V Braziliji se je razplamtela razprava o odvzemu mandata poslanki Carli Zambelli, ki naj bi se o tem odločalo avgusta ali septembra. Hkrati je poslanka Sâmia Bomfim predlagala, da bi italijanski poslanec Angelo Bonelli, ki je razkril Zambellijino lokacijo, prejel častno državljanstvo. Medtem je v Hondurasu prišlo do incidenta v parlamentu, kjer je bil ranjen en posameznik, več poslancev pa pretepenih med protestom. V Dominikanski republiki pa se razprava o reformi kazenskega zakonika nadaljuje, pri čemer je predsednik poslanske zbornice Alfred Pacheco izrazil razočaranje nad načinom, kako so predsednikova žena in hčere izrazile zaskrbljenost glede predlaganih sprememb.

Moskovsko sodišče je včeraj, 29. julija, izreklo visoke denarne kazni tehnološkima podjetjema Zoom in TikTok. Zoom je bil oglobljen z skoraj 80 milijoni rubljev zaradi ponavljajočega se neupoštevanja ruske zakonodaje, natančneje zaradi pomanjkanja uradnega predstavništva v Rusiji. TikTok je bil prav tako oglobljen z 6 milijoni rubljev zaradi neizpolnjevanja obveznosti glede organizacije dejavnosti tujega subjekta na internetu, dodatno pa je sodišče oglobilo tudi TikTok in LikeMe s skupno 10 milijoni rubljev zaradi administrativnih prekrškov.

Vrhovno sodišče Republike Hrvaške je pravnomočno zavrnilo zahtevo nekdanjega predsednika države Stjepana Mesića za revizijo postopka proti sinjskemu županu in poslancu stranke Most Miru Bulju. Sodišče je s tem potrdilo, da je imel Bulj pravico Mesića označiti za krivokletnika, saj so njegove izjave predstavljale politično nestrinjanje in javno razpravo o delovanju nekdanjega predsednika, ne pa protipravnega žaljenja. Spor se je začel zaradi Buljevih javnih izjav, v katerih je Mesiću očital krivokletstvo v povezavi z njegovim pričanjem pred haaškim sodiščem. Najvišje sodišče v državi je poudarilo, da javne osebnosti, zlasti politiki na visokih položajih, morajo potrpeti višjo stopnjo kritike v okviru svobode govora. Odločitev sodišča pomeni dokončen konec dolgoletnega pravnega spora med politikoma. Stranka Most je ob razglasitvi sodbe izpostavila, da gre za pomembno zmago za svobodo govora na Hrvaškem. Po njihovih navedbah je sodišče jasno razmejilo med žaljivim izražanjem in legitimno politično kritiko nosilcev javnih funkcij, kar bo služilo kot precedens za podobne primere v prihodnosti.

Ameriška zvezna sodnica Kate Menendez je v petek izdala sodno odredbo, ki agentom zveznih služb, vključno z agencijo za priseljevanje in carine (ICE) ter uslužbenci ministrstva za domovinsko varnost, prepoveduje aretacije miroljubnih protestnikov v zvezni državi Minnesota. Odločitev sodišča se nanaša na uporabo prisilnih sredstev za obvladovanje množic, kot so gumijasti naboji, solzivec in druge metode za razpršitev oseb, ki mirno demonstrirajo. Sodnica je s tem ukrepom omejila delovanje zveznih agentov po poročilih o spornih posredovanjih v preteklosti. Na ameriškem ministrstvu za domovinsko varnost so se na odločitev sodnice Menendez že odzvali s kritiko. Po njihovem mnenju so izgredi in nasilni protesti nevarni za javno varnost, omejevanje uporabe sredstev za obvladovanje množic pa bi lahko otežilo delo varnostnih organov pri vzdrževanju reda. Kljub temu odredba jasno ločuje med nasilnimi posamezniki in miroljubnimi udeležbi shodov, ki uveljavljajo svojo pravico do zbiranja. Sodna odločitev prihaja v času povečanega nadzora nad ravnanjem zveznih organov pri zatiranju civilnih nemirov v Združenih državah Amerike. Sodišče je poudarilo, da ustavne pravice državljanov ne smejo biti kršene s strani zvezne oblasti pod pretvezo ohranjanja miru, če so protesti dokazano nenasilne narave. Odločitev bo predvidoma imela širši vpliv na taktike, ki jih zvezni agenti uporabljajo pri prihodnjih dogodkih.

Adam Sandler bo ponovno oblekel dres Happyja Gilmoreja v nadaljevanju priljubljene komedije, ki bo izšla na Netflixu. Brata Zac in Dylan Efron sta pritegnila pozornost s skupnim igranjem golfa v majicah, kar je navdušilo gejevsko občinstvo.

Zvezni sodnik v Bostonu Richard Stearns je v petek ameriški vladi pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa postavil tri tedne dolg rok za popravo napake, ki so jo storili z deportacijo 19-letne študentke Any Lucie López Belloza v Honduras. Študentko so iz države izgnali med njenim potovanjem domov za praznik zahvalnosti, kljub veljavnemu sodnemu nalogu, ki bi moral deportacijo preprečiti. Sodnik je vladi priporočil, naj dekletu nemudoma izda študentski vizum za vrnitev v Združene države Amerike. Zastopnik ameriške administracije se je pred sodiščem že opravičil za kršitev sodnega naloga in priznal, da je prišlo do napake pri izvajanju postopka. López Belloza je državljanka Hondurasa, ki jo je mati pri osmih letih pripeljala v ZDA, kjer sta zaprosili za azil. Primer je sprožil ostre kritike na račun strogih migracijskih protokolov, ki so privedli do neupravičenega izgona osebe z urejenim pravnim statusom. Sodni nalog, ki je bil izdan pred petkovo odločitvijo, bi moral zaščititi študentko pred izgonom do konca postopka, vendar so ga migracijske službe spregledale. Sodnik Stearns je poudaril, da mora država v 21 dneh zagotoviti vse potrebne pogoje za njeno varno vrnitev na študij v Boston, s čimer bi vsaj delno sanirali posledice napačnega uradnega ravnanja.

Kuomintang (KMT) si prizadeva do marca določiti kandidate za županske volitve v 21 okrožjih, pri čemer je v petih okrožjih (okrožje in mesto Jiaji, mesto Taichung, mesto New Taipei in okrožje Kinmen) še vedno prisotna neenotnost glede izbire kandidatov. V mestu Taichung si za nominacijo prizadevata podpredsednik zakonodajnega dvora Jiang Qichen in poslanka Yang Qiongying. V mestu New Taipei naj bi podžupan Liu Heran po anketah prehitel Li Sichuana. V mestu Jiaji se obeta sodelovanje med KMT in Tajvansko ljudsko stranko (TPP) pri podpori skupnemu kandidatu Zhang Qikaiju.

Chevron je v Parizu pridobil ključno sodno odločitev, ki mu omogoča izvedbo 53 milijard dolarjev vrednega prevzema podjetja Hess. Ta poteza Chevronu zagotavlja dostop do enega največjih nahajališč nafte, odkritih v zadnjem desetletju.

Zvezno pritožbeno sodišče v Kanadi je podalo odločitev o zakonitosti odločitve liberalne vlade premierja Justina Trudeauja, ki je pred štirimi leti za zatrtje množičnih protestov uporabila zakon o izrednih razmerah. Sodišče je v svoji sodbi presojalo, ali je bila aktivacija tega zakona, ki je bila namenjena odpravi blokad v prestolnici Ottawi in na ključnih mejnih prehodih, razumna in skladna z zakonodajo. Gre za pomemben pravni epilog dogodkov, ki so takrat ohromili delovanje države in povzročili ostre razprave o mejah policijskih pooblastil. Liberalna vlada je leta 2022 trdila, da so bili izredni ukrepi nujni za vzpostavitev javnega reda, saj so protestniki, nezadovoljni s proticovidnimi ukrepi, teden dni blokirali prometno infrastrukturo. Nasprotniki uporabe zakona so ves čas poudarjali, da je šlo za pretiran poseg v državljanske svobode in da bi bilo mogoče situacijo rešiti z obstoječimi policijskimi pooblastili. Pritožbeno sodišče je v svoji obrazložitvi ocenilo, ali je bila situacija dejansko tako kritična, da bi upravičila suspenz določenih pravic. Sodba ima daljsežne posledice za prihodnje ravnanje kanadskih vlad v primerih civilne nepokorščine. Odločitev poudarja pomen strogega upoštevanja zakonskih standardov pri uporabi najstrožjih državnih pooblastil. Čeprav so se protesti končali že pred leti, pravni standardi, postavljeni s to razsodbo, določajo okvir za ravnovesje med nacionalno varnostjo in pravico do protesta v vseh prihodnjih kriznih situacijah.

