Ameriška ambasada v Bangkoku je izdala varnostno opozorilo za ameriške državljane v bližini meje med Tajsko in Kambodžo, s priporočilom previdnosti in upoštevanja navodil tajskih varnostnih organov. Vietnam je izrazil zaskrbljenost zaradi naraščajočih napetosti na območju in pozval Tajsko in Kambodžo k zadržanosti ter izogibanju uporabi sile.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo desetodstotnih uvoznih carin na blago iz osmih evropskih držav, ki naj bi začele veljati 1. februarja 2026. Ukrep neposredno zadeva Dansko, Norveško, Švedsko, Francijo, Nemčijo, Veliko Britanijo, Nizozemsko in Finsko. Trump je svojo odločitev utemeljil z nasprotovanjem omenjenih držav ameriškim prizadevanjem za prevzem nadzora nad Grenlandijo, kar je označil za vprašanje nacionalne varnosti in preživetja planeta. Napovedane carine se bodo po predsednikovih besedah 1. junija 2026 zvišale na 25 odstotkov, v veljavi pa bodo ostale vse do sklenitve dogovora o "popolnem in celostnem nakupu" Grenlandije s strani Združenih držav Amerike. Trump trdi, da so ZDA skozi zgodovino subvencionirale te države brez ustreznega nadomestila, zdaj pa naj bi Grenlandija postala ključni del ameriškega protiraketnega ščita, t. i. Zlate kupole. Evropske prestolnice so se na napoved odzvale z zaskrbljenostjo in pripravo povračilnih ukrepov. Nemška vlada je že začela posvetovanja z evropskimi partnerji za oblikovanje skupnega odgovora na Washingtonove trgovinske pritiske. Medtem so v grenlandski prestolnici Nuuk potekali množični protesti pod geslom "Grenlandija ni naprodaj", kjer so prebivalci poudarili svojo pravico do samoodločbe in zavrnili možnost ameriške okupacije.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social napovedal uvedbo trgovinskih carin za več držav članic Evropske unije. Ukrep je neposredno povezan z ameriškimi prizadevanji za prevzem nadzora nad Grenlandijo, pri čemer je Trump poudaril, da bodo carine ostale v veljavi vse do sklenitve dogovora o »popolni in absolutni prodaji« otoka Združenim državam Amerike. Tarče carinskih omejitev so predvsem države Severne Evrope in tiste članice EU, ki so v Grenlandijo napotile svoje vojaške sile ali izrazile podporo njeni avtonomiji. Francoski predsednik Emmanuel Macron se je na napovedi odzval z ultimatovom in napovedal usklajen evropski odgovor, če Washington do 1. februarja ne prekliče svoje odločitve. Macron je v objavi na platformi X poudaril, da se osem evropskih držav sooča z neposredno grožnjo, kar zahteva enotno držo celotne Unije proti ameriškemu gospodarskemu pritisku. Stopnjevanje napetosti med zaveznicami kaže na resno zaostritev trgovinskih odnosov, ki presegajo zgolj vprašanje ozemeljske celovitosti. Spor glede Grenlandije se je razširil v širšo trgovinsko vojno, saj Washington uporablja carine kot vzvod za dosego geopolitičnih ciljev. Medtem ko ZDA vztrajajo pri svojih zahtevah po strateškem otoku, evropske prestolnice zavračajo kakršno koli pogojevanje trgovine z ozemeljskimi vprašanji. Napovedani ukrepi naj bi začeli veljati v začetku februarja, kar pušča le malo časa za diplomatsko rešitev spora med Washingtonom in Brusljem.

Izvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je napovedal uvedbo desetodstotnih kazenskih carin na uvoz blaga iz Danske in več drugih evropskih držav. Ukrep bo po njegovih besedah ostal v veljavi vse do trenutka, ko bo sklenjen sporazum o ameriškem nakupu Grenlandije. Trump je svojo namero naznanil prek družbenih omrežij, kjer je poudaril, da je vprašanje lastništva strateškega otoka ključno za ameriške nacionalne interese. Danska vlada in lokalne oblasti na Grenlandiji so v preteklosti tovrstne predloge že kategorično zavrnile, vendar Trump s stopnjevanjem gospodarskega pritiska ponovno odpira diplomatski spor. Napovedane carine bi lahko močno prizadele evropsko gospodarstvo, saj niso uperjene zgolj proti Danski, temveč širšemu krogu držav, ki po Trumpovem mnenju ovirajo pogajanja o statusu avtonomnega danskega ozemlja. Odnosi med Washingtonom in Københavnom so se zaradi tega vprašanja ohladili že med Trumpovim prvim mandatom, ko je odpovedal uradni obisk na Danskem. Trenutna napoved predstavlja nadaljevanje njegove doktrine uporabe trgovinskih tarif kot vzvoda za doseganje zunanjepolitičnih ciljev, kar povzroča nemir na mednarodnih trgih in znotraj zavezništva NATO.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je prek svojega družbenega omrežja Truth Social napovedal uvedbo desetodstotnih uvoznih carin za osem evropskih držav, vključno s Švedsko. Ta ukrep je neposredno povezan z njegovimi prizadevanji za odkup Grenlandije od Danske, pri čemer Trump trdi, da bodo carine ostale v veljavi vse do popolne izvedbe nakupa otoka. Napovedane dajatve naj bi začele veljati 1. februarja, kar predstavlja nov stopnjevalni korak v njegovi zunanji in trgovinski politiki. Odzivi gospodarskih strokovnjakov na Švedskem so zadržani; glavni ekonomist pri Kommerskollegium Per Altenberg svetuje mirno kri ter poudarja, da bo takšna poteza verjetno sprožila močno solidarnost med državami članicami Evropske unije. Analitiki ocenjujejo, da Trump s tem manevrom uporablja trgovinske pritiske kot diplomatsko orodje, s katerim želi prisiliti evropske zaveznice k podpori ameriškim teritorialnim ambicijam. Švedska se je na seznamu znašla zaradi svoje podpore Danski pri ohranjanju suverenosti nad Grenlandijo. Čeprav so napovedi povzročile vznemirjenje na trgih, poznavalci opozarjajo, da Evropa trenutno ni povsem enotna glede vprašanja Grenlandije, kar Trump spretno izkorišča. Kljub temu se pričakuje, da nobena od prizadetih osmih držav ne bo popustila pod pritiski Washingtona. Situacija dodatno zaostruje že tako napete odnose med ZDA in EU na področju mednarodne trgovine, kar bi lahko vodilo v povračilne ukrepe s strani Bruslja.

Sirska vojska je pod vodstvom začasnega predsednika Ahmeda al-Šare v soboto prevzela nadzor nad 34 mesti in vasmi na severu države, ki so jih pred tem obvladovale kurdske sile. Do napredovanja vladnih sil je prišlo po stopnjevanju pritiska na Sirske demokratične sile (SDF), ki so se morale umakniti iz strateških območij, kjer so več kot desetletje uživale de facto avtonomijo. Kljub predsedniškemu dekretu, ki kurdski manjšini podeljuje določene nacionalne pravice, so kurdske oblasti ukrepe označile za nezadostne. Med silami osrednje vlade in kurdskimi borci so izbruhnili siloviti spopadi, potem ko so pogajanja o prihodnosti regije zašla v slepo ulico. Kurdske sile so Damask obtožile izdaje dogovora o umiku, saj naj bi vojska s silo vstopila v izpraznjene četrti Alepa in okolice, namesto da bi spoštovala dogovorjene pogoje prehoda. Francija je v odzivu na dogajanje že pozvala k takojšnji deeskalaciji razmer in zaščiti civilnega prebivalstva. Sirska vojska trdi, da so jo prebivalci v večinsko arabskih naseljih sprejeli z navdušenjem, medtem ko kurdska stran poroča o brutalnem pregonu njihovih enot. Operacija se nadaljuje v smeri severovzhoda države, kar dodatno zaostruje odnose med novo prehodno oblastjo v Damasku in kurdsko avtonomno upravo, ki nadzoruje z nafto bogata območja.

Malezijski premier Datuk Seri Anwar Ibrahim je 29. julija poudaril, da Malezija nikoli ni sprejela agresivnega stališča pri reševanju pomorskih mejnih vprašanj z Indonezijo, vključno z dolgoletnim sporom Ambalat v Celebeškem morju. Malezija se pri reševanju teh vprašanj drži pravnega pristopa in zavrača agresijo.

Kitajska vojska in obalna straža sta izvedli patrulje v vodah okoli spornega grebena Scarborough v Južnem kitajskem morju. Patrulje, ki vključujejo pomorske in zračne sile, so del "bojne pripravljenosti" v spornem območju. Obalna straža je okrepila patrulje za izvajanje zakonov na tem območju že od začetka avgusta.

Francoska televizija FranceTV je objavila posnetke pogovora med francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ki je potekal v Kijevu 10. maja 2025. Macron je Trumpa obvestil o strinjanju Zelenskega s 30-dnevnim premirjem, pri čemer je Putin podprl idejo o enomesečnem premirju.

Izraelski parlamentarci so v simboličnem glasovanju podprli poziv vladi premierja Netanyahua k aneksiji Zahodnega brega. Več kot 70 poslancev je glasovalo za potezo, ki naj bi preprečila uresničitev palestinske države in utrdila varnost Izraela. Palestinska avtonomija je odločno obsodila glasovanje kot resno kršitev mednarodnega prava, pri čemer poslanci izraelskega parlamenta utemeljujejo svoj poziv z "naravno, zgodovinsko in pravno pravico" do ozemlja.

Izraelski parlament, Kneset, je podprl resolucijo, ki vlado poziva k pripojitvi Zahodnega brega reke Jordan. Novico sta poročala portala Ynet in Israel National News 23. julija 2025, pri čemer je resolucijo podprl 71-članski poslanski zbor.

Ameriški predsednik Donald Trump je zaradi spora glede Grenlandije napovedal uvedbo novih carin na uvoz iz osmih evropskih držav, vključno z Nemčijo. Carine, ki bodo znašale 10 %, naj bi začele veljati 1. februarja. Do zaostritve prihaja kljub načrtovani delovni skupini med Dansko in ZDA, ki bi razpravljala o prihodnosti Grenlandije.

