Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je poudaril nujnost skupnega prizadevanja zaveznic za zagotavljanje varnosti Grenlandije in celotnega arktičnega območja. Po njegovih besedah se države članice, vključno z Združenimi državami Amerike, strinjajo, da je otok ključnega pomena za obrambo pred naraščajočimi strateškimi apetiti Rusije in Kitajske v tej regiji. Ruttejeva izjava prihaja v času, ko se v mednarodni javnosti znova pojavljajo vprašanja o prihodnjem statusu tega avtonomnega danskega ozemlja. Napetosti glede Grenlandije so se v preteklosti stopnjevale predvsem zaradi groženj Združenih držav Amerike, da bi otok prevzele od zaveznice Danske z namenom izboljšanja lastne in kolektivne varnosti. Rutte je s pozivom k usklajenemu delovanju poskušal pomiriti te napetosti in poudariti, da mora obramba otoka ostati v okviru skupnih prizadevanj zavezništva Nato. Arktika namreč postaja vse pomembnejše prizorišče geopolitičnih interesov zaradi taljenja ledu, ki odpira nove plovne poti in dostop do naravnih virov. Slovenija kot članica zveze Nato podpira celovitost zavezništva in stabilnost na njegovih obrobjih. Čeprav Grenlandija geografsko ne leži v bližini Jadrana, varnostni izzivi, ki jih predstavljata Rusija in Kitajska na severu, neposredno vplivajo na strateško ravnovesje celotne Evrope. Pozivi k enotnosti znotraj Nata so ključni za ohranjanje trdnosti kolektivne obrambe, ki vključuje tudi slovenske varnostne interese.

Francoska ministrica za obrambo Catherine Vautrin je uradno napovedala začetek kampanje za zaposlovanje mladih v okviru novega programa prostovoljnega služenja vojaškega roka. Cilj pobude je pritegniti več tisoč mladih posameznikov, ki bodo svojo službo opravljali izključno na ozemlju Francije, vključno s čezmorskimi departmaji. Prva skupina prostovoljcev bo z usposabljanjem začela 12. januarja 2026, program pa predstavlja ključen korak k večji vključenosti civilne družbe v nacionalno varnost. Načelnik generalštaba francoskih oboroženih sil general Fabien Mandon je poudaril, da je odločitev za prostovoljno služenje pomemben prispevek k zaščiti državljanov in domovine. Program je zasnovan tako, da krepi obrambne zmogljivosti države znotraj njenih meja, hkrati pa mladim ponuja priložnost za pridobivanje vojaških veščin brez obvezne napotitve na tuja krizna žarišča. S tem se Francija spopada z izzivi sodobnega varnostnega okolja in potrebo po večji vojaški rezervi. Uvedba prostovoljnega nabora sledi širšim prizadevanjem predsednika Emmanuela Macrona za krepitev nacionalne kohezije in odpornosti. Čeprav so se v javnosti pojavile razprave o morebitnih prihodnjih napotitvah francoskih vojakov v Ukrajino po koncu tamkajšnjega konflikta, so uradniki poudarili, da ta konkretna pobuda ostaja omejena na notranje ozemlje. Razpis za kandidate je že objavljen na uradnih kanalih ministrstva za obrambo.

Francoska vlada in generalštab oboroženih sil sta v ponedeljek uradno začela obsežno kampanjo za zaposlovanje mladih v novi nacionalni službi, ki jo je predlagal predsednik Emmanuel Macron. Cilj iniciative je v letošnjem letu pritegniti 3.000 mladih, ki bodo vključeni v plačano služenje znotraj vojaških struktur. Projekt je bil zasnovan kot odziv na povečana varnostna tveganja in potrebe po krepitvi obrambnih zmogljivosti države v luči morebitnih prihodnjih konfliktov. Nova oblika služenja bo po besedah predsednika Macrona izrazito vojaške narave, kar jo ločuje od nekaterih prejšnjih civilno-družbenih pobud. Naborniki oziroma udeleženci bodo svoje dolžnosti opravljali izključno na nacionalnem ozemlju, s čimer želi država okrepiti notranjo varnost in pripravljenost sil v zaledju. Program ponuja mladim priložnost za usposabljanje in neposreden prispevek k nacionalni obrambi ob zagotovljenem plačilu. Uvedba te službe pomeni uresničitev napovedi iz konca lanskega leta, ko je bila poudarjena potreba po hitri prilagoditvi francoskih oboroženih sil na spremenjene geopolitične razmere. Čeprav kampanja trenutno cilja na nekaj tisoč posameznikov, predstavlja pomemben korak pri dolgoročnem načrtovanju kadrovske popolnitve francoske vojske in vzpostavljanju nove vezi med mladimi generacijami in obrambnim sistemom republike.

