Britanski predsednik vlade Keir Starmer in predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump sta v telefonskem pogovoru razpravljala o strategijah za omejevanje ruskega vpliva na območju skrajnega severa. Po navedbah kabineta britanskega premierja sta voditelja poudarila pomen varnostne stabilnosti v arktični regiji, kjer Rusija v zadnjem obdobju krepi svojo vojaško prisotnost in infrastrukturno dejavnost. Dogovor med Londonom in Washingtonom predvideva tesnejše sodelovanje pri spremljanju ruskih premikov in krepitev obrambnih zmogljivosti zavezništva na strateško pomembnih severnih poteh. Razprava je bila del širših prizadevanj za uskladitev zunanjepolitičnih stališč med novo ameriško administracijo in britansko vlado, ki Arktiko ocenjujeta kot ključno območje za prihodnjo geopolitično stabilnost. Srečanje oziroma pogovor voditeljev odraža aktivacijo evropskih zaveznic, ki si pod vodstvom Združenega kraljestva prizadevajo za jasen načrt odvračanja Rusije v luči spremenjenih varnostnih razmer v Evropi in svetu. Obe strani sta potrdili zavezanost Natovi strategiji na severnem krilu, kar vključuje tudi varovanje kritične podvodne infrastrukture in svobodno plovbo v mednarodnih vodah.

Posebni predstavnik ruskega predsednika Kiril Dmitrijev se je 7. januarja v Parizu sestal s svetovalcema ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Stevom Witkoffom in Jaredom Kushnerjem. Srečanje, ki je potekalo v prostorih ameriškega veleposlaništva, je bilo namenjeno razpravi o mirovnem načrtu za Ukrajino, pri čemer sta bili v ospredju dve sporni točki predlaganega sporazuma. Pogovori so se odvijali v času zasedanja tako imenovane koalicije voljnih, ki jo sestavljajo zaveznice Ukrajine. Ruski emisar Dmitrijev velja za zaupnika Vladimirja Putina, njegov obisk na ameriškem diplomatskem predstavništvu pa nakazuje na vzpostavitev neposrednih komunikacijskih kanalov med Moskvo in novo ameriško administracijo. Bela hiša in predstavniki ruskega odposlanca uradnih izjav o vsebini pogovorov niso podali, vendar viri poročajo, da so pogajanja potekala v luči iskanja varnostnih jamstev, ki bi bila sprejemljiva za obe strani. Hkrati se ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pripravlja na morebiten obisk v Washingtonu, kjer bi razpravljal o dvostranskem varnostnem sporazumu z ZDA. Intenzivna diplomatska dejavnost v Parizu sledi nedavnim napetostim, ko je ameriški predsednik Donald Trump drastično skrajšal rok za dosego prekinitve ognja v Ukrajini. Takratni ultimat je sprožil ostre odzive v Kremlju, trenutna tajna pogajanja pa kažejo na poskus deeskalacije in iskanja kompromisa pred morebitnim formalnim mirovnim vrhom. Čeprav podrobnosti o spornih točkah niso javno objavljene, je jasno, da so vprašanja ozemeljske celovitosti in prihodnjih varnostnih ureditev ključna za uspeh teh pogovorov.

