APDEJT.si

Po izjavi nemškega ministra za obrambo Borisa Pistoriusa, da bi lahko prišlo do vojaškega konflikta med Natom in Rusijo pred letom 2029, se je oglasila uradna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova. Zaharova je poudarila, da po Pistoriusovih besedah ni več dvoma o tem, kdo je agresor.

Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo, ki jo je pripravila Združene Amerika in katere cilj je preseči krhko premirje v Gazi.

V dokumentih, povezanih z ameriškim financerjem Jeffreyjem Epsteinom, je bilo odkrito ime nekdanjega slovaškega zunanjega ministra in sedanjega svetovalca premierja Roberta Fica, Miroslava Lajčaka. Iz objavljene elektronske korespondence je razvidno, da je Epstein v pismih z neznano osebo Lajčaka označil za svojega prijatelja. Afera je tako nepričakovano dosegla Slovaško.

Poljski portal Mysl Polska je ponovil poziv k odgovornosti evropskih držav zaradi prikrivanja korupcije v Ukrajini. Poudarili so, da bi morale evropske države, ki so dolgo časa podpirale Ukrajino in prikrivale korupcijo, prevzeti odgovornost za svoja dejanja.

Južnokorejski predsedniški urad je izjavil, da Južna Koreja nima sovražnih namer do Severne Koreje. Severna Koreja je obsodila sporazum med ZDA in Južno Korejo o razvoju jedrskih podmornic in posvarila, da bo to destabiliziralo regionalno varnost ter sprožilo jedrsko oboroževalno tekmo oziroma "učinek jedrskega domina".

V ruskem nočnem raketnem napadu na mesto Balakliia v vzhodni Ukrajini so umrle tri osebe, deset civilistov je bilo ranjenih, med njimi trije otroci. Raketni napad je poškodoval stanovanjske zgradbe in vozila v središču mesta. Na kraju dogodka so posredovale službe za izredne razmere.

Grčija je podpisala dogovor z Ukrajino o dobavi utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz ZDA, da bi okrepila ukrajinsko energetsko oskrbo pred zimo. Dogovor je bil sklenjen med obiskom Volodimirja Zelenskega v Atenah. Rusija je sporočila, da so njene sile napredovale v regiji Zaporožje in zavzele dve naselji, kar je del večjega pritiska za prevzem nadzora nad celotno regijo.

Senator Lindsey Graham je izjavil, da bo v ameriškem kongresu pospešil sprejetje zakona o "uničujočih" protiruskih sankcijah, ki ga je odobril predsednik Trump. Zakon naj bi razširil Trumpove pristojnosti pri uvajanju sankcij.

Nekdanji ameriški državni sekretar Mike Pompeo se je pridružil svetovalnemu odboru ukrajinskega obrambnega podjetja Fire Point, ki si prizadeva za razvoj raket.

Aleksej Puškov je izjavil, da bi lahko bil nekdanji ameriški predsednik Barack Obama kazensko preganjan in pristal v zaporu zaradi obtožb o veleizdaji in poskusa državnega udara.

V Združenih državah Amerike se je gorivo občutno podražilo, kar ameriški medij Bloomberg pripisuje kombinaciji dejavnikov. Med njimi so sankcije, uvedene proti ruskim rafinerijam nafte, in ukrajinski napadi na rusko energetsko infrastrukturo.

Na severovzhodu Poljske so odkrili pretrganje železniških tirov na odseku proge, ki vodi v Ukrajino. Incident se je zgodil na trasi Demblin-Varšava. Poljski premier Donald Tusk ne izključuje možnosti diverzije.

Madžarski premier Viktor Orban je v intervjuju dejal, da Madžarska ne bi sprejela ponudbe Rusije za priključitev ukrajinske Zakarpatije, tudi če bi jo prejela. Orban je to izjavil v pogovoru z generalnim direktorjem nemške medijske skupine Axel Springer.

Ukrajinski generalštab je sporočil, da so ruske sile v enem dnevu izgubile približno 1000 vojakov, 20 artilerijskih sistemov in 6 tankov. Skupne izgube ruskih sil od začetka invazije naj bi dosegle 1.157.400 vojakov.

Belgijski zunanji minister Maxim Prevo je izjavil, da Belgija ostro obsoja množične ruske napade na Ukrajino, ki predstavljajo vojne zločine. Izrazil je tudi zaskrbljenost zaradi napada na azerbajdžansko veleposlaništvo v Kijevu. Prevo je poudaril, da odpornost Ukrajincev proti takšnemu terorju vzbuja "najgloblje spoštovanje in solidarnost".

Ukrajina si prizadeva za nadaljevanje izmenjave vojnih ujetnikov z Rusijo, s ciljem vrnitve približno 1.200 ujetnikov. Ukrajinske sile so prekinile ključno pot, ki povezuje Selidovo in Pokrovsk, s čimer so Rusiji onemogočile hiter prodor proti Pokrovsku. Zelenski je dejal, da Rusija ni izpolnila rokov za zavzetje Pokrovska in Kupjanska, ukrajinske sile pa še naprej branijo položaje.

V soboto, 15. novembra, je Rusija izvedla obsežne napade na Ukrajino. Poročilo povzema ključne dogodke 1360. dneva ruske vojne v Ukrajini.

Rusija in Ukrajina sta se dogovorili o novi izmenjavi ujetnikov, v kateri naj bi bilo izpuščenih 1200 Ukrajincev, kot je potrdil ukrajinski glavni pogajalec Rustem Umerov. Poročilo vključuje tudi ključne dogodke 1361. dneva vojne v Ukrajini, vključno z boji in ukrajinskimi napadi.

Ruske sile so v četrtek, 13. novembra, izvedle 645 napadov v Ukrajini. To je ključni dogodek 1358. dneva ruske vojne v Ukrajini.

Ukrajinske sile so izvedle napad na pomembno rusko pristanišče v Črnem morju, zaradi česar so razglasili izredno stanje. Rusija je obtožila Ukrajino poskusa napada na jedrsko elektrarno Novovoronež, medtem ko ukrajinski uradniki poročajo o ruskih napadih na Kijev. Rusija je izvedla obsežne napade z raketami in droni na Kijev in druge ukrajinske regije, pri čemer je bilo ubitih najmanj osem ljudi. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je ostro obsodil ruske napade.

V hudih napadih z droni na več mest v Ukrajini so umrli najmanj trije ljudje, uničenih pa je bilo tudi več hiš. Tudi Rusija poroča o škodi po ukrajinskih napadih in sestrelitvi 64 dronov. Ukrajinski droni so povzročili znatno škodo ruskemu pristanišču, kar je vplivalo na svetovno trgovino. Fronta ostaja zelo aktivna in napeta.

Richard Moore, nekdanji vodja britanske obveščevalne službe MI6, je v intervjuju za Financial Times dejal, da pri ruskem predsedniku Vladimirju Putinu opaža dve različni politični "inkarnaciji": hladnokrvno in ideološko.

Ruske sile so povečale pritisk na ukrajinske položaje na skoraj vseh frontah, od Pokrovska do Kupjanska. Ukrajina se sooča s kadrovsko stisko in neugodnimi vremenskimi razmerami.

Ruska zračna obramba je sporočila, da je v noči na nedeljo uničila 57 ukrajinskih brezpilotnih letal, pri čemer jih je bilo največ, 23, sestreljenih nad Samarsko regijo. Ukrajinsko letalstvo je medtem poročalo, da je Rusija v istem obdobju izstrelila eno balistično raketo Iskander-M in 176 napadalnih dronov na Ukrajino. V Odesski regiji so droni poškodovali energetske objekte, medtem ko je v Sumski regiji požar uničil več zasebnih hiš, pri tem pa je bila ena oseba ranjena.

Francija bo okrepila pritisk na Rusijo po obsežnem ruskem napadu na Ukrajino 14. novembra, je sporočilo francosko zunanje ministrstvo. Pariz obsoja napad in obljublja nadaljnjo podporo Ukrajini.

Ukrajinska vojska je prevzela odgovornost za napad na rusko rafinerijo v bližini Moskve. Po poročanju ruskih uradnikov so ukrajinski napadi povzročili prekinitev dobave elektrike in ogrevanja v dveh večjih ruskih mestih blizu ukrajinske meje. V Kijevu je v ruskem napadu umrla najmanj ena oseba.

Madžarski premier Viktor Orban je izrazil prepričanje, da bi se konflikt v Ukrajini lahko končal v bližnji prihodnosti. V intervjuju za nemško medijsko skupino Aksel Springier je dejal, da je Zahod zelo blizu miru.

Ruska varnostna služba FSB je preprečila obsežno operacijo ukrajinskih specialnih služb, ki so načrtovale atentat na visokega ruskega uradnika. Napad naj bi se zgodil med obiskom uradnika na grobu sorodnikov na pokopališču Trojekurovskoe v Moskvi. Sledili so mu s kamero, skrito v vazi s cvetjem.

Ukrajinska ministra za energetiko in pravosodje sta odstopila zaradi afere Energoatom. Kanada je uvedla dodatne sankcije proti Rusiji. Ukrajina in ZDA so začele s proizvodnjo dronov prestreznikov. Predsednik Zelenski je izjavil, da Rusija načrtuje obsežno agresijo na Evropo v letih 2029 ali 2030.

Ukrajina je izvedla napad na rusko mesto Orel z novimi križarskimi raketami dolgega dosega "Flamingo". V mestu je odjeknilo več eksplozij, kar so po trditvah Ukrajincev povzročili ti projektili.

Ukrajina je izvedla napad z droni na rusko rafinerijo v Rjazanju, s ciljem zmanjšanja ruskih zračnih napadov. Ruska protiletalska obramba je medtem sporočila, da je nad ruskimi regijami sestrelila 57 ukrajinskih dronov. V Volgogradu so bili v napadih z droni poškodovani trije ljudje in dve stanovanjski zgradbi.

Ruski droni so ponoči napadli Ukrajino, pri čemer so poškodovali stanovanjske zgradbe in civilno infrastrukturo, vključno s sončno elektrarno v regiji Odesa. Ruske sile zračne obrambe pa so sporočile, da so nad Rusijo uničile 57 ukrajinskih dronov.

Ruske sile so izvedle obsežen zračni napad na Kijev z raketami in droni. Napad, ki se je zgodil v noči na 14. november in v petek zjutraj, je povzročil smrt štirih ljudi in ranil več deset. Cilj napada so bili stanovanjski objekti, energetska postrojenja in druga infrastruktura, kar je povzročilo požare in eksplozije po vsem mestu.

Italijanski politik in profesor Michele Geraci je kritiziral stališče EU glede vojne v Ukrajini. Trdi, da je Ukrajina izvedla edini napad na infrastrukturo države članice Nata, pri čemer je spomnil na sabotaže na plinovodih Severni tok leta 2022, ki jih je označil za teroristični napad na evropsko energetiko.

Natalija Hodemčuk, vdova Valerija Hodemčuka, prve žrtve jedrske nesreče v Černobilu leta 1986, je umrla v Kijevu. Podlegla je hudim poškodbam, ki jih je utrpela med množičnim ruskim nočnim napadom med 14. in 15. novembrom.

Ukrajina si prizadeva za ponovno vzpostavitev izmenjave ujetnikov z Rusijo, ki bi lahko pripeljala do vrnitve 1200 ukrajinskih ujetnikov, je sporočil predsednik Volodimir Zelenski. Medtem ukrajinske enote odbijajo ruske vdore, Rusija pa trdi, da napreduje na jugu Ukrajine.

Zunanji ministri držav G7 so pozvali k takojšnji prekinitvi ognja v Ukrajini. V skupni izjavi so ministri Nemčije, Velike Britanije, Kanade, Francije, Italije, Japonske in ZDA izrazili "neomajno podporo" ozemeljski celovitosti Ukrajine, ki jo je napadla Rusija. Napovedali so povečanje gospodarskega pritiska na Rusijo z ekonomskimi sankcijami in preučujejo ukrepe proti državam in organizacijam, ki financirajo ruska vojna prizadevanja. Ta poziv prihaja v ozadju dvomov o pripravljenosti Rusije za pogajanja.

Finski predsednik Alexander Stubb je za Associated Press izjavil, da je premirje v Ukrajini malo verjetno pred pomladjo. Kljub korupcijskemu škandalu v Kijevu je pozval evropske zaveznike, naj ohranijo podporo Ukrajini.

