Ameriška ambasada v Bangkoku je izdala varnostno opozorilo za ameriške državljane v bližini meje med Tajsko in Kambodžo, s priporočilom previdnosti in upoštevanja navodil tajskih varnostnih organov. Vietnam je izrazil zaskrbljenost zaradi naraščajočih napetosti na območju in pozval Tajsko in Kambodžo k zadržanosti ter izogibanju uporabi sile.

Več držav članic zveze Nato je v četrtek na Grenlandijo začelo napotovati manjše število vojaškega osebja, ki bo sodelovalo v skupnih vojaških vajah z Dansko. Ta poteza je neposreden odziv na stopnjevanje napetosti, ki jih je povzročil predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump s ponavljajočimi se grožnjami o prisilni priključitvi tega strateško pomembnega arktičnega otoka. Evropske zaveznice s svojo prisotnostjo skušajo Danski in lokalnim oblastem zagotoviti varnostno podporo ter hkrati Washingtonu poslati jasno sporočilo o enotnosti pri obrambi ozemeljske celovitosti avtonomnega danskega ozemlja. Zadnji dogodki so povzročili globoko krizo v desetletja trajajočem transatlantskem varnostnem zavezništvu. Kljub sredinem srečanju predstavnikov ZDA, Danske in Grenlandije, kjer so se strani izognile javnemu ponižanju, diplomatska rešitev spora še ni na vidiku. Evropska unija in zaveznice v Natu so znatno okrepile politično in vojaško podporo arktični regiji, saj Trumpove ambicije po zavzetju otoka ocenjujejo kot resno grožnjo mednarodnemu redu in stabilnosti na severu. Napotitev vojaških enot na Grenlandijo na bolj permanentni osnovi pomeni zgodovinski premik v obrambni politiki evropskih držav v Arktiki. Medtem ko Bela hiša Grenlandijo opredeljuje kot prednostno nalogo nacionalne varnosti ZDA, se evropski voditelji spopadajo z izzivom, kako odvrniti morebitno vojaško agresijo s strani svoje ključne zaveznice. Razmere ostajajo napete, saj Trumpova administracija kljub mednarodnemu pritisku ne kaže znakov popuščanja pri svojih teritorialnih težnjah.

Tri četrtine prebivalcev Združenih držav Amerike so nasprotovale prizadevanjem države za prevzem nadzora nad Grenlandijo, je pokazala javnomnenjska raziskava, ki jo je za medijsko hišo CNN izvedel inštitut SSRS. Rezultati ankete kažejo, da se pobuda predsednika Donalda Trumpa za razširitev ameriškega ozemlja sooča z močnim odklonilnim stališčem javnosti, saj je takšno potezo podprlo le 25 odstotkov vprašanih. Nasprotovanje ameriškemu prevzemu otoka je prisotno ne glede na politično pripadnost, čeprav anketa razkriva določene razlike v intenzivnosti odpora med različnimi demografskimi skupinami. Vprašanje suverenosti Grenlandije je v ameriški zunanji politiki postalo aktualno po javnih izjavah predsednika Trumpa o strateškem pomenu otoka in možnosti njegovega nakupa od Kraljevine Danske. Analitiki poudarjajo, da takšni rezultati ankete omejujejo manevrski prostor ameriške administracije pri uveljavljanju ozemeljskih ambicij na Arktiki. Kljub strateškim interesom glede naravnih virov in varnostnih vprašanj v regiji, ameriška javnost očitno ne podpira enostranskih ali spornih poskusov spreminjanja statusa tega avtonomnega danskega ozemlja.

Malezijski premier Datuk Seri Anwar Ibrahim je 29. julija poudaril, da Malezija nikoli ni sprejela agresivnega stališča pri reševanju pomorskih mejnih vprašanj z Indonezijo, vključno z dolgoletnim sporom Ambalat v Celebeškem morju. Malezija se pri reševanju teh vprašanj drži pravnega pristopa in zavrača agresijo.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je po nujni seji obrambnega sveta napovedal, da bo Francija v prihodnjih dneh na Groenlandijo napotila dodatne kopenske, zračne in pomorske sile. Odločitev je odziv na napovedi predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa o nameri za prevzem tega avtonomnega danskega ozemlja, kar je povzročilo napetosti med zavezniki. Francoske enote se bodo pridružile evropski vojaški vaji, ki poteka v sodelovanju z Dansko, pri čemer se prva skupina vojakov po navedbah uradnega Pariza že premika proti severu. Poleg vprašanja Groenlandije je krizni kabinet pod vodstvom Macrona obravnaval tudi razmere v Iranu, kjer so oblasti silovito zatrle vsesplošne proteste. Francoski predsednik je prek družbenega omrežja X sporočil, da so razmere v obeh regijah kritične za mednarodno stabilnost. Gre za redek primer neposrednega vojaškega odziva na diplomatske napetosti znotraj zahodnega zavezništva, kar odraža resnost groženj, ki jih Pariz pripisuje ameriškim teritorialnim ambicijam. Ta poteza Francije še dodatno potrjuje Macronovo strategijo aktivne zunanje politike, s katero želi utrditi vlogo Evrope kot samostojnega strateškega akterja. Medtem ko so odnosi z Washingtonom pod novim pritiskom, se Pariz tesneje povezuje s Københavnom in drugimi evropskimi partnerji v okviru skupnih obrambnih pobud. Dogajanje na Groenlandiji tako postaja osrednja točka spora glede arktične suverenosti in prihodnosti čezatlantskih odnosov.