Evropska služba za zunanje delovanje (EEAS) ni mogla predložiti konkretnega seznama 19 držav, na katere naj bi Rusija ali njena predhodnica Sovjetska zveza izvedli agresijo v zadnjih 100 letih. Vprašanje je decembra lani na visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kajo Kallas naslovil luksemburški evroposlanec Fernand Kartheiser. Slednji je v uradni poizvedbi zahteval pojasnila glede njenih preteklih izjav, v katerih je trdila, da je Rusija v omenjenem obdobju napadla številne države, nekatere celo večkrat. V uradnem odgovoru, ki je bil objavljen 7. januarja, se diplomatska služba pod vodstvom Kallasove izogiba navajanju konkretnih imen držav. Namesto seznama so v dokumentu zapisali splošne trditve o »izzvanih dejanjih agresije«, vključno z vdori in okupacijami, ki naj bi jih izvajala Moskva. Služba je pojasnila, da so izjave Kallasove vključevale tudi obdobje Sovjetske zveze, katere mednarodnopravna naslednica je današnja Ruska federacija. Evroposlanec Kartheiser je po prejemu odgovora kritiziral diplomatsko službo, češ da po petih tednih priprav niso uspeli podkrepiti svojih navedb z dejstvi. Odgovor EEAS sicer poudarja, da Rusija kot subjekt mednarodnega prava obstaja od 12. junija 1990, vendar vztraja pri interpretaciji zgodovinske odgovornosti za dejanja pred tem datumom, ne da bi pri tem specificirali posamezne konflikte.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je javno obsodil nedavne dogodke v Venezueli, pri čemer je zatrdil, da je bila aretacija predsednika Nicolása Madura posledica izdaje in podkupovanja. Po Lukašenkovih besedah so Združene države Amerike s finančnimi sredstvi podkupile venezuelske vojaške in civilne uradnike, da so omogočili operacijo. Beloruski voditelj je operacijo označil za poskus Donalda Trumpa, da bi po umiku iz Afganistana vojski pokazal svojo moč, hkrati pa je ameriška dejanja označil za sramotna. Lukašenko je razkril tudi podrobnosti o Madurovi soprogi Cilii Flores, ki naj bi zavrnila ponudbo Američanov, da ostane v Venezueli brez posledic. Namesto tega se je odločila ostati ob soprogu, nakar so jo odpeljali v ZDA in jo obtožili trgovine z drogami. Lukašenko je poudaril, da so bile tovrstne metode nepotrebne in da bi ZDA lahko dosegle svoje cilje brez uporabe sile. Izrazil je tudi dvom o namerah Washingtona glede reševanja konfliktov drugod po svetu, vključno z Ukrajino. Ob tem je beloruski predsednik izpostavil, da se je na podlagi venezuelskega scenarija pripravil na morebitne podobne poskuse ugrabitve v svoji državi. Poudaril je, da so beloruske oblasti pripravljene nevtralizirati kakršne koli poskuse zunanjega vmešavanja. Lukašenko je dejanja proti Maduru in zaseg ruskega tankerja označil za provokacije, ki zmanjšujejo zaupanje v mirovna prizadevanja Zahoda.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi se kmalu srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v ZDA, da bi dokončala sporazum o varnostnih jamstvih med državama. Dokument naj bi bil po poročanju ukrajinskega predsednika praktično pripravljen za podpis na najvišji ravni.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v četrtek izdalo ostro opozorilo, da bo Ruska federacija vsakršno zahodno vojaško prisotnost v Ukrajini obravnavala kot legitimno vojaško tarčo. Tiskovna predstavnica ministrstva Marija Zaharova je poudarila, da bodo morebitne evropske enote ali vojaški objekti, ki bi se nahajali na ukrajinskem ozemlju po koncu trenutnega konflikta, neposredno izpostavljeni ruskim napadom. Izjava predstavlja nadaljevanje ruske politike odvračanja zahodnih zaveznic od neposrednega vmešavanja v vojno. Ruska stran trdi, da bi namestitev zahodnih sil v regiji le še podaljšala sovražnosti in povečala tveganje za neposreden spopad med Rusijo in zvezo NATO. Po navedbah nekaterih analitikov bi bila kakršna koli namestitev mirovnih ali podpornih enot iz Zahodne Evrope mogoča le ob predhodnem soglasju Moskve, kar pa trenutno ostaja malo verjetno. Zaharova je ob tem dodala, da so se tovrstna opozorila v preteklosti že večkrat ponovila in ostajajo nespremenjena. Napetosti so se dodatno zaostrile po nedavnih poročilih o ukrajinskih operacijah na mejnih območjih, ki jih Rusija izkorišča za utemeljitev svojih groženj. Uradna Moskva s tem sporoča, da ne bo tolerirala nobenih varnostnih jamstev za Ukrajino, ki bi vključevala fizično prisotnost tujih vojakov, s čimer želi ohraniti svoj vpliv nad prihodnjo varnostno arhitekturo države.

Kiril Dmitrijev, posebni predstavnik ruskega predsednika za investicijsko in gospodarsko sodelovanje s tujino ter vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF), je pozval države Evropske unije, naj razkrijejo podatke o svojih finančnih interesih in prihodkih v obrambni industriji. Dmitrijev je evropske politike, ki podpirajo nadaljevanje vojaških prihodkov, označil za tiste, ki bi morali javnosti pojasniti svoje koristi od vojne industrije. Ruska stran s temi izjavami poskuša preusmeriti pozornost na domnevne gospodarske motive zahodnih držav pri podpiranju Ukrajine. Dmitrijev poudarja, da bi preglednost prihodkov v obrambnem sektorju razkrila dejanske interese tistih, ki jih je označil za spodbujevalce vojne v Evropi. Izjave so bile podane v kontekstu zaostrovanja retorike med Moskvo in Brusljem glede oboroževanja. Ta poteza ruskega uradnika odraža širšo strategijo Kremlja, ki si prizadeva prikazati vojaško pomoč Zahoda kot sredstvo za ustvarjanje dobička velikih korporacij. Dmitrijev meni, da bi razkritje teh podatkov spremenilo dojemanje javnosti o vojni v Ukrajini in vlogi evropskih vlad v tem konfliktu. Gre za del informacijske vojne, kjer obe strani uporabljata gospodarske podatke za utemeljevanje svojih političnih stališč.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio naj bi se prihodnji teden sestal s predstavniki Danske, da bi razpravljali o Grenlandiji, kar je potrdila tudi ameriška vlada. Republikanski senatorji so izrazili zaskrbljenost zaradi "neodgovorne retorike" v zvezi s tem vprašanjem. V ZDA pa je bilo proti administraciji Donalