Združene države Amerike bodo namenile 500 milijonov ameriških dolarjev za razvoj in utrjevanje infrastrukture na svojih vojaških bazah na Poljskem. Informacijo je potrdil namestnik poljskega obrambnega ministra Cezary Tomczyk, ki je poudaril, da bodo sredstva namenjena modernizaciji objektov, kjer so nastanjene ameriške enote. Investicija je del širšega okvira krepitve vojaške navzočnosti na vzhodnem krilu zveze NATO, kar odraža strateško usmeritev Washingtona k zagotavljanju varnosti v Srednji in Vzhodni Evropi. Projekt se osredotoča na izboljšanje logističnih zmogljivosti in bivalnih pogojev za vojake, hkrati pa krepi operativno pripravljenost sil v regiji. Po besedah poljskih predstavnikov ta poteza dodatno potrjuje tesno obrambno sodelovanje med Varšavo in Washingtonom. Finančna sredstva bodo neposredno vložena v poljsko gospodarstvo preko gradbenih in infrastrukturnih projektov, povezanih z vojaškimi objekti, kar bo dolgoročno vplivalo na varnostno arhitekturo celotnega območja.

Letalo C-27J spartan romunskih letalskih sil je v petek zvečer poletelo iz letalske baze Otopeni v Švico, od koder je šest bolnikov s hudimi opeklinami prepeljalo na nadaljnje zdravljenje v bolnišnico v Parizu. Po navedbah romunskega ministrstva za nacionalno obrambo je bila akcija izvedena po požaru v kraju Crans-Montana, kjer so omenjeni bolniki utrpeli poškodbe. Letalo je bilo posebej konfigurirano za medicinske misije, kar je omogočilo varen transport ponesrečencev. Operacija je bila organizirana po hitrem usklajevanju med romunskimi, švicarskimi in francoskimi organi, da bi poškodovanim zagotovili specializirano oskrbo v Franciji. Vojaško letalo je z baze v bližini Bukarešte poletelo okoli 19. ure po lokalnem času. Gre za humanitarno pomoč romunskih oboroženih sil, ki so s svojo opremo in logistično podporo omogočile prevoz kritično bolnih čez državne meje do ustrezne zdravstvene ustanove.

Najnovejša raziskava javnega mnenja YouGov je razkrila globoko razdeljenost v Evropi glede nadaljnjega podpiranja Ukrajine in nezaupanje do mirovnih načrtov ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Medtem ko večina prebivalcev v Združenem kraljestvu, Španiji in na Poljskem še vedno močno zagovarja ukrajinsko zmago, v drugih delih celine narašča število tistih, ki bi prednost dali pogajanjem za končanje konflikta. Raziskava poudarja, da precejšen del evropske javnosti meni, da Trumpova politika favorizira Rusijo, kar povečuje strah pred vsiljenim mirom, ki ne bi upošteval ukrajinske suverenosti. Evropski državljani se spopadajo z dilemo med dolgotrajno vojaško pomočjo in potrebo po stabilizaciji regije. Po podatkih publikacije European Political Monthly kar 70 odstotkov Britancev in 65 odstotkov Poljakov podpira popolno ukrajinsko zmago, vendar pa Trumpovi pretekli diplomatski poskusi in razkriti pogovori med njegovimi odposlanci ter Kremljem vlivajo dvom v nevtralnost ameriškega posredovanja. Raziskava odraža širšo zaskrbljenost, da bi lahko Washington pod Trumpovim vodstvom omejil podporo Kijevu v zameno za hitro, a geopolitično tvegano končanje sovražnosti.

Ukrajinsko veleposlaništvo v Pragi je podalo uraden in oster odziv na izjave podpredsednika poslanske zbornice češkega parlamenta Tomia Okamure, ki je v svojem novoletnem nagovoru zahteval takojšnjo prekinitev vojaške pomoči Kijevu. Ukrajinski veleposlanik Vasil Zvarič je Okamurove besede označil za žaljive, polne sovraštva in skladne z rusko propagando, saj je češki politik ukrajinsko vodstvo označil z izrazom "hunta". Okamura je v svojem nagovoru poudaril, da sredstva, namenjena češkim državljanom, ne bi smela biti porabljena za nakup orožja za Ukrajino. Veleposlanik Zvarič je v odgovoru poudaril, da so takšne izjave nesprejemljive in da neposredno spodkopavajo diplomatske odnose med državama. Incident odraža naraščajoča politična razhajanja znotraj Češke republike glede nadaljnje podpore Ukrajini v boju proti ruski agresiji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal novo srečanje voditeljev držav podpornic Ukrajine, združenih v tako imenovano koalicijo voljnih, ki bo potekalo 6. januarja v Parizu. Glavni namen vrha je uskladitev nadaljnje pomoči državi, ki se še vedno spopada z rusko agresijo. Zelenski je ob tem poudaril nujnost mednarodne enotnosti pri zagotavljanju vojaške in diplomatske podpore Kijevu. V svojem novoletnem nagovoru je Zelenski narodu in svetovni javnosti sporočil, da si Ukrajina močno želi končanja vojne, vendar ne na račun svoje državnosti ali ozemlja. Izpostavil je, da Kijev stremi k pravičnemu miru, ki bo vključeval spoštovanje ukrajinske suverenosti. Njegove besede so odraz prizadevanj za stabilizacijo razmer, potem ko je v preteklosti že omenil, da je osnutek mirovnega dogovora v veliki meri usklajen, a ostajajo ključna vprašanja še odprta.

