Ameriška ambasada v Bangkoku je izdala varnostno opozorilo za ameriške državljane v bližini meje med Tajsko in Kambodžo, s priporočilom previdnosti in upoštevanja navodil tajskih varnostnih organov. Vietnam je izrazil zaskrbljenost zaradi naraščajočih napetosti na območju in pozval Tajsko in Kambodžo k zadržanosti ter izogibanju uporabi sile.

Malezijski premier Datuk Seri Anwar Ibrahim je 29. julija poudaril, da Malezija nikoli ni sprejela agresivnega stališča pri reševanju pomorskih mejnih vprašanj z Indonezijo, vključno z dolgoletnim sporom Ambalat v Celebeškem morju. Malezija se pri reševanju teh vprašanj drži pravnega pristopa in zavrača agresijo.

Kitajska vojska in obalna straža sta izvedli patrulje v vodah okoli spornega grebena Scarborough v Južnem kitajskem morju. Patrulje, ki vključujejo pomorske in zračne sile, so del "bojne pripravljenosti" v spornem območju. Obalna straža je okrepila patrulje za izvajanje zakonov na tem območju že od začetka avgusta.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil prepričanje, da bodo Združene države Amerike našle rešitev glede statusa Grenlandije, ki jo je označil za ključno za ameriško nacionalno varnost. Njegove izjave so sledile po srečanju danskega zunanjega ministra in njegove grenlandske kolegice z ameriškim podpredsednikom v Beli hiši, kjer so strani ugotovile, da med njimi še vedno obstajajo temeljna razhajanja. Trump je ob tem poudaril strateški pomen otoka in namignil, da bi moralo prizadevanja za pridobitev nadzora nad ozemljem voditi zavezništvo Nato. Predsednik Trump je situacijo primerjal s preteklimi ameriškimi zunanjepolitičnimi ukrepi, pri čemer je izpostavil nedavno delovanje v Venezueli kot dokaz odločnosti svoje administracije. Po njegovih besedah bi moralo zavezništvo Nato od Danske zahtevati, da z otoka nemudoma odstrani ruske in kitajske vplive. Bela hiša naj bi Grenlandijo postavila pred dilemo glede izbire med partnerstvom z ZDA ali ohranjanjem stikov z Rusijo in Kitajsko, kar stopnjuje geopolitične napetosti v arktični regiji. Diplomatski pritisk se stopnjuje po tem, ko sta Grenlandija in Danska že v začetku januarja zahtevali nujne pogovore z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiom. Razlog za nujnost so bile prav ponavljajoče se Trumpove izjave o morebitni priključitvi tega avtonomnega danskega ozemlja k Združenim državam Amerike, kar v Københavnu in Nuuku vztrajno zavračajo kot nesprejemljivo poseganje v suverenost.

Visoki predstavniki Združenih držav Amerike, Danske in Grenlandije so srečanje na visoki ravni, ki bi se prvotno moralo odviti v Beli hiši, prestavili v sosednjo upravno zgradbo Eisenhower. Na pogovorih so sodelovali ameriški podpredsednik J. D. Vance, državni sekretar Marco Rubio ter zunanja ministra Danske in Grenlandije, Lars Løkke Rasmussen in Vivian Motzfeldt. Kljub spremembi lokacije so pogovori stekli hitro, saj so ključni del srečanja zaključili v manj kot uri. Spremembo lokacije in potek dogodka so spremljale napetosti in ostra retorika. Novoizvoljeni predsednik Donald Trump se je na dogajanje odzval z zahtevo po odstranitvi določenih oseb, medtem ko so iz Bele hiše prihajala opozorila o morebitnih posledicah. Premik srečanja v zgradbo Eisenhower, ki stoji neposredno ob predsedniški rezidenci, nakazuje na določena logistična ali diplomatska nesoglasja v zadnjem trenutku. Podrobnosti o vsebini pogovorov ostajajo skope, vendar prisotnost najvišjih diplomatov vseh treh strani potrjuje pomen strateških vprašanj, povezanih z Arktiko in varnostnim sodelovanjem. Grenlandija in Danska ostajata ključni partnerici ZDA v regiji, vendar so zadnji dogodki v Washingtonu vnesli dodatno negotovost v sicer ustaljene diplomatske protokole.