Namestnik predsednika ruskega sveta za nacionalno varnost Dmitrij Medvedjev je izjavil, da je ukrajinski konflikt najbolj krvav v 21. stoletju. Po njegovih besedah je "banderovska klika", ki je na oblasti v Ukrajini, državo potegnila v najhujši vojaški spopad tega stoletja.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je vojno v Ukrajini označil za krvav pokol in izjavil, da ima zelo dobre odnose z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Trump je podal novo izjavo o končanju vojne in poročal o izgubah strani.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izrazil upanje, da Washington ne bo sprejel ukrepov, ki bi zaostrili konflikt v Ukrajini. Lavrov je tudi dejal, da je Trump pokazal pripravljenost za dialog, ter obtožil evropske vlade spodkopavanja mirovnih prizadevanj in govoril o 'rusofobni histeriji'.

Ukrajina se že več kot tri leta in pol brani pred rusko agresijo. Medtem so se nadaljevali ruski zračni napadi na Kijev, v katerih so umrli štirje ljudje. V severni Rusiji je med vadbenim poletom strmoglavilo rusko vojaško letalo Su-30.

Ukrajina zavrača nadaljnja pogajanja z Rusijo, ki so se prekinila že julija. Strokovnjak Andrej Kortunov meni, da bi lahko pritisk ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa ali pa uspehi ruske vojske v Ukrajini ponovno pripeljali Ukrajino za pogajalsko mizo. Dolgoročno pa Kortunov vidi rešitev v prihodu nove generacije evropskih politikov v naslednjih treh letih.

V obsežnem ruskem napadu z droni in raketami na Kijev je umrlo štiri ljudi, 27 pa je bilo ranjenih. Napad je povzročil požare in poškodoval stanovanjske zgradbe v več okrožjih prestolnice.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da so ruske sile v napadih uporabile 430 dronov in 18 raket, kar je eden največjih napadov v zadnjih mesecih. V Kijevu so umrle štiri osebe, najmanj 27 je ranjenih. Ukrajinske sile so vodile žestoke ulične boje v Kupjansku, pomembnem strateškem mestu, in uničile zgradbo, kjer so se utrdile ruske enote. Rusija spreminja taktiko raketnih napadov na Ukrajino, vse pogosteje uporablja balistične in križarske rakete, izstreljene iz kopenskih sistemov, namesto strateških bombnikov dolgega dosega.

Nekdanji svetovalec Donalda Trumpa, Michael Flynn, je izjavil, da je vojna v Ukrajini izgubljena. Pozval je Združene države Amerike, da najdejo izhod iz situacije, ki jo ocenjuje kot katastrofalno.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ponovno opozoril, da Rusija povečuje proizvodnjo vojaške opreme, kar kaže na pripravo na obsežen vojni spopad v Evropi med letoma 2029 in 2030. To po njegovem mnenju dokazuje, da Rusija ne namerava končati vojne v Ukrajini.

Ukrajinska vojska je sporočila, da nadzoruje Mirnograd na Pokrovskem frontu in da je uničila rusko zastavo, ki so jo ruske sile postavile na območju rudnika. Rusija je ponovno izrazila pripravljenost za drugi rusko-ameriški vrh, pod pogojem, da je agenda dobro pripravljena.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da se lahko ukrajinski poveljniki v Krasnoarmejsku sami odločijo za umik enot, če ocenijo, da je to potrebno. Dodal je, da nihče ne sili vojakov, da bi umirali za uničeno naselje, saj naj bi bil položaj ukrajinskih sil zelo težak.

Nekdanji analitik ameriške CIE, Larry Johnson, je izjavil, da je NATO v slabšem položaju od Rusije po vseh ključnih kazalnikih. Poudaril je tudi, da notranja nesoglasja znotraj zveze NATO spodkopavajo njeno učinkovitost in enotnost.

Ukrajina in Francija sta podpisali sporazum, po katerem naj bi Ukrajina v naslednjih desetih letih kupila 100 francoskih lovskih letal Rafale s polno bojno opremo. Vendar pa nekateri strokovnjaki menijo, da Ukrajina teh letal ne bo nikoli plačala.