Zvezno pritožbeno sodišče je razsodilo, da kalifornijska prepoved odkritega nošenja orožja v večjem delu države krši ustavno pravico do nošenja orožja. Deveto okrožno pritožbeno sodišče ZDA s sedežem v San Franciscu je odločilo v prid lastniku orožja, da prepoved v okrožjih z več kot 200.000 prebivalci krši drugi amandma.

Upravno sodišče v nemškem mestu Münster je odločilo, da morata dve policistki zapustiti policijske vrste, ker sta med strelskim obračunom leta 2018 zapustili prizorišče kaznivega dejanja. Policistki sta se po navedbah sodišča umaknili na varno in nista nudili pomoči kolegu, ki je bil vpleten v nevaren operativni poseg. Čeprav sta bili v kazenskem postopku že pravnomočno obsojeni na pogojno zaporno kazen, se je vodstvo policije odločilo za skrajni disciplinski ukrep odvzema statusa javnega uslužbenca. Sodišče je v obrazložitvi poudarilo, da sta obtoženki s svojim ravnanjem hudo kršili osnovne dolžnosti policijskega poklica in porušili zaupanje javnosti v varnostne organe. Njun umik v času, ko bi morali posredovati in zaščititi sodelavca ter civiliste, je bil ocenjen kot nedopustna opustitev dolžnosti. Sodba poudarja, da policijsko delo zahteva določeno stopnjo tveganja, ki sta mu policistki v kritičnem trenutku podlegli, kar onemogoča njuno nadaljnje delo v državni upravi.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

Evropski poslanec Branko Grims je na novinarski konferenci ostro kritiziral nedavno sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki se nanaša na objavo fotografije njegove družine v tedniku Mladina pred šestnajstimi leti. Grims trdi, da odločitev sodišča predstavlja dopustitev političnega obračunavanja preko otrok in grob poseg v pravico do zasebnosti njegove družine. Po njegovem prepričanju sodba postavlja nevaren precedens za zaščito zasebnega življenja javnih osebnosti in njihovih družinskih članov. Spor se je začel z objavo fotografije Grimsove družine ob članku, ki je vseboval določene interpretacije in zapise, ki jih je poslanec označil za žaljive in nedopustne. ESČP je v svoji razsodbi ocenilo vprašanje uravnoteženosti med svobodo izražanja in pravico do zasebnosti, pri čemer se Grims ne strinja z njihovo končno ugotovitvijo. Poslanec meni, da so bili njegovi otroci zlorabljeni za namene političnega boja, sodišče pa s takšno odločitvijo po njegovem mnenju legitimira tovrstne prakse. Grims je v svojem odzivu poudaril, da takšne sodne odločitve zmanjšujejo standarde varovanja človekovih pravic v Evropi. Opozoril je na pomen zaščite otrok pred izpostavljanjem v medijih v političnem kontekstu, ne glede na funkcijo, ki jo opravljajo njihovi starši. Novinarska konferenca je služila kot uradni odziv na dolgotrajen pravni postopek, ki se je s to sodbo zaključil na evropski ravni.

