Ameriška ambasada v Bangkoku je izdala varnostno opozorilo za ameriške državljane v bližini meje med Tajsko in Kambodžo, s priporočilom previdnosti in upoštevanja navodil tajskih varnostnih organov. Vietnam je izrazil zaskrbljenost zaradi naraščajočih napetosti na območju in pozval Tajsko in Kambodžo k zadržanosti ter izogibanju uporabi sile.

Po neuspešnih pogovorih med ZDA, Dansko in Grenlandijo o statusu Grenlandije, je več evropskih držav, vključno z Nemčijo, napotilo vojake na otok. Ta poteza je odgovor na zaostrene napetosti in grožnje s strani ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa, ki zavrača vsak dogovor, ki ne vključuje ameriškega prevzema Grenlandije. Bela hiša se na premike nemške vojske še ni odzvala.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno izrazil močno namero, da Združene države Amerike prevzamejo nadzor nad Grenlandijo, kar utemeljuje z nacionalno varnostjo in nezmožnostjo Danske, da otok zaščiti pred vplivi Kitajske in Rusije. Na srečanju v Washingtonu, kjer sta sodelovala podpredsednik JD Vance in državni sekretar Marco Rubio z danskim zunanjim ministrom Larsom Løkkejem Rasmussenom, so se strani dogovorile o ustanovitvi delovne skupine, čeprav med njimi ostajajo temeljna razhajanja glede prihodnosti otoka. Trump poudarja, da bi ameriški nadzor nad Grenlandijo bistveno povečal moč in učinkovitost zveze NATO. Vzporedno z dogajanjem na severu so Združene države Amerike izvedle vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so pridržale predsednika Nicolása Madura. Trumpova administracija je ob tem odobrila naftnemu gigantu Chevron razširitev poslovanja v tej južnoameriški državi, kar vključuje povečanje proizvodnje in izvoza nafte. Pravni svetovalci Bele hiše so operacijo podprli z argumentom, da dejanje ne dosega ravni vojne v ustavnem smislu, temveč gre za nujen korak pri vzpostavljanju nove upravne ureditve v sodelovanju z venezuelsko opozicijo. Zaradi ameriških teženj po Grenlandiji so evropske zaveznice že sprožile vojaške odzive. Švedska in več drugih držav sta na otok napotili vojake v okviru vaje "Arctic Endurance", da bi preprečili morebitne enostranske ameriške posege. Nemčija je prav tako na območje poslala svoje enote za opravljanje izvidniških nalog, kar kaže na naraščajoče napetosti znotraj zahodnega zavezništva zaradi Trumpove nepredvidljive zunanje politike.

Malezijski premier Datuk Seri Anwar Ibrahim je 29. julija poudaril, da Malezija nikoli ni sprejela agresivnega stališča pri reševanju pomorskih mejnih vprašanj z Indonezijo, vključno z dolgoletnim sporom Ambalat v Celebeškem morju. Malezija se pri reševanju teh vprašanj drži pravnega pristopa in zavrača agresijo.

Kitajska vojska in obalna straža sta izvedli patrulje v vodah okoli spornega grebena Scarborough v Južnem kitajskem morju. Patrulje, ki vključujejo pomorske in zračne sile, so del "bojne pripravljenosti" v spornem območju. Obalna straža je okrepila patrulje za izvajanje zakonov na tem območju že od začetka avgusta.

Nemčija je napovedala napotitev svojih vojakov na Grenlandijo, potem ko so se krizni pogovori med Združenimi državami Amerike, Dansko in Grenlandijo končali brez dogovora o razrešitvi trenutne krize. Po poročanju tujih medijev neuspeh diplomatskih prizadevanj stopnjuje napetosti v regiji, kar je Berlin spodbudilo k vojaškemu odzivu v podporo stabilnosti. Kljub intenzivnim razpravam vpletene strani niso uspele najti skupnega jezika glede ključnih vprašanj suverenosti in izkoriščanja naravnih virov, kar ostaja jedro spora. Napotitev nemških enot predstavlja pomemben premik v evropski varnostni politiki, saj se Nemčija neposredno vključuje v reševanje arktičnega konflikta. Situacija ostaja negotova, saj mednarodna skupnost s strahom opazuje morebitno nadaljnjo eskalacijo. Diplomatski viri navajajo, da bi lahko prisotnost nemških sil služila bodisi kot odvračalni dejavnik bodisi kot katalizator za nove napetosti med Zahodom in drugimi interesnimi sferami na Arktiki.