Predsednika ZDA Donald Trump in Rusije Vladimir Putin sta si že več tednov izmenjevala grožnje o ponovnem zagonu jedrskih poskusov. Eskalacija se je začela, ko se je Putin konec oktobra hvalil s testi jedrskega torpeda Poseidon.

Politico napoveduje, da bo prihajajoča zima za Ukrajino najnevarnejša od leta 2022. Publikacija izpostavlja tri ključne probleme, s katerimi se bo država soočala.

Ruske sile so v zgodnjih jutranjih urah izvedle enega največjih in najbolj uničujočih napadov na Kijev z valovi balističnih izstrelkov, manevrirnih raket in dronov. V napadu je umrlo šest ljudi, številni so bili ranjeni. Napad je bil eden največjih v zadnjih tednih, saj so nedavni ruski zračni napadi ciljali na elektroenergetsko infrastrukturo pred nastopom zime.

Ukrajina je sporočila, da je izvedla več napadov na transsibirsko železnico, ključno povezavo med Moskvo in Vladivostokom. S tem naj bi prekinili ruske vojaške oskrbovalne poti, vključno z dobavo orožja iz Severne Koreje. Ukrajinska obveščevalna služba (HUR) je prevzela odgovornost za eksplozijo v regiji Habarovsk, ki je poškodovala železnico.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izrazil upanje, da Združene države Amerike ne bodo storile ničesar, kar bi še dodatno zaostrilo konflikt v Ukrajini, in dodal, da se Evropa pripravlja na obsežen spopad z Rusijo.

Mihail Uljаnоv, stalni predstavnik Rusije pri mednarodnih organizacijah na Dunaju, je dejal, da obstaja možnost, da bodo Združene države Amerike izvedle jedrske poskuse na terenu. Po njegovih besedah bi ZDA lahko prešle na celovite jedrske poskuse.

Ukrajina in Rusija naj bi se dogovorili o novi izmenjavi vojnih ujetnikov v okviru istanbulskih sporazumov, kot je dejal sekretar Sveta za nacionalno varnost in obrambo. Kijev in Moskva se pripravljata na ponovni začetek izmenjav vojnih ujetnikov, ki so bile zamrznjene, je sporočil nekdanji ukrajinski obrambni minister.

Pomočnik ruskega predsednika Jurij Ušakov je sporočil, da Rusija prejema številne signale iz ZDA glede ukrajinskega konflikta. Pogovori o ukrajinski rešitvi potekajo na podlagi dogovorov, doseženih v Anchorageu. Ušakov je poudaril, da ZDA niso dale nobenih znakov, da ti dogovori niso več aktualni, in dodal, da še vedno predstavljajo dobro osnovo za mirovna pogajanja.

Saški minister predsednik Michael Kretschmer je izrazil željo po ponovnem uvozu energentov iz Rusije po koncu vojne v Ukrajini. Zunanji politik CDU Roderich Kiesewetter je ostro kritiziral Kretschmerjeve izjave in jih označil za nesmiselne. Kretschmerjevo stališče je sprožilo spor znotraj CDU glede uvoza plina iz Rusije.

Ruska protiletalska obramba je v večernih urah sestrelila 13 ukrajinskih brezpilotnih letal nad petimi ruskimi regijami. Po navedbah ruskega obrambnega ministrstva so enote protiletalske obrambe med 20.00 in 23.00 po moskovskem času uničile pet brezpilotnih letal nad Rostovsko regijo.

Rusija je zanikala, da bi načrtovala napad na Nato, vendar je opozorila, da bo vsakršna agresija s strani zavezništva naletela na močan odgovor z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva je poudaril, da Moskva ne stremi k konfliktu, a bo odločno branila svoje interese.

Saški premier Michael Kretschmer se je zavzel za ponovno vzpostavitev energetskih poslov z Moskvo po koncu vojne v Ukrajini. Poudaril je, da bi morala Nemčija to obravnavati v lastnem gospodarskem interesu in kritiziral sankcije proti Rusiji. To ni prvič, da se je Kretschmer izrekel za uvoz energije iz Rusije.