Izraelski parlamentarci so v simboličnem glasovanju podprli poziv vladi premierja Netanyahua k aneksiji Zahodnega brega. Več kot 70 poslancev je glasovalo za potezo, ki naj bi preprečila uresničitev palestinske države in utrdila varnost Izraela. Palestinska avtonomija je odločno obsodila glasovanje kot resno kršitev mednarodnega prava, pri čemer poslanci izraelskega parlamenta utemeljujejo svoj poziv z "naravno, zgodovinsko in pravno pravico" do ozemlja.

Po kriznem srečanju v Washingtonu med ZDA, Dansko in Grenlandijo ni prišlo do rešitve glede spora o Grenlandiji. Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen je dejal, da obstajajo "temeljne razlike v mnenjih" med stranmi. Pogovorov so se udeležili ameriški podpredsednik Vance in zunanji minister Rubio.

Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen je po srečanju v Beli hiši izjavil, da bi vdor ZDA v Grenlandijo pomenil konec zveze NATO. Kljub temu Rasmussen upa, da do takšnega scenarija ne bo prišlo. Poudaril je, da med ZDA in Dansko še vedno obstajajo "temeljne razlike" glede Grenlandije.

Izraelski parlament, Kneset, je podprl resolucijo, ki vlado poziva k pripojitvi Zahodnega brega reke Jordan. Novico sta poročala portala Ynet in Israel National News 23. julija 2025, pri čemer je resolucijo podprl 71-članski poslanski zbor.

Tailandija in Kambodža sta si izmenjali strele ob svoji sporni meji, kar je posledica večtedenskih napetosti. Incident naj bi potekal v severovzhodni provinci Surin, pri čemer naj bi bili ranjeni trije civilisti. Obe strani se obtožujeta začetka streljanja. Napetosti med državama niso nove, saj že desetletja potekajo ozemeljski spori, ki so se v zadnjem času ponovno okrepili, zlasti v luči politične krize na Tajskem.

Sirska vojska je območje med mestoma Deir Hafer in Maskana v vzhodnem delu province Alep razglasila za zaprto vojaško območje, potem ko so se ponoči ponovno razplamteli spopadi s Kurdi pod vodstvom Sirskih demokratičnih sil (SDF). Po navedbah terenskih virov so se boji zaostrili na več frontah vzhodno od mesta Alep, kar je vojaško poveljstvo prisililo k omejitvi gibanja civilistov in uvedbi strogih varnostnih ukrepov na omenjenem ozemlju. Zaradi povečane intenzivnosti spopadov je sirska vojska v sredo na vzhodno podeželje Alepa začela pošiljati obsežne vojaške okrepitve. Konvoji sil so bili po poročanju tiskovne agencije AFP napoteni iz provinc Damask in Latakija, da bi utrdili položaje in se spopadli s silami SDF. Gre za pomemben premik sil proti vzhodu, ki sledi obdobju relativnega zatišja in nedavnim ozemeljskim spremembam v samem mestu Alep. Najnovejše stopnjevanje nasilja v okolici strateško pomembnih prometnic v vzhodnem Alepu kaže na širitev konflikta med vladnimi silami in kurdskimi enotami, ki so se v preteklosti občasno borile proti skupnemu sovražniku, zdaj pa se spopadajo za nadzor nad ozemljem. Razglasitev zaprtega vojaškega območja nakazuje pripravo na obsežnejše operacije za potiskanje kurdskih sil iz vzhodnih delov pokrajine.