Nemčija je v četrtek na Grenlandijo napotila izvidniško skupino trinajstih vojakov, ki se bodo pridružili širši misiji več evropskih držav na tem strateško pomembnem arktičnem otoku. Napotitev, ki poteka na povabilo Danske, je odziv na zaostreno retoriko in ozemeljske težnje Združenih držav Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. Transportno letalo Airbus A400M je pripadnike Bundeswehra prepeljalo v grenlandsko prestolnico Nuuk. Militarna prisotnost evropskih zaveznic, vključno s Švedsko in Norveško, predstavlja jasen signal nasprotovanja ameriškim zahtevam po prevzemu nadzora nad otokom. Nemško ministrstvo za obrambo je poudarilo, da gre za skupna prizadevanja NATO zaveznic za utrjevanje varnosti v Arktiki. Misija se osredotoča na preučevanje terena in logističnih možnosti v luči naraščajočih geopolitičnih napetosti. Operacija odraža širšo strategijo Evropske unije in njenih članic pri zaščiti suverenosti Danske ter ohranjanju stabilnosti v regiji, ki postaja vse bolj sporna zaradi naravnih virov in strateških poti. Zvezna vlada v Berlinu je s tem korakom potrdila svojo zavezo h kolektivni obrambi in preprečevanju enostranskih geopolitičnih premikov na skrajnem severu.

Visoki predstavniki Združenih držav Amerike in evropski ministri so na srečanju v Washingtonu obravnavali vprašanje ameriških načrtov glede Grenlandije, ki v mednarodni skupnosti še vedno veljajo za agresivne. Čeprav srečanje ni prineslo takojšnjega dogovora ali konca spora, so evropski predstavniki po pogovorih izrazili upanje na umiritev napetih odnosov in zmanjšanje intenzivnosti razprave o prihodnosti tega strateško pomembnega arktičnega otoka. Kot ključni rezultat pogovorov je bila napovedana ustanovitev posebne delovne skupine, ki bo skušala najti skupni jezik med vpletenimi stranmi. Ta skupina bo zadolžena za podrobnejšo analizo interesov v Arktiki in pripravo predlogov, ki bi lahko zadovoljili tako ameriške strateške ambicije kot evropske interese glede suverenosti in stabilnosti v regiji. Kljub ustanovitvi delovne skupine ostajajo odnosi med Washingtonom in evropskimi zavezniki krhki. Razhajanja glede upravljanja z viri in vojaške prisotnosti na Arktiki še naprej predstavljajo izziv za čezatlantsko sodelovanje, vendar diplomati obe strani pozivajo k nadaljevanju dialoga namesto stopnjevanja retorike.

Izraelski parlamentarci so v simboličnem glasovanju podprli poziv vladi premierja Netanyahua k aneksiji Zahodnega brega. Več kot 70 poslancev je glasovalo za potezo, ki naj bi preprečila uresničitev palestinske države in utrdila varnost Izraela. Palestinska avtonomija je odločno obsodila glasovanje kot resno kršitev mednarodnega prava, pri čemer poslanci izraelskega parlamenta utemeljujejo svoj poziv z "naravno, zgodovinsko in pravno pravico" do ozemlja.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil prepričanje, da bodo Združene države Amerike našle rešitev glede statusa Grenlandije, ki jo je označil za ključno za ameriško nacionalno varnost. Njegove izjave so sledile po srečanju danskega zunanjega ministra in njegove grenlandske kolegice z ameriškim podpredsednikom v Beli hiši, kjer so strani ugotovile, da med njimi še vedno obstajajo temeljna razhajanja. Trump je ob tem poudaril strateški pomen otoka in namignil, da bi moralo prizadevanja za pridobitev nadzora nad ozemljem voditi zavezništvo Nato. Predsednik Trump je situacijo primerjal s preteklimi ameriškimi zunanjepolitičnimi ukrepi, pri čemer je izpostavil nedavno delovanje v Venezueli kot dokaz odločnosti svoje administracije. Po njegovih besedah bi moralo zavezništvo Nato od Danske zahtevati, da z otoka nemudoma odstrani ruske in kitajske vplive. Bela hiša naj bi Grenlandijo postavila pred dilemo glede izbire med partnerstvom z ZDA ali ohranjanjem stikov z Rusijo in Kitajsko, kar stopnjuje geopolitične napetosti v arktični regiji. Diplomatski pritisk se stopnjuje po tem, ko sta Grenlandija in Danska že v začetku januarja zahtevali nujne pogovore z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiom. Razlog za nujnost so bile prav ponavljajoče se Trumpove izjave o morebitni priključitvi tega avtonomnega danskega ozemlja k Združenim državam Amerike, kar v Københavnu in Nuuku vztrajno zavračajo kot nesprejemljivo poseganje v suverenost.