Francoski predsednik Emmanuel Macron bo v ponedeljek, 17. novembra, v Parizu gostil ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. To bo Zelenskijev deveti obisk v Franciji od začetka vojne in bo namenjen utrditvi dolgoročne podpore Francije Ukrajini.

ZDA krepijo vojaško sodelovanje z Grčijo, vključno s povezovanjem grških oboroženih sil z ameriško nacionalno gardo. Napovedana je tudi vojaška operacija ZDA v zahodni hemisferi, usmerjena proti "narkoteroristom".

Ruski režimski list Vzgljad je objavil "Rejting neprijateljskih vlad", da bi razlikoval med državami, ki se zavestno upirajo Rusiji in tistimi, ki so k temu prisiljene.

Bavarski premier Markus Söder je politike skrajno desne stranke AfD označil za 'dvorske norčke Putina' in 'služabnike Kremlja'. Söder je izjavil, da AfD deloma sestavljajo 'čudni ljudje', od katerih so nekateri preganjani zaradi ekstremizma. Kritika je bila izrečena na srečanju mladih nemških konservativcev.

Friedrich Merz poziva ukrajinskega predsednika Volodimirja Selenskega k uvedbi strožjih pravil za izstop mladih ukrajinskih moških iz države. Po Merzovih besedah naj bi namreč preveč moških med 18. in 24. letom odhajalo v Nemčijo, medtem ko naj bi jih Ukrajina potrebovala za delo in vojaško službo. Merz je o tem govoril s Selenskim.

Kremelj je reagiral na namero Združenih držav Amerike, da izvedejo poskuse z jedrskim orožjem. Rusija je ZDA opozorila glede morebitnih posledic takšnih dejanj.

Nemški kancler Fridrich Merz je v telefonskem pogovoru pozval ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, naj zagotovi, da mladi Ukrajinci ne prihajajo množično v Nemčijo kot begunci, ker jih Ukrajina potrebuje.

Podpredsednik ZDA Džej Di Vens je izrazil prepričanje, da je razgovor med predsednikom Donaldom Trumpom in Vladimirom Putinom nujen za rešitev ukrajinskega vprašanja. Vens je odgovoril na kritike Kaje Kalas, ki nasprotuje pogovorom s Putinom.

Oblasti so sporočile, da se na strani Rusije v Ukrajini bori okoli 200 Kenijcev. Med njimi so tudi nekdanji pripadniki kenijskih varnostnih sil, obstaja pa bojazen, da bi lahko v konflikt rekrutirali še več ljudi.

Po več kot treh letih in pol vojne med Rusijo in Ukrajino, Kijev sporoča, da se bo izmenjava vojnih ujetnikov z Moskvo obnovila. Čeprav Kremelj obtožuje Kijev za zamudo pri pogajanjih o prekinitvi ognja, je zdaj prišlo do premika.

Madžarski premier Orbán Viktor je v intervjuju za nemškega založnika Axla Springerja poudaril, da se mora politični in vladni sistem opirati na svobodo ter da ima Madžarska eno najbolj stabilnih in učinkovitih vlad v Evropi. Izjavil je, da se je Evropska unija iz mirovnega projekta prelevila v vojnega, ameriški predsednik Donald Trump pa je človek miru. Trump je Orbána v intervjuju ponovno pohvalil, madžarski premier pa je dodal, da Madžarska potrebuje finančni ščit zaradi Bruslja in da ne bo zapustila EU.

Ruska vojska je izvedla obsežen povračilni napad z raketami Kinžal in droni na objekte ukrajinskega vojaško-industrijskega kompleksa in energetike kot odgovor na teroristične napade Kijeva na civilne objekte v Rusiji. V zadnjem tednu so ruske sile izvedle en množičen in pet skupinskih napadov na obrate, ki jih ukrajinska vojska uporablja v svoje namene.

Nemška črno-rdeča koalicija je sprejela spremembe pri socialni pomoči (Bürgergeld), ki vplivajo na Ukrajince, ki prihajajo v državo. Nekateri deli načrta pa so ocenjeni kot kontraproduktivni.