Kitajska obalna straža je v bližini otočja Senkaku oziroma Diaoyu v Vzhodnokitajskem morju izvedla prvo letošnjo patruljo, kar je ponovno zaostrilo napetosti v odnosih z Japonsko. Flota pod poveljstvom plovila 1306 je vstopila v teritorialne vode, ki si jih lastita obe državi, kitajske oblasti pa so operacijo označile za zakonito dejavnost varovanja suverenosti. Incident odraža nadaljevanje dolgoletnega ozemljskega spora, ki občasno povzroča diplomatska trenja med Pekingom in Tokiem. Sočasno so tajvanski organi pregona v bližini mesta Tainan prestregli ribiško ladjo pod kamboško zastavo, na kateri so odkrili približno 600 kilogramov prepovedanih substanc. Med zaseženimi mamili so bili heroin, konoplja, metamfetamin in erimin-5. Policija je aretirala štiri kitajske državljane, ki so bili na krovu plovila. Preiskovalci so postali pozorni na ladjo, ker kljub deklariranemu ribolovu na krovu ni bilo nobene ribiške opreme. Tovrstni dogodki v regiji poudarjajo zapletene varnostne razmere, kjer se prepletajo vprašanja državne suverenosti in čezmejnega kriminala. Medtem ko Kitajska s prisotnostjo obalne straže utrjuje svoje ozemeljske zahteve, organi pregona v sosednjih državah krepijo nadzor nad sumljivimi plovili, ki izkoriščajo sporna območja za nezakonite dejavnosti, kot je trgovina z drogami.

Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen in grenlandska ministrica za zunanje zadeve Vivian Motzfeldt sta se v Beli hiši sestala z ameriškim podpredsednikom J. D. Vanceom ter državnim sekretarjem Marcom Rubiom. Osrednja tema pogovorov so bile zahteve Združenih držav Amerike po priključitvi tega avtonomnega danskega ozemlja pod ameriško suverenost. Srečanje predstavlja nadaljevanje diplomatskih prizadevanj Washingtona, ki Grenlandijo vidi kot strateško ključno območje za svojo nacionalno varnost in arktično politiko. Danska stran je ob tem ponovila svoja stališča o ozemeljski celovitosti kraljestva, medtem ko grenlandska vlada poudarja pomen lastne suverenosti pri odločanju o prihodnosti otoka. Diplomatski viri navajajo, da so pogovori potekali v okviru širših geopolitičnih premikov v Arktičnem oceanu, kjer se stopnjujejo interesi velesil. ZDA želijo z morebitno priključitvijo okrepiti svojo prisotnost in nadzor nad naravnimi viri ter plovnimi potmi, ki postajajo vse dostopnejše zaradi podnebnih sprememb.

