje sledi več nenavadnim in nepojasnjenim dejanjem obrambnega ministra, ki vključujejo vojaške voditelje.