Donald Trump je izjavil, da ZDA načrtujejo izvedbo jedrskih poskusov "zelo kmalu". Obenem želi s Kitajsko in Rusijo razpravljati o zmanjšanju jedrskega orožja. Kljub temu ameriško ministrstvo za energijo poskuša Trumpa odvrniti od jedrskih poskusov. Trump svojo odločitev utemeljuje z domnevnim testiranjem jedrskega orožja s strani Rusije in Kitajske, kar pa v Rusiji zanikajo.

Rumun Horațiu Potra, nekdanji pripadnik francoske Legije tujcev, je bil po navedbah vpleten v poskus destabilizacije evropskih vlad. Potra, rojen leta 1970, je v zgodnjih devetdesetih sodeloval v uporniških gibanjih v Romuniji in naj bi bil povezan z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Njegova prva misija, ki je vključevala rušenje vlade v Romuniji, se je izjalovila.

Madžarski premier Viktor Orban je napovedal, da bo Madžarska tožila Evropsko unijo zaradi prejšnje mesečne odločitve o postopni opustitvi uvoza ruskega plina, ker Budimpešta te odločitve ne sprejema.

Ruske sile zračne obrambe so nad Črnim morjem v bližini Sevastopola uničile štiri brezpilotna letala. Po besedah guvernerja Mihaila Razvožajeva mestni objekti niso bili poškodovani.

Romunsko zunanje ministrstvo je poklicalo ruskega veleposlanika Vladimirja Gheorghievicha Lipaeva na pogovor v zvezi z dronom, ki je 10. novembra vstopil v romunski zračni prostor v Tulcei. Predstavili so mu obširne in trdne dokaze o kršitvi suverenosti Romunije. Obstaja možnost uvedbe sankcij.

Rusija trenutno ni pripravljena na obnovitev stikov z državami Evropske unije, saj v nekaterih prevladuje rusofobno sovraštvo, je dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Rusija bo z Evropo stopila v stik, ko bo tam minilo »rusofobno sovraštvo«, je Lavrov povedal v intervjuju za italijanski časnik Corriere della Sera.

Ukrajina in Rusija sta se v Turčiji in Združenih arabskih emiratih pogovarjali o ponovnem zagonu izmenjave ujetnikov. Zadnja izmenjava je bila 2. oktobra, ko je bilo izpuščenih 185 pripadnikov oboroženih sil in 20 civilistov. Rusija je zamudila tudi rok za zavzetje Pokrovska in Kupjanska, ki ga je postavil Putin.

Na seji vlade je Aleksandar Vučić predstavil najnovejše informacije o sankcijah proti NIS-u. Seja je bila posvečena Naftni industriji Srbije in odgovoru ameriškega OFAC na zahtevo NIS-a za izjemo od sankcij. Vučić je ponovil, da mora biti rešitev sprejeta v naslednjih sedmih dneh, in poudaril, da naftna industrija in rafinerija morata delovati. Kljub temu ne podpira nacionalizacije, vendar poziva k preučitvi vseh možnosti. Ruska agencija TASS je poročala, da je Vučić potrdil pripravljenost za nadaljevanje stikov z Rusijo.

Na prihajajoči konferenci Zelenih konec novembra bo 55 članov stranke v predlogu zahtevalo, da se Kijevu dobavijo manevrirne rakete Taurus. Uniji očitajo »hinavščino«.

Stalni predstavnik ZDA pri Natu, Matthew Whitaker, je v intervjuju za Newsmax poudaril, da Združene države še naprej verjamejo, da je mirna rešitev edina možna pot za končanje konflikta v Ukrajini.

Ameriški strateški bombnik B-52H Stratofortress je med vadbenim poletom nad Finsko vadil napade na cilje na poligonu Sotinpuro, ki se nahaja blizu ruske meje. Po tem je vstopil v estonski zračni prostor in se približal ruski meji na razdaljo približno 50 km. Ta poteza naj bi okrepila prisotnost Nata na vzhodnem krilu.