Proti predsedniku ameriške centralne banke (Fed) Jeromeu Powellu je bila uvedena kazenska preiskava, ki se osredotoča na prenovo sedeža Fed v Washingtonu in domnevno napačne izjave o stroških pred kongresom. Powell je javno kritiziral Trumpovo administracijo zaradi spodkopavanja neodvisnosti centralne banke, ker je Fed zavrnil znižanje obrestnih mer v začetku leta.

Britanski obrambni minister John Healey se je med potovanjem v Kijev skoraj znašel v bližini kraja, kjer je padla ruska raketa "Orešnik" blizu Lvova. O tem je poročal britanski tabloid The Sun, ki se sklicuje na svoje vire.

Nemške oblasti so uvedle obvezen vprašalnik o pripravljenosti na vojaško službo za vse moške, ki dopolnijo 18 let, s čimer se nemška vojska (Bundeswehr) odziva na spremenjene varnostne razmere v Evropi. Po navedbah nemških vojaških organov se zanimanje za služenje v vojski med mladimi sicer povečuje, vendar sočasno narašča tudi povpraševanje po svetovalcih, ki nabornikom pomagajo pri postopkih ugovora vesti. Ukrep je del širših prizadevanj za okrepitev obrambnih zmogljivosti države, ki se v zadnjem obdobju spopada s kadrovskim pomanjkanjem v oboroženih silah. Nova uredba predvideva, da morajo mladi moški izpolniti digitalni obrazec o svojem fizičnem stanju in interesu za vojsko, medtem ko je za ženske vprašalnik na prostovoljni bazi. Na podlagi odgovorov bo vojska izbrala najustreznejše kandidate in jih povabila na zdravniške preglede ter preizkuse zmogljivosti. Čeprav obvezno služenje vojaškega roka v Nemčiji ostaja uradno ukinjeno od leta 2011, ta poteza predstavlja pomemben korak k ponovni vzpostavitvi določenih elementov nabornega sistema. Nemška javnost je glede novega ukrepa razdeljena, saj se vprašanje obveznega služenja ponovno uvršča v središče političnih razprav. Kritiki opozarjajo na poseg v osebno svobodo mladih, medtem ko zagovorniki poudarjajo nujnost vzpostavitve močne rezervne sestave v luči geopolitičnih napetosti na vzhodu celine. Bundeswehr namerava s tem sistemom letno pridobiti več tisoč novih pripadnikov, ki bi okrepili profesionalno jedro vojske.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v intervjuju za Bloomberg poudaril nujnost ponovne vključitve Turčije v program ameriških lovcev pete generacije F-35. Po njegovih besedah bi ta korak ne le okrepil dvostranske odnose z Združenimi državami Amerike, temveč tudi znatno izboljšal obrambno sposobnost in varnost celotnega Severnoatlantskega zavezništva. Erdogan je izključitev svoje države iz projekta označil za nepravično in izrazil pričakovanje, da se bodo odnosi z Washingtonom pod vodstvom novega predsednika Donalda Trumpa premaknili na bolj konstruktivno raven. Ankara se s Washingtonom že dlje časa spopada z diplomatskimi nesoglasji, ki so se poglobila po turškem nakupu ruskega protiletalskega sistema S-400, zaradi česar so ZDA Turčijo leta 2019 izključile iz programa F-35. Erdogan je razkril, da je o vprašanju vrnitve sistemov S-400 v Rusijo že osebno razpravljal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Turčija si zdaj prizadeva najti rešitev, ki bi ji omogočila prejem že plačanih letal F-35 in hkrati posodobitev svoje flote z nakupom letal F-16 Block 70, s čimer bi utrdila svojo vlogo ključne zaveznice v okviru Nata.

Donald Trump, kljub dvema ustavnima obtožbama in 34 obsodbam za kazniva dejanja, še vedno uživa podporo volivcev. Aktivisti so izrazili zaskrbljenost glede njegovega kognitivnega zdravja, napovedujejo pa tudi, da se bo njegovo stanje poslabšalo. Poudarjeno je bilo, da republikanci v Kongresu pogosto kršijo svojo prisego.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da bo Ukrajina nadaljevala z obrambo, če Rusija blokira diplomatska prizadevanja in če partnerji ne bodo prisilili Rusije, da ustavi vojno. Poudaril je, da bi si želel več pritiska ZDA na Moskvo, medtem ko Rusija opozarja na zaostritev svojega stališča v pogajanjih.