Ameriški predsednik Donald Trump je na zadnji dan leta 2025 nepričakovano umaknil ukaze za napotitev Nacionalne garde v Los Angeles, Chicago in Portland. Odločitev predstavlja pomemben preobrat v večmesečnem sporu med zvezno oblastjo in lokalnimi voditelji iz vrst demokratov, ki so napotitvi vojske v svoja mesta ostro nasprotovali. Trump je svoja prizadevanja opustil po vrsti pravnih porazov, saj so sodišča večkrat razsodila, da je njegova administracija s temi ukrepi prekoračila svoje ustavne pristojnosti. Predsednik je ob preklicu napovedal, da se bodo enote morda vrnile v prihodnje, če se bo stopnja kriminala v omenjenih mestih zvišala. Hkrati s preklicem vojaške napotitve so se v javnosti pojavila poročila o zamrznitvi vseh zveznih izplačil za otroško varstvo zveznim državam, kar bi lahko močno vplivalo na socialno varnost prebivalstva. Trump je svojo politiko ostrega boja proti kriminalu in nezakonitemu priseljevanju postavil v središče priprav na prihajajoče volitve, pri čemer je celo razmišljal o uporabi zakona o uporu (Insurrection Act), da bi zaobšel sodne odločbe. Trenutni umik vojske velja za začasno zmago lokalnih oblasti v dolgotrajni ustavni bitki o delitvi pristojnosti med zvezno in državno ravnijo.

Donald Trump je dejal, da so Združene države pripravljene posredovati, če bo Iran ubil protestnike, in s tem okrepil napetosti med državama. Iranski uradniki so posvarili, da bi posredovanje destabiliziralo regijo.

Donald Trump in visoki iranski uradniki so si izmenjali grožnje, medtem ko so protesti zajeli Iran. Trump je dejal, da so ZDA "pripravljene in opremljene" za posredovanje, če bo Iran ubil protestnike. Iranski uradnik je odgovoril na Trumpove grožnje in opozoril ZDA. Iranska tiskovna agencija Fars je poročala o spopadih med protestniki in policijo.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Združene države so uvedle nove sankcije proti petim iranskim uradnikom, obtoženim zatiranja protestov, in nadzirajo sredstva iranskih voditeljev, ki se prenašajo v mednarodne banke. Pojavljajo se znaki skorajšnjega ameriškega napada na Iran, vključno z umikom ameriškega osebja iz baz na Bližnjem vzhodu in prekinitvijo diplomatskih stikov. Iran je zagrozil s povračilnimi ukrepi in obvestil Katar ter Savdsko Arabijo. Vzporedno naj bi Iran in Izrael skrivoma sklenila dogovor, da se ne bosta napadala preko ruskih posrednikov.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Združene države Amerike so v letu 2025 prvič po več kot petdesetih letih zabeležile negativno neto migracijo, kar je neposredna posledica stroge priseljenske politike administracije predsednika Donalda Trumpa. Po poročilu instituta Brookings se ocene neto migracije gibljejo med ničlo in odlivom približno 295.000 ljudi. Čeprav so se deportacije pod novo upravo močno okrepile, poročilo navaja, da je glavni razlog za upad predvsem drastično zmanjšanje števila novih prihodov zaradi ostrejših pogojev za pridobitev vizumov in podaljšanih postopkov obdelave vlog. Strožji ukrepi so močno prizadeti študente in visoko usposobljene strokovnjake, zlasti iz Indije, ki predstavlja ključni vir delovne sile za ameriški tehnološki sektor. Analitiki opozarjajo, da bi lahko dolgotrajen trend upadanja števila priseljencev negativno vplival na zaposlovanje v kritičnih sektorjih, kot so tehnologija, zdravstvo in visoko šolstvo. Kljub negotovosti glede prihodnjih političnih usmeritev študija napoveduje, da se bo trend negativne neto migracije verjetno nadaljeval tudi v letu 2026. Na političnem področju se vplivi teh sprememb že kažejo v razpravah o življenjskih stroških. Republikanska stranka trdi, da množične deportacije in manjše število migrantov neposredno zmanjšujejo povpraševanje na nepremičninskem trgu, kar naj bi vodilo do nižjih najemnin in cen stanovanj v večjih metropolah. Podatki kažejo, da so se cene nepremičnin znižale v 14 od 20 mest z največjim deležem nezakonitih priseljencev, kar administracija uporablja kot dokaz uspešnosti svoje gospodarske politike pred prihajajočimi volitvami.