Vlada je aktivirala 37. člen zakona o obrambi, kar je omogočilo, da se je Slovenska vojska pridružila policiji pri varovanju državne meje. Policija bo vlado mesečno poročala o potrebi po aktivaciji tega člena, sklep pa velja do preklica.

Vrhovni poveljnik norveških oboroženih sil general Eirik Kristoffersen je v izjavi za javnost poudaril, da vojaška rešitev konflikta v Ukrajini dejansko ne obstaja. Po njegovem prepričanju je najbolj realen scenarij za končanje sovražnosti razglasitev prekinitve ognja in zamrznitev konflikta vzdolž trenutne frontne linije. General je ob tem priznal, da je stanje bojne pripravljenosti norveške vojske, vključno z zalogami streliva, tehnike in rezervnih delov, trenutno nezadovoljivo, vendar ostaja podpora Kijevu prednostna naloga. Kristoffersen je izpostavil, da je zagotavljanje vojaške pomoči Ukrajini v tem trenutku pomembnejše od popolnitve norveških skladišč orožja. Kljub pomanjkljivostim v lastnih rezervah general zagovarja nadaljnje pošiljanje opreme na bojišče, saj meni, da so potrebe ukrajinskih sil kritične. Njegove izjave odražajo širšo dilemo zaveznic zveze Nato, ki se spopadajo s praznjenjem lastnih arzenalov zaradi dolgotrajne podpore ukrajinski obrambi, hkrati pa poskušajo ohraniti lastno obrambno sposobnost.

Podpredsednik poslanske zbornice češkega parlamenta Tomio Okamura je v svojem novoletnem nagovoru državljanom ostro nastopil proti nadaljnji vojaški podpori Ukrajini. Okamura je pozval češko vlado, naj namesto financiranja oboroženih sil sosednje države sredstva raje nameni za potrebe čeških družin, upokojencev in invalidov. Po njegovem mnenju so trenutni državni izdatki za ukrajinsko vojsko nesprejemljivi v luči domačih gospodarskih izzivov. Okamura je v videonagovoru poudaril, da bi morala biti prioriteta države blaginja lastnih državljanov, ne pa vpletenost v tuji konflikt. Njegove izjave odražajo naraščajoča politična razhajanja znotraj Češke republike glede dolgoročne vzdržnosti in obsega pomoči Kijevu. Kritika temelji na prepričanju, da država zanemarja socialno šibke skupine prebivalstva na račun geopolitičnih ciljev, kar v delu javnosti sproža razprave o pravični porazdelitvi proračunskih sredstev.

Ukrajinsko obrambno ministrstvo je potrdilo prejem dveh novih protiletalskih raketnih sistemov Patriot, ki jih je v okviru predhodnih meddržavnih dogovorov dobavila Nemčija. Po navedbah uradnega Kijeva so bili sistemi že dostavljeni in bodo namenjeni zaščiti ključnih mest ter kritične energetske infrastrukture pred ruskimi zračnimi napadi. Ukrajinski premier Denis Šmihal je izpostavil, da je bila dobava mogoča zaradi tesnega sodelovanja z nemško vlado in strateških pogovorov, ki so potekali v preteklem letu. Dobava teh sistemov je del širšega paketa vojaške pomoči v vrednosti 1,2 milijarde evrov, ki vključuje tudi dolgoročno dobavo rezervnih delov, financiranje nakupa brezpilotnih letalnikov in skupno proizvodnjo orožja. Poleg sistemov Patriot dogovor predvideva še proizvodnjo 200 samohodnih artilerijskih naprav Bogdana in dobavo naprednih sistemov za elektronsko bojevanje. Pri financiranju protiraketnih zmogljivosti so poleg Nemčije sodelovale še Poljska in Norveška, ki sta v okviru programa PURL prispevali znatna sredstva za nabavo prestreznih raket.