Rusija je izvedla obsežen nočni napad na Ukrajino s stotinami dronov in desetinami raket, pri čemer so umrle najmanj štiri osebe v Kijevu. Uporabila je tudi novo jedrsko balistično raketo Orešnik, kar je bilo šele drugič v skoraj štiri leta trajajoči vojni, kar naj bi bilo opozorilo Kijevu in njegovim zahodnim zaveznikom, medtem ko potekajo mirovna pogajanja pod vodstvom ZDA.

Nekdanji nemški veleposlanik v Združenih državah Amerike in trenutni vršilec dolžnosti predsednika münchenske varnostne konference Wolfgang Ischinger je izjavil, da je Evropa vstopila v novo obdobje, v katerem se ne more več zanašati na zunanje zaveznike. Ischinger je v svoji analizi geopolitičnega položaja poudaril, da so Evropejci ostali sami doma, kar od njih zahteva večjo odgovornost pri samostojni obrambi lastnih vrednot in interesov na svetovnem prizorišču. Diplomat je ob tem izrazil željo, da bi Ukrajina s pomočjo Evrope dosegla mir in ohranila svojo neodvisnost, hkrati pa je pozval k samokritični presoji uporabe evropskih vrednot v praksi. Njegove izjave prihajajo v času, ko se v Evropi razpravlja o novih varnostnih pobudah, vključno z načrti nekaterih držav za napotitev do 15.000 vojakov v Ukrajino za nadzor morebitnega mirovnega sporazuma. Ischinger bo funkcijo predsednika münchenske konference opravljal do prevzema položaja s strani bivšega generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga.

Združene države Amerike so na šestih letalskih bazah v Evropi namestile približno 100 posodobljenih taktičnih jedrskih letalskih bomb tipa B61-12. Po podatkih Biltena jedrskih znanstvenikov in Federacije ameriških znanstvenikov gre za nadgradnjo obstoječega arzenala, ki naj bi povečala natančnost in zanesljivost ameriških odvračalnih sredstev na evropski celini. Namestitev teh bomb predstavlja ključni del modernizacije ameriškega jedrskega arzenala v okviru zveze NATO. Poročila navajajo, da so te modernizirane različice bombe B61 že prisotne v evropskih državah, kjer so bile predhodno stacionirane starejše različice istega orožja. Čeprav uradne potrditve s strani ameriškega obrambnega ministrstva ali zavezništva NATO pogosto ostajajo skope, strokovnjaki ocenjujejo, da ta poteza odraža odziv na spremenjene varnostne razmere v regiji. Modernizacija orožja vključuje izboljšane sisteme vodenja, kar omogoča večjo natančnost pri uporabi na bojišču.

Generalštaba Ukrajine in Združenih držav Amerike sta uradno uskladila ključen vojaški dokument, ki določa okvir prihodnje podpore ukrajinskim oboroženim silam. Po besedah namestnika načelnika generalštaba ukrajinske vojske Andrija Gnatova dokument obsega štiri sklope, ki se osredotočajo na dolgoročno sodelovanje in krepitev obrambnih zmogljivosti države v spopadu z rusko agresijo. Usklajevanje na najvišji vojaški ravni med Kijevom in Washingtonom poudarja strateško naravo partnerstva, ki presega zgolj trenutno dobavo opreme. Dokument naj bi podrobneje opredelil logistično podporo, usposabljanje kadrov in integracijo sodobnih vojaških sistemov. Čeprav podrobnosti posameznih poglavij niso javno objavljene, sporazum predstavlja formalizacijo nadaljnjih korakov v vojaški pomoči, ki jo ZDA zagotavljajo Ukrajini za ohranitev njene suverenosti.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v uradni izjavi poudaril, da ne načrtuje zamenjave vrhovnega poveljnika oboroženih sil Ukrajine Aleksandra Sirskega. Odziv predsednika je sledil intenzivnim ugibanjem v javnosti in medijih o morebitni razrešitvi Sirskega, ki so se pojavila v času obsežnih kadrovskih sprememb v najožjem krogu ukrajinskega vodstva. Zelenski je s tem poskušal stabilizirati razmere v vojaškem vrhu, medtem ko država nadaljuje obrambo pred rusko agresijo. Izjava prihaja le nekaj dni po tem, ko je predsednik izvedel več ključnih imenovanj v varnostnem in diplomatskem sektorju, vključno s premestitvijo Kirila Budanova na čelo predsedniškega urada. Kljub številnim rotacijam na strateških položajih Zelenski ohranja zaupanje v trenutno vojaško vodstvo, ki ga predstavlja Sirski. Poudaril je, da so kadrovske odločitve usmerjene v krepitev učinkovitosti države, vendar Sirski ostaja na svojem položaju kot ključna figura obrambne strategije.