Visoki predstavniki Združenih držav Amerike, Danske in Grenlandije so srečanje na visoki ravni, ki bi se prvotno moralo odviti v Beli hiši, prestavili v sosednjo upravno zgradbo Eisenhower. Na pogovorih so sodelovali ameriški podpredsednik J. D. Vance, državni sekretar Marco Rubio ter zunanja ministra Danske in Grenlandije, Lars Løkke Rasmussen in Vivian Motzfeldt. Kljub spremembi lokacije so pogovori stekli hitro, saj so ključni del srečanja zaključili v manj kot uri. Spremembo lokacije in potek dogodka so spremljale napetosti in ostra retorika. Novoizvoljeni predsednik Donald Trump se je na dogajanje odzval z zahtevo po odstranitvi določenih oseb, medtem ko so iz Bele hiše prihajala opozorila o morebitnih posledicah. Premik srečanja v zgradbo Eisenhower, ki stoji neposredno ob predsedniški rezidenci, nakazuje na določena logistična ali diplomatska nesoglasja v zadnjem trenutku. Podrobnosti o vsebini pogovorov ostajajo skope, vendar prisotnost najvišjih diplomatov vseh treh strani potrjuje pomen strateških vprašanj, povezanih z Arktiko in varnostnim sodelovanjem. Grenlandija in Danska ostajata ključni partnerici ZDA v regiji, vendar so zadnji dogodki v Washingtonu vnesli dodatno negotovost v sicer ustaljene diplomatske protokole.

Izraelski parlament, Kneset, je podprl resolucijo, ki vlado poziva k pripojitvi Zahodnega brega reke Jordan. Novico sta poročala portala Ynet in Israel National News 23. julija 2025, pri čemer je resolucijo podprl 71-članski poslanski zbor.

Poleg Francije in Nemčije je še štiri države, in sicer Švedska, Norveška, Nizozemska in Kanada, napotilo svoje vojaške enote na Grenlandijo zaradi ponovnih groženj Donalda Trumpa o priključitvi otoka. Te države so se pridružile evropski varnostni misiji za okrepitev obrambe otoka.

Tailandija in Kambodža sta si izmenjali strele ob svoji sporni meji, kar je posledica večtedenskih napetosti. Incident naj bi potekal v severovzhodni provinci Surin, pri čemer naj bi bili ranjeni trije civilisti. Obe strani se obtožujeta začetka streljanja. Napetosti med državama niso nove, saj že desetletja potekajo ozemeljski spori, ki so se v zadnjem času ponovno okrepili, zlasti v luči politične krize na Tajskem.

Sirska vojska je območje med mestoma Deir Hafer in Maskana v vzhodnem delu province Alep razglasila za zaprto vojaško območje, potem ko so se ponoči ponovno razplamteli spopadi s Kurdi pod vodstvom Sirskih demokratičnih sil (SDF). Po navedbah terenskih virov so se boji zaostrili na več frontah vzhodno od mesta Alep, kar je vojaško poveljstvo prisililo k omejitvi gibanja civilistov in uvedbi strogih varnostnih ukrepov na omenjenem ozemlju. Zaradi povečane intenzivnosti spopadov je sirska vojska v sredo na vzhodno podeželje Alepa začela pošiljati obsežne vojaške okrepitve. Konvoji sil so bili po poročanju tiskovne agencije AFP napoteni iz provinc Damask in Latakija, da bi utrdili položaje in se spopadli s silami SDF. Gre za pomemben premik sil proti vzhodu, ki sledi obdobju relativnega zatišja in nedavnim ozemeljskim spremembam v samem mestu Alep. Najnovejše stopnjevanje nasilja v okolici strateško pomembnih prometnic v vzhodnem Alepu kaže na širitev konflikta med vladnimi silami in kurdskimi enotami, ki so se v preteklosti občasno borile proti skupnemu sovražniku, zdaj pa se spopadajo za nadzor nad ozemljem. Razglasitev zaprtega vojaškega območja nakazuje pripravo na obsežnejše operacije za potiskanje kurdskih sil iz vzhodnih delov pokrajine.

Armenija se je odzvala na nedavne izjave azerbajdžanskega predsednika Ilhama Alijeva, ki je ponovno izpostavil zahteve glede tako imenovanega »koridorja Zangezur« in podal nove izjave v zvezi z mirovnim procesom med Armenijo in Azerbajdžanom. Govorec armenskega premierja Nikola Pašinjana je komentiral te dogodke. Medtem je azerbajdžanski predsednik Alijev, ob naraščanju napetosti med Azerbajdžanom in Rusijo ter ob vedno bolj zapletenih razmerah na Južnem Kavkazu, na medijskem forumu posredoval sporočilo Ukrajini, v katerem je poudaril, da »nikoli ne bo sprejel okupacije«.