Ukrajinsko ministrstvo za obrambo je v četrtek sporočilo, da je uspešno namestilo dva nova sistema protizračne obrambe Patriot. Opremo je Kijev prejel od Nemčije v okviru predhodno napovedanega paketa vojaške pomoči, ki je bil zasnovan za okrepitev obrambnih zmogljivosti države pred zračnimi napadi. Namestitev teh sistemov predstavlja ključen korak pri zaščiti kritične infrastrukture in civilnega prebivalstva, saj so sistemi Patriot med najnaprednejšimi na svetu za prestrezanje balističnih raket in sovražnih letal. Operativni zagon sistemov sledi večmesečnim pripravam in logističnim prizadevanjem, ki so bila napovedana že sredi leta 2025. S temi dodatnimi enotami Ukrajina znatno povečuje svojo odpornost proti intenzivnim ruskim napadom z droni in raketami, ki so v zadnjem obdobju povzročili precejšnjo škodo na energetskem omrežju in v pristaniških mestih, kot je Odesa. Pomoč Nemčije potrjuje nadaljnjo podporo zahodnih zaveznic ukrajinskim obrambnim prizadevanjem v času trajajočega konflikta.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem zadnjem nagovoru poudaril, da si Kijev prizadeva za čimprejšnji konec vojne, vendar ne na račun suverenosti ali ozemlja države. Njegove izjave prihajajo v času, ko se v mednarodnih diplomatskih krogih krepijo razprave o mirovnih načrtih, pri čemer je ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff potrdil pogovore z ukrajinskim obrambnim ministrom Rustemom Umerovom o prihodnjih varnostnih zagotovilih. Po poročanju nemškega časnika Die Welt naj bi bile evropske države pripravljene v Ukrajino napotiti od 10.000 do 15.000 vojakov za zagotavljanje varnosti v prvih šestih mesecih po morebitni prekinitvi sovražnosti. Kljub diplomatskim prizadevanjem se razmere na terenu ne umirjajo. V napadu na regijo Herson je bilo ubitih več kot 20 ljudi, medtem ko so ukrajinske brezpilotne letalnice v novoletni noči napadle cilje v vasi Horli, kjer je po navedbah lokalnih virov umrlo 24 oseb. Hkrati je ameriška obveščevalna služba CIA zavrnila namigovanja, da bi Ukrajina z droni ciljala rezidenco ruskega predsednika Putina, kar dodatno osvetljuje napetosti glede odgovornosti za napade globoko v zaledju obeh strani.

Posadka helikopterja Mi-171Sh iz sestave 395. eskadrilje transportnih helikopterjev 93. krila Hrvaškega vojnega letalstva je na zadnji dan leta 2025 izvedla nujno reševalno akcijo. V poznih večernih urah so iz Splošne bolnišnice Dubrovnik v Klinični bolnišnični center Split prepeljali hudo bolnega pacienta, ki je bil med prevozom priključen na respirator. Operacija je bila izvedena v zahtevnih pogojih silvestrske noči, pri čemer je vojaška posadka zagotovila hitro in varno premestitev, ki je ključna za nadaljnje zdravljenje pacienta v specializirani ustanovi v Splitu. Gre za še eno v vrsti humanitarnih akcij hrvaške vojske, ki s svojimi zračnimi zmogljivostmi zagotavlja nujno medicinsko pomoč na težje dostopnih območjih ob jadranski obali, kjer so cestne povezave med mesti pogosto prepočasne za kritične primere.

Severnokorejski voditelj Kim Džong Un je v svojem novoletnem nagovoru izrazil visoko priznanje severnokorejskim vojakom, ki so napoteni na bojišča v Rusiji. Odnose med Pjongjangom in Moskvo je opisal kot neuničljivo vojaško zavezništvo, kar odraža vse tesnejše sodelovanje med državama v luči konflikta v Ukrajini. Kim se je udeležil novoletnih praznovanj v Pjongjangu v družbi svoje žene in hčerke, kjer je poudaril pomen strateškega partnerstva z Rusijo, medtem ko se v svojem govoru ni neposredno dotaknil politike do Združenih držav Amerike. Kljub uradnemu proslavljanju poročila tujih tiskovnih agencij, vključno s tiskovno agencijo AFP, opozarjajo na težke razmere, v katerih so se znašli severnokorejski vozniki in vojaki na ruskih tleh. Medtem ko Pjongjang krepi svojo samozavest na mednarodnem prizorišču s pomočjo Rusije, diplomatske geste, kot so darila ruske strani za Kim Jo Džong, kažejo na poglobitev osebnih vezi med vodstvi obeh držav. Analitiki poudarjajo, da gre za načrtno krepitev vojaške osi, ki neposredno vpliva na potek vojne v Ukrajini.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedavnem pogovoru za ameriško televizijsko mrežo Fox News izpostavil kritično odvisnost svoje države od vojaške in finančne pomoči Združenih držav Amerike. Po njegovih besedah bi bila zmaga nad rusko agresijo brez nadaljnjega sodelovanja in podpore Washingtona praktično nemogoča. Zelenski je poudaril, da bi se Ukrajina v primeru prekinitve dobav soočila z izjemnimi težavami pri ohranjanju obrambnih linij in nadaljnjem vodenju vojaških operacij. Izjave prihajajo v času, ko se v mednarodni javnosti in znotraj ameriške politike krepijo razprave o dolgoročni vzdržnosti pomoči Kijevu. Ukrajinski predsednik je v intervjuju neposredno nagovoril ameriške odločevalce in opozoril na morebitne posledice zmanjšanja podpore, kar bi po njegovem mnenju Rusiji omogočilo strateško prednost na bojišču. Kljub lastnim prizadevanjem za krepitev domače obrambne industrije ostaja Ukrajina v ključnih segmentih, kot sta zračna obramba in daljinsko orožje, odvisna od zahodnih zaveznic.