Kitajska vojska in obalna straža sta izvedli patrulje v vodah okoli spornega grebena Scarborough v Južnem kitajskem morju. Patrulje, ki vključujejo pomorske in zračne sile, so del "bojne pripravljenosti" v spornem območju. Obalna straža je okrepila patrulje za izvajanje zakonov na tem območju že od začetka avgusta.

Ruska vojska je po 1.422 dneh vojne v Ukrajini sporočila, da so ukrajinske enote začele zapuščati svoje položaje v regiji Harkov na vzhodu države. Po navedbah ruskih varnostnih struktur naj bi se ukrajinske sile umikale in za seboj puščale minska polja. Načelnik ruskega generalštaba Valerij Gerasimov je ob tem izpostavil, da so ruske sile v prvi polovici januarja 2025 zasedle več kot 300 kvadratnih kilometrov ukrajinskega ozemlja, kar po ruskih trditvah predstavlja nadaljevanje uspešne ofenzive. Zaradi stopnjevanja ruskih napadov na kritično infrastrukturo je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski napovedal uvedbo izrednih razmer v energetskem sektorju. Ukrep je nujen za stabilizacijo oskrbe z električno energijo, saj so nenehni udari na omrežje povzročili obsežne prekinitve dobave po vsej državi. Poleg energetskih izzivov je Zelenski napovedal tudi korenite spremembe v sistemu mobilizacije, s čimer želi Kijev okrepiti svoje obrambne zmogljivosti v luči ruskih ozemeljskih pridobitev. Medtem ko se razmere na bojišču zaostrujejo, je Kijev obiskala vodja Mednarodnega denarnega sklada (MDS) Kristalina Georgieva, kar je njen prvi obisk v ukrajinski prestolnici od leta 2023. Obisk poudarja pomen finančne podpore Zahoda v času, ko se Ukrajina spopada s hkratno energetsko krizo in vojaškimi pritiski na vzhodni fronti. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je ponovil ruska stališča o nadaljevanju operacij do dosege zastavljenih ciljev.

Po zaostritvi odnosov zaradi ameriškega interesa za prevzem nadzora nad Grenlandijo so evropske vojaške sile iz Francije in Nemčije prispele na otok. Te poteze so del vaj, ki jih izvajajo Danska in njeni zavezniki, da bi pomirili ameriškega predsednika Trumpa, hkrati pa zavračajo njegovo težnjo po prevzemu Grenlandije. ZDA poudarjajo strateško vrednost Grenlandije in njena bogata nahajališča kritičnih mineralov.

V Washingtonu se je končalo srečanje na visoki ministrski ravni, posvečeno prihodnosti Grenlandije, ki pa ni prineslo takojšnje rešitve spora med Združenimi državami Amerike in Evropo. Kljub agresivnim ameriškim načrtom glede otoka evropski diplomati upajo na umiritev napetih razprav. Kot glavni rezultat srečanja so strani napovedale ustanovitev posebne delovne skupine, ki bo podrobneje preučila sporna vprašanja. Ameriški predsednik Donald Trump kljub pogovorom vztraja pri svojih zahtevah in načrtih, ki so v preteklosti že povzročili diplomatska trenja. Kljub temu je Trump po srečanju izrazil optimizem in dejal, da se bo rešitev sčasoma pojavila. Evropska stran medtem stavi na institucionalizacijo dialoga preko delovne skupine, ki naj bi služila kot mehanizem za preprečevanje nadaljnjih stopnjevanj napetosti. Grenlandija ostaja strateško ključna točka, kjer se križajo interesi velesil zaradi naravnih virov in geopolitičnega položaja. Trenutni zastoj v pogajanjih kaže na globoka razhajanja v stališčih med Washingtonom in evropskimi prestolnicami, predvsem v odnosu do suverenosti Danske nad otokom. Nadaljnji pogovori bodo odvisni od uspešnosti novonastale delovne skupine.