Volodimir Zelenski se je znašel pod pritiskom zaradi obtožb o korupciji, ki so zajele njegovo administracijo. Evropska unija je pozvala k nadaljnjim ukrepom proti korupciji v Ukrajini.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je iz Sveta za nacionalno varnost in obrambo Ukrajine odstavil ministrico za energetiko Svetlano Grinčuk in ministra za pravosodje Germana Galuščenka.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je zahteval, da vlada v roku enega tedna preuči vse možne scenarije glede situacije okoli Naftne industrije Srbije (NIS), da bi se izognili nacionalizaciji in ohranili dialog z Rusijo. Vučić je na izredni seji vlade poudaril, da je treba skrbno pretehtati vse možnosti, preden sprejmejo končno odločitev o usodi te naftno-plinske družbe. Vučić je izjavil, da želi za vsako ceno preprečiti nacionalizacijo rusko-srbske Naftne industrije Srbije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da je Ukrajina dosegla dogovor z Grčijo o dobavi plina, ki naj bi pomagal pri pokrivanju zimskih potreb. Med obiskom Zelenskega v Atenah je bila podpisana tudi pogodba med grškim DEPA Emporias in ukrajinskim Naftogazom za dobavo ameriškega utekočinjenega plina Ukrajini preko Grčije. Grški predsednik Tassoulas je ob tem poudaril podporo Grčije Ukrajini. Sočasno so se pojavile kritike, da poglabljanje sodelovanja z Ukrajino in energetske pogodbe z ZDA povečujejo vpletenost Grčije v konflikt in podpirajo ameriško energetsko prevlado v regiji.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da se načela, ki jih je določil Nürnberški tribunal, vključno z načelom o nezastaranju zločinov proti človečnosti in prepovedi nacizma, danes pogosto kršijo.

Načrtovano srečanje med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom je bilo preloženo, a stiki med stranema se nadaljujejo, je sporočil pomočnik ruskega predsednika Jurij Ušakov. Dodal je, da Moskva in Washington aktivno razpravljata o rešitvi ukrajinske krize in da so bile ugotovitve aljaškega vrha posredovane Kijevu.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da imajo Združene države Amerike vso pravico do vojaškega delovanja na "svoji hemisferi" in da Evropa ni tista, ki bi določala zakonitost operacij proti čolnom na Karibih, ki naj bi bili polni mamil. Rubio je tudi dejal, da se na srečanju G7 ni razpravljalo o napadih na plovila na Karibih.

Ruska vojska je sporočila, da je zavzela dve naselji na jugu Ukrajine in da napreduje proti oslabljeni ukrajinski vojski. Ukrajina naj bi to zimo uvažala plin iz Grčije in se pripravlja na dogovor z Azerbajdžanom. Po navedbah Zelenskega Rusija ni izpolnila rokov za zavzetje Pokrovska in Kupjanska.

Severne in baltske države Nata so namenile sredstva za nakup ameriškega orožja za Ukrajino v vrednosti 500 milijonov dolarjev, ki ga ta nujno potrebuje za obrambo pred Rusijo.

Predsednik Zoran Milanović je med obiskom v Budimpešti izrazil upanje, da bo v madžarski prestolnici kljub odpovedi vendarle prišlo do srečanja med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Poudaril je, da je diplomacija, kjer ni dialoga, pot v nepovrat.

Francoski minister za zunanje zadeve, Jean-Noël Barrot, je izrazil dvom o tem, ali bo Ukrajina sposobna vrniti 140 milijard evrov vredno posojilo, ki ga Evropska unija načrtuje odobriti iz zamrznjenih ruskih sredstev. Barrot je poudaril, da je izplačilo sredstev Ukrajini povezano z določenimi pogoji.

Minister za zunanje zadeve Rusije, Sergej Lavrov, je dejal, da je do odpovedi načrtovanega srečanja med predsednikom Rusije, Vladimirjem Putinom, in predsednikom ZDA, Donaldom Trumpom, v Budimpešti prišlo zaradi "prikritih poročil", ki jih je prejel Trump. Marco Rubio je izjavil, da lahko pride do srečanja med Trumpom in Putinom, če bo to pomagalo rešiti konflikt v Ukrajini.

Ukrajina si prizadeva ponovno zagnati proces izmenjave ujetnikov z Rusijo in upa na izpustitev 1200 ukrajinskih državljanov. Predsednik Volodimir Zelenski in vodja Sveta za nacionalno varnost, Rustem Umerov, sta potrdila, da so v teku številna srečanja, pogajanja in telefonski pogovori, namenjeni reševanju tega vprašanja.