Vodja GroenLinks-PvdA Jesse Klaver si prizadeva zagotoviti dodatne 2 milijardi evrov za Ukrajino, ker meni, da se pojavlja vrzel v financiranju. Poslanska zbornica ne želi čakati, da bo odhajajoča vlada to vrzel zapolnila sama. Klaver išče podporo strank D66 in CDA za rešitev tega problema.

Kitajska je pozvala k umiritvi in okrepitvi dialoga po domnevnem ukrajinskem napadu z droni na Putinovo rezidenco v Novgorodski regiji. Rusija je medtem aktivirala raketni sistem Orešnik, ki lahko nosi jedrsko orožje.

Ameriški veleposlanik pri NATO-u, Matthew Whitaker, je izrazil dvom v ruske trditve, da je Ukrajina napadla rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Napovedal je, da bo Amerika izvedla preiskavo in celovito revizijo obveščevalnih podatkov, da bi raziskala okoliščine napada ukrajinskih dronov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedavnem intervjuju za Fox News poudaril, da Ukrajina ne more zmagati v vojni proti Rusiji brez nadaljnje podpore Združenih držav Amerike. Zelenski je neposredno opozoril, da bi ukinitev ameriške vojaške in finančne pomoči pomenila poraz Kijeva, saj lastna ukrajinska proizvodnja orožja ne zadošča za spopad z rusko agresijo. Ob tem je izrazil globoko nezaupanje do ruskega predsednika Vladimirja Putina, saj verjame, da ruski voditelj ne želi uspeha Ukrajine kot neodvisne države. Izjave prihajajo v času intenzivnih diplomatskih dejavnosti, saj se je ameriški predsednik Donald Trump 28. decembra 2025 po telefonu pogovarjal z Zelenskim, ruskim predsednikom Putinom in več evropskimi voditelji. Trump, ki zagovarja hitro končanje konflikta, se v svoji diplomaciji močno zanaša na osebne stike, kar je potrdil z izjavo, da mu je Putin osebno podal določena zagotovila. Zelenski kljub pritisku po mirovnih pogajanjih vztraja pri teritorialni celovitosti in opozarja na nevarnost popuščanja Kremlju.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v torek razkril, da s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom potekajo pogovori o morebitni prisotnosti ameriških vojakov v Ukrajini. Ti pogovori vključujejo možnost namestitve kopenskih sil kot del širšega paketa varnostnih jamstev, ki bi jih Washington zagotovil Kijevu. Poljski premier Donald Tusk je ob tem navedel, da naj bi ameriška stran s predlogom o prisotnosti svojih enot že soglašala. Predlog o ameriški vojaški prisotnosti predstavlja pomemben zasuk v dosedanji dinamiki odnosov med administracijo Donalda Trumpa in ukrajinskim vodstvom. Po besedah Zelenskega bi takšna poteza služila kot močan steber varnosti v okviru mirovnih načrtov, o katerih se državi spopadata v zadnjih mesecih. Vprašanje ameriške prisotnosti ostaja ključno v pogajanjih o prihodnji stabilnosti regije, medtem ko Kremelj pozorno spremlja rezultate tega sodelovanja.

Ruski državni mediji so poročali, da je zunanji minister Sergej Lavrov izjavil, da so ukrajinske oborožene sile napadle uradno rezidenco predsednika Putina v Novgorodski regiji. Kremelj je dejal, da je bil domnevni ukrajinski napad z dronom na rezidenco predsednika Vladimirja Putina teroristično dejanje, namenjeno spodkopavanju mirovnih prizadevanj. Kremelj je sporočil, da bo Putinovo lokacijo v prihodnje ohranil skrivno.