Chen Ting-fei je po zmagi na primarnih volitvah DPP izzvala Hsieh Lung-chieja (KMT) za župana Tainana in izrazila prepričanje v zmago. Chen in Hsieh sta se v preteklosti že petkrat srečala na volitvah. Medtem v國民黨 naslednji dan usklajujejo kandidate za župana Taichunga, kjer se za položaj potegujeta Jiang Chi-chen in Yang Qiong-ying. Stranka DPP v Tainanu je izrazila podporo Chen Ting-fei in pozvala k enotnosti za napredek mesta.

Izraelski parlamentarci so v simboličnem glasovanju podprli poziv vladi premierja Netanyahua k aneksiji Zahodnega brega. Več kot 70 poslancev je glasovalo za potezo, ki naj bi preprečila uresničitev palestinske države in utrdila varnost Izraela. Palestinska avtonomija je odločno obsodila glasovanje kot resno kršitev mednarodnega prava, pri čemer poslanci izraelskega parlamenta utemeljujejo svoj poziv z "naravno, zgodovinsko in pravno pravico" do ozemlja.

Izraelski parlament, Kneset, je podprl resolucijo, ki vlado poziva k pripojitvi Zahodnega brega reke Jordan. Novico sta poročala portala Ynet in Israel National News 23. julija 2025, pri čemer je resolucijo podprl 71-članski poslanski zbor.

Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen je po srečanjih v Washingtonu izjavil, da Danska ni mogla prepričati Združenih držav Amerike, naj opustijo svoje težnje po pridobitvi Grenlandije. Rasmussen je poudaril, da čeprav Washington ohranja strateški interes za otok, je malo verjetno, da bi prebivalci Grenlandije v takšen dogovor privolili. Danski diplomat je priznal, da ZDA morda še vedno razmišljajo o možnostih za prevzem otoka, vendar je Grenlandija sestavni del danskega kraljestva s široko avtonomijo. Vprašanje suverenosti nad največjim otokom na svetu ostaja občutljiva točka v odnosih med zaveznicama, saj ima območje izjemen geopolitični in naravni pomen. Napetosti glede Grenlandije so se v preteklosti že pojavile, sedanje izjave pa potrjujejo, da ameriški interes kljub diplomatskim prizadevanjem Köbenhavna ne pojenja. Rasmussen je ob tem poudaril nujnost spoštovanja volje lokalnega prebivalstva pri kakršnih koli razpravah o prihodnosti ozemlja.

Tailandija in Kambodža sta si izmenjali strele ob svoji sporni meji, kar je posledica večtedenskih napetosti. Incident naj bi potekal v severovzhodni provinci Surin, pri čemer naj bi bili ranjeni trije civilisti. Obe strani se obtožujeta začetka streljanja. Napetosti med državama niso nove, saj že desetletja potekajo ozemeljski spori, ki so se v zadnjem času ponovno okrepili, zlasti v luči politične krize na Tajskem.

Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen in predstavniki Grenlandije so se v Beli hiši sestali z ameriškim podpredsednikom J. D. Vanceom ter državnim sekretarjem Marcom Rubiom, vendar pogovori niso prinesli zbližanja stališč glede prihodnosti otoka. Washington pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa še naprej izraža ambicije po prevzemu nadzora nad tem avtonomnim danskim ozemljem, kar København kategorično zavrača kot nesprejemljivo. Kljub globokim razhajanjem sta se strani strinjali, da je nadaljevanje dialoga na visoki ravni smiselno za naslovitev ameriških pomislekov. Danska stran je po srečanju poudarila, da stališča Združenih držav Amerike niso uspeli spremeniti, vendar pa ostajajo odprti za tesnejše sodelovanje na področju varnosti in gospodarstva, ki ne bi posegalo v suverenost kraljevine. Grenlandija, ki ima znotraj Danske visoko stopnjo avtonomije, zavrača kakršno koli obliko priključitve k ZDA, vendar v regiji vidi priložnost za okrepljeno strateško partnerstvo z ameriškimi zavezniki. Napetosti med državama ostajajo visoke, saj se strateški pomen Arktike zaradi podnebnih sprememb in geopolitičnih rivalstev z Rusijo in Kitajsko povečuje. Washington meni, da bi neposreden nadzor nad Grenlandijo zagotovil boljšo nacionalno varnost ZDA, medtem ko Danska in lokalne oblasti na otoku vztrajajo, da Grenlandija ni naprodaj.