Tailandija in Kambodža sta si izmenjali strele ob svoji sporni meji, kar je posledica večtedenskih napetosti. Incident naj bi potekal v severovzhodni provinci Surin, pri čemer naj bi bili ranjeni trije civilisti. Obe strani se obtožujeta začetka streljanja. Napetosti med državama niso nove, saj že desetletja potekajo ozemeljski spori, ki so se v zadnjem času ponovno okrepili, zlasti v luči politične krize na Tajskem.

Armenija se je odzvala na nedavne izjave azerbajdžanskega predsednika Ilhama Alijeva, ki je ponovno izpostavil zahteve glede tako imenovanega »koridorja Zangezur« in podal nove izjave v zvezi z mirovnim procesom med Armenijo in Azerbajdžanom. Govorec armenskega premierja Nikola Pašinjana je komentiral te dogodke. Medtem je azerbajdžanski predsednik Alijev, ob naraščanju napetosti med Azerbajdžanom in Rusijo ter ob vedno bolj zapletenih razmerah na Južnem Kavkazu, na medijskem forumu posredoval sporočilo Ukrajini, v katerem je poudaril, da »nikoli ne bo sprejel okupacije«.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je opravil sporen obisk turško okupiranega severnega dela Cipra. Med obiskom je Erdoğan odprl projekte, ki jih financira Turčija, in se srečal s predsednikom samooklicane Turške republike Severni Ciper, Ersinom Tatarjem. Obisk sovpada z 51. obletnico turške invazije na Ciper, kar je bil še dodaten razlog za ogorčenje in označitev obiska kot provokativnega s strani nekaterih medijev.

V Kopenhagnu in drugih danskih mestih so potekali protesti proti načrtom ameriškega predsednika Donalda Trumpa o prevzemu Grenlanda. Protestniki so se zbrali na Trgu mestne hiše v Kopenhagnu in se nato odpravili proti ameriški ambasadi, vzklikali so "Grenland ni naprodaj" in nosili transparente s podobnimi sporočili. Protestom v glavnem mestu Grenlanda, Nuku, se je pridružil tudi premier Grenlanda Jens Frederik Nilsen.

Donald Trump je uvedel 10-odstotne carine proti osmi evropskim državam, ki nasprotujejo ameriški pridobitvi Grenlandije. Te države naj bi igrale nevarno igro z nasprotovanjem ameriškim interesom. Med njimi je tudi Danska, pod katero spada ozemlje Grenlandije.

Sirska vojska je prevzela nadzor nad obsežnimi območji severne Sirije, potem ko so se kurdske sile umaknile s tega ozemlja. Vojska je zasegla naftni polji Safyan in Thawra ter križišče Rasafa blizu Tabke. Sirska vojska je tudi zagrozila z bombardiranjem delov province Raqa.

Kitajska vojska je sporočila, da je izvajala redne patrulje v Južnokitajskem morju in opozorila Filipine pred provokacijami ter zanašanjem na tuje partnerje, potem ko se je Manila pridružila skupnim vojaškim vajam z ZDA in Japonsko. Napetosti v Južnokitajskem morju se zaostrujejo.

Združene države Amerike so s pošiljanjem signalov o morebitni podpori namestitvi enot zveze Nato v Ukrajini sprožile nove razprave o prihodnosti konflikta. Po navedbah analitikov gre za taktično potezo, s katero želi Washington pritisniti na Rusijo, da bi ta pristala na koncesije glede svojih maksimalističnih ciljev. Posebna odposlanca ZDA za pogovore z Rusijo, Steve Witkoff in Jared Kushner, sta prvič pohvalila načelno pripravljenost Francije in Združenega kraljestva, da ob morebitni prekinitvi ognja v Ukrajino napotita svoje vojake kot del varnostnih jamstev. Pariška deklaracija, ki sta jo podpisali London in Pariz, predvideva sodelovanje evropskih sil v mehanizmu za spremljanje in preverjanje prekinitve ognja pod vodstvom ZDA. Kljub temu ostaja vprašanje uporabe 5. člena severnoatlantske pogodbe odprto. Ameriški minister za vojno Pete Hegseth je pred tem na sedežu zveze Nato poudaril, da ZDA enot držav članic v Ukrajini ne bodo štele za krite s kolektivno obrambo, niti ne nameravajo tja napotiti lastnih vojakov. Ta premik v retoriki se dogaja v času, ko se zaveznice spopadajo z vprašanjem vzdržnosti ruskih izgub in dolgoročne strategije pomoči Kijevu. Medtem ko nekatere evropske države krepijo svojo vpletenost, Washington uporablja možnost razširitve obrambnega ščita na vojake v Ukrajini kot vzvod v širši geopolitični igri, kjer poskuša uravnotežiti omejevanje Rusije in naraščajočo konkurenco s Kitajsko. Ruska stran je nad temi napovedmi izrazila resno zaskrbljenost, saj bi prisotnost zahodnih sil neposredno vplivala na njene operativne načrte.