Kitajska obalna straža je v bližini otočja Senkaku oziroma Diaoyu v Vzhodnokitajskem morju izvedla prvo letošnjo patruljo, kar je ponovno zaostrilo napetosti v odnosih z Japonsko. Flota pod poveljstvom plovila 1306 je vstopila v teritorialne vode, ki si jih lastita obe državi, kitajske oblasti pa so operacijo označile za zakonito dejavnost varovanja suverenosti. Incident odraža nadaljevanje dolgoletnega ozemljskega spora, ki občasno povzroča diplomatska trenja med Pekingom in Tokiem. Sočasno so tajvanski organi pregona v bližini mesta Tainan prestregli ribiško ladjo pod kamboško zastavo, na kateri so odkrili približno 600 kilogramov prepovedanih substanc. Med zaseženimi mamili so bili heroin, konoplja, metamfetamin in erimin-5. Policija je aretirala štiri kitajske državljane, ki so bili na krovu plovila. Preiskovalci so postali pozorni na ladjo, ker kljub deklariranemu ribolovu na krovu ni bilo nobene ribiške opreme. Tovrstni dogodki v regiji poudarjajo zapletene varnostne razmere, kjer se prepletajo vprašanja državne suverenosti in čezmejnega kriminala. Medtem ko Kitajska s prisotnostjo obalne straže utrjuje svoje ozemeljske zahteve, organi pregona v sosednjih državah krepijo nadzor nad sumljivimi plovili, ki izkoriščajo sporna območja za nezakonite dejavnosti, kot je trgovina z drogami.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je opravil sporen obisk turško okupiranega severnega dela Cipra. Med obiskom je Erdoğan odprl projekte, ki jih financira Turčija, in se srečal s predsednikom samooklicane Turške republike Severni Ciper, Ersinom Tatarjem. Obisk sovpada z 51. obletnico turške invazije na Ciper, kar je bil še dodaten razlog za ogorčenje in označitev obiska kot provokativnega s strani nekaterih medijev.

Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen in grenlandska ministrica za zunanje zadeve Vivian Motzfeldt sta se v Beli hiši sestala z ameriškim podpredsednikom J. D. Vanceom ter državnim sekretarjem Marcom Rubiom. Osrednja tema pogovorov so bile zahteve Združenih držav Amerike po priključitvi tega avtonomnega danskega ozemlja pod ameriško suverenost. Srečanje predstavlja nadaljevanje diplomatskih prizadevanj Washingtona, ki Grenlandijo vidi kot strateško ključno območje za svojo nacionalno varnost in arktično politiko. Danska stran je ob tem ponovila svoja stališča o ozemeljski celovitosti kraljestva, medtem ko grenlandska vlada poudarja pomen lastne suverenosti pri odločanju o prihodnosti otoka. Diplomatski viri navajajo, da so pogovori potekali v okviru širših geopolitičnih premikov v Arktičnem oceanu, kjer se stopnjujejo interesi velesil. ZDA želijo z morebitno priključitvijo okrepiti svojo prisotnost in nadzor nad naravnimi viri ter plovnimi potmi, ki postajajo vse dostopnejše zaradi podnebnih sprememb.

Danski in grenlandski predstavniki so se v Washingtonu sestali s člani ameriškega Sveta za nacionalno varnost, da bi naslovili napetosti, ki so nastale po ponovnih izjavah predsednika ZDA Donalda Trumpa o strateškem pomenu in morebitni priključitvi Grenlandije. Trump je svoje načrte utemeljil z vidika nacionalne varnosti ZDA, kar je med zavezniki v Evropi sprožilo precejšen nemir. Veleposlanik Kraljevine Danske Jesper Moller Sorensen in predstavnik Grenlandije Jacob Isbosethsen sta v pogovorih poudarila avtonomijo otoka. V Nemčiji in celotni Evropski uniji se vrstijo kritični odzivi na ameriške ambicije, saj mnogi predloge o aneksiji ozemlja, ki pripada suvereni državi, označujejo za nesprejemljive. V javnosti so se pojavili tudi satirični odzivi, predvsem na Danskem, kjer so nekatere kampanje neposredno zasmehovale Trumpovo politiko. Kljub temu nekateri analitiki opozarjajo, da je potreben bolj poglobljen pogled na arktično regijo in njeno vse večjo geopolitično težo. Srečanje v Washingtonu velja za ključen korak pri preprečevanju nadaljnjega zaostrovanja odnosov med ZDA in Dansko. Čeprav so ameriške zahteve povzročile diplomatski spor, obe strani poudarjata pomen dialoga pri vprašanjih, ki zadevajo varnostno arhitekturo Severnega Atlantika in Arktike. Zaenkrat ni indicev, da bi Danska popustila pri vprašanju suverenosti nad največjim otokom na svetu.