Nemški vojaki so odpotovali na Grenlandijo. Odprava je bila izvedena kljub nerešenemu konfliktu med ZDA, Dansko in Grenlandijo glede prevzema otoka s strani ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa. Pogovori med državami v Washingtonu niso prinesli rešitve.

Armenija se je odzvala na nedavne izjave azerbajdžanskega predsednika Ilhama Alijeva, ki je ponovno izpostavil zahteve glede tako imenovanega »koridorja Zangezur« in podal nove izjave v zvezi z mirovnim procesom med Armenijo in Azerbajdžanom. Govorec armenskega premierja Nikola Pašinjana je komentiral te dogodke. Medtem je azerbajdžanski predsednik Alijev, ob naraščanju napetosti med Azerbajdžanom in Rusijo ter ob vedno bolj zapletenih razmerah na Južnem Kavkazu, na medijskem forumu posredoval sporočilo Ukrajini, v katerem je poudaril, da »nikoli ne bo sprejel okupacije«.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je opravil sporen obisk turško okupiranega severnega dela Cipra. Med obiskom je Erdoğan odprl projekte, ki jih financira Turčija, in se srečal s predsednikom samooklicane Turške republike Severni Ciper, Ersinom Tatarjem. Obisk sovpada z 51. obletnico turške invazije na Ciper, kar je bil še dodaten razlog za ogorčenje in označitev obiska kot provokativnega s strani nekaterih medijev.

Razmere na Bližnjem vzhodu so se močno zaostrile, saj poročila iz diplomatskih krogov nakazujejo na možnost ameriškega vojaškega posega v Iranu v naslednjih 24 urah. Dva evropska uradnika sta potrdila, da so Združene države Amerike že začele umikati del osebja iz ključnih vojaških baz v regiji, kar velja za preventivni ukrep pred morebitnim povračilnim odzivom Teherana. Po navedbah izraelskih virov naj bi predsednik Donald Trump odločitev o napadu že sprejel, ameriška vojska pa je v stanju visoke pripravljenosti. Iranska stran se je na grožnje odzvala z ostro retoriko in vojaškimi pripravami. Revolucionarna garda je sporočila, da so povečali zaloge raket in da so pripravljeni na takojšen protinapad. Teheran je sosednje države uradno opozoril, da bodo ameriška vojaška oporišča na njihovih tleh postala legitimne tarče, v kolikor bo Washington sprožil agresijo z njihovega ozemlja. Iranska državna televizija je ob tem objavila neposredne grožnje z atentatom na Donalda Trumpa, pri čemer so poudarili, da tokratni poskus ne bo neuspešen. Napetosti so se stopnjevale ob robu notranjih protestov v Iranu, kjer so ZDA nakazale možnost podpore demonstrantom. Gibanje zračnih sil v regiji, vključno z nenavadno potjo letala izraelskega premierja Netanjahuja čez Kreto, dodatno potrjuje strateške premike. Vojaški analitiki opozarjajo, da bi neposreden spopad med velesilo in islamsko republiko lahko povzročil destabilizacijo celotne regije in nepredvidljive posledice za svetovni energetski trg.

Visoki predstavniki Združenih držav Amerike, Danske in Grenlandije so srečanje na visoki ravni, ki bi se prvotno moralo odviti v Beli hiši, prestavili v sosednjo upravno zgradbo Eisenhower. Na pogovorih so sodelovali ameriški podpredsednik J. D. Vance, državni sekretar Marco Rubio ter zunanja ministra Danske in Grenlandije, Lars Løkke Rasmussen in Vivian Motzfeldt. Kljub spremembi lokacije so pogovori stekli hitro, saj so ključni del srečanja zaključili v manj kot uri. Spremembo lokacije in potek dogodka so spremljale napetosti in ostra retorika. Novoizvoljeni predsednik Donald Trump se je na dogajanje odzval z zahtevo po odstranitvi določenih oseb, medtem ko so iz Bele hiše prihajala opozorila o morebitnih posledicah. Premik srečanja v zgradbo Eisenhower, ki stoji neposredno ob predsedniški rezidenci, nakazuje na določena logistična ali diplomatska nesoglasja v zadnjem trenutku. Podrobnosti o vsebini pogovorov ostajajo skope, vendar prisotnost najvišjih diplomatov vseh treh strani potrjuje pomen strateških vprašanj, povezanih z Arktiko in varnostnim sodelovanjem. Grenlandija in Danska ostajata ključni partnerici ZDA v regiji, vendar so zadnji dogodki v Washingtonu vnesli dodatno negotovost v sicer ustaljene diplomatske protokole.