Na mednarodnem sejmu obrambne industrije Sidec v Celju je potekala razprava o vlogi kibernetske varnosti v sodobnih obrambnih strategijah. Strokovnjaki so poudarili izzive kibernetske varnosti v kritični infrastrukturi, še posebej v dobi kvantnega računalništva, ter se strinjali o pomembnosti sodelovanja. Število kibernetskih napadov narašča, zato je ta tema izjemno aktualna.

V Parizu se je odvil vrh t.i. koalicije prostovoljcev, na katerem so predstavniki 35 držav razpravljali o nadaljnji varnostni in vojaški pomoči Ukrajini. Dogodek je bil namenjen utrjevanju zavezništva v luči dolgotrajnega konflikta z Rusijo. Italijanska premierka Giorgia Meloni je ob robu srečanja jasno poudarila, da Italija na ukrajinsko ozemlje ne bo napotila svojih vojaških enot, s čimer je postavila mejo neposredni vpletenosti svoje države v spopade. Medtem ko Rim zavrača prisotnost vojakov na terenu, so iz Nemčije prišla sporočila o morebitni okrepljeni vojaški prisotnosti v sosednjih državah članicah zveze Nato. Takšni premiki bi služili kot odvračalni ukrep in zagotovilo za varnost vzhodnega krila zavezništva. Srečanje v francoski prestolnici je znova izpostavilo različne pristope evropskih sil pri vprašanju stopnjevanja vojaške pomoči in neposredne prisotnosti v regiji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v okviru obsežne reorganizacije državnega vrha na položaj obrambnega ministra imenoval Mihajla Fedorova, dosedanjega ministra za digitalno preobrazbo in podpredsednika vlade. Zelenski je v večernem nagovoru pojasnil, da želi s to potezo spremeniti format delovanja obrambnega ministrstva, kar nakazuje na večji poudarek na tehnološkem napredku in digitalizaciji vojaških procesov. Poleg sprememb v obrambnem resorju je prišlo do ključnih premikov v predsednikovem kabinetu in obveščevalnih službah. Kiril Budanov, ki je doslej vodil vojaško obveščevalno službo (GUR), je prevzel vodenje urada predsednika, medtem ko je vodenje GUR prevzel Oleg Ivaščenko. Ti kadrovski premiki odražajo prizadevanja Kijeva za utrditev varnostnega in diplomatskega sektorja sredi trajajočega konflikta, pri čemer Zelenski stavi na preizkušene kadre iz obveščevalnih in tehnoloških struktur.

Nemški kancler Friedrich Merz je v svojem novoletnem nagovoru za leto 2026 pozval evropske države, naj odločneje uveljavljajo svoje interese za zagotovitev miru in blaginje na celini. Merz, ki je vodenje nemške vlade prevzel maja lani, je poudaril, da se Evropa spopada z resnimi izzivi, vključno z rusko agresijo, naraščajočim svetovnim protekcionizmom in spreminjajočimi se odnosi z Združenimi državami Amerike. Po njegovih besedah vojna v neposredni bližini predstavlja neposredno grožnjo svobodi in varnosti, saj je ruska agresija del širšega načrta proti celotni Evropi. Kancler je izpostavil, da se Nemčija vsakodnevno spopada s sabotažami, vohunjenjem in kibernetskimi napadi. Ob tem je opozoril na gospodarsko ranljivost celine zaradi odvisnosti od uvoza surovin, ki se po njegovem mnenju uporablja kot politično orodje. Berlin je od leta 2023 znatno povečal izdatke za obrambo, s čimer želi Nemčija prevzeti vodilno vlogo pri krepitvi evropske obrambne avtonomije in nadaljnji podpori Ukrajini pri obrambi pred rusko invazijo.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.