Danski in grenlandski predstavniki so se v Washingtonu sestali s člani ameriškega Sveta za nacionalno varnost, da bi naslovili napetosti, ki so nastale po ponovnih izjavah predsednika ZDA Donalda Trumpa o strateškem pomenu in morebitni priključitvi Grenlandije. Trump je svoje načrte utemeljil z vidika nacionalne varnosti ZDA, kar je med zavezniki v Evropi sprožilo precejšen nemir. Veleposlanik Kraljevine Danske Jesper Moller Sorensen in predstavnik Grenlandije Jacob Isbosethsen sta v pogovorih poudarila avtonomijo otoka. V Nemčiji in celotni Evropski uniji se vrstijo kritični odzivi na ameriške ambicije, saj mnogi predloge o aneksiji ozemlja, ki pripada suvereni državi, označujejo za nesprejemljive. V javnosti so se pojavili tudi satirični odzivi, predvsem na Danskem, kjer so nekatere kampanje neposredno zasmehovale Trumpovo politiko. Kljub temu nekateri analitiki opozarjajo, da je potreben bolj poglobljen pogled na arktično regijo in njeno vse večjo geopolitično težo. Srečanje v Washingtonu velja za ključen korak pri preprečevanju nadaljnjega zaostrovanja odnosov med ZDA in Dansko. Čeprav so ameriške zahteve povzročile diplomatski spor, obe strani poudarjata pomen dialoga pri vprašanjih, ki zadevajo varnostno arhitekturo Severnega Atlantika in Arktike. Zaenkrat ni indicev, da bi Danska popustila pri vprašanju suverenosti nad največjim otokom na svetu.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump se je med obiskom Fordove tovarne odzval na provokacije neznanega delavca z neprimerno gesto. Medtem ko so ga snemale kamere, je Trump dvignil sredinec v smeri osebe, ki mu je domnevno namenjala žaljivke. Incident se je zgodil v času, ko je politik zapuščal prizorišče po srečanju z zaposlenimi. Bela hiša je incident pospremila z izjavo, v kateri so dejanje označili za ustrezen odziv na verbalni napad. Direktor komunikacij Steven Cheung je pojasnil, da je neznana oseba kričala vulgarne žaljivke v izbruhu besa, zato je bila predsednikova reakcija po njegovem mnenju povsem nedvoumna in primerna situaciji. Gesta je takoj sprožila številne odzive v ameriških medijih in na družbenih omrežjih. Dogodek odraža stopnjevanje napetosti med političnimi akterji in delom javnosti v obdobju intenzivnih političnih dejavnosti. Kljub temu da gre za osamljen incident, ta ponovno odpira vprašanja o standardih javnega komuniciranja najvišjih državnih predstavnikov v nepredvidenih situacijah.

Armenija se je odzvala na nedavne izjave azerbajdžanskega predsednika Ilhama Alijeva, ki je ponovno izpostavil zahteve glede tako imenovanega »koridorja Zangezur« in podal nove izjave v zvezi z mirovnim procesom med Armenijo in Azerbajdžanom. Govorec armenskega premierja Nikola Pašinjana je komentiral te dogodke. Medtem je azerbajdžanski predsednik Alijev, ob naraščanju napetosti med Azerbajdžanom in Rusijo ter ob vedno bolj zapletenih razmerah na Južnem Kavkazu, na medijskem forumu posredoval sporočilo Ukrajini, v katerem je poudaril, da »nikoli ne bo sprejel okupacije«.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je opravil sporen obisk turško okupiranega severnega dela Cipra. Med obiskom je Erdoğan odprl projekte, ki jih financira Turčija, in se srečal s predsednikom samooklicane Turške republike Severni Ciper, Ersinom Tatarjem. Obisk sovpada z 51. obletnico turške invazije na Ciper, kar je bil še dodaten razlog za ogorčenje in označitev obiska kot provokativnega s strani nekaterih medijev.

Kitajska vojska je sporočila, da je izvajala redne patrulje v Južnokitajskem morju in opozorila Filipine pred provokacijami ter zanašanjem na tuje partnerje, potem ko se je Manila pridružila skupnim vojaškim vajam z ZDA in Japonsko. Napetosti v Južnokitajskem morju se zaostrujejo.

Tailandija in Kambodža sta se zapletli v najhujše obmejne spopade v zadnjih 15 letih, pri čemer je bilo ubitih več deset ljudi. Tajska vojska je obstreljevala vojaške cilje v Kambodži in poročala o smrti desetih ljudi na svojem ozemlju zaradi streljanja iz sosednje države. Napetosti so narasle po eksploziji mine, kar je vodilo v letalske napade, smrtne žrtve in hudo diplomatsko krizo. Tailandija je zaradi spopadov evakuirala več kot 100.000 civilistov. Konflikt izhaja iz zgodovinskega spora glede meje med državama.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim na Floridi izjavil, da sta z Ukrajino zelo blizu dogovoru o končanju vojne. Zelenski je med pogovori s Trumpom omenil možnost dolgoročnih ameriških varnostnih jamstev za Ukrajino, ki bi trajale od 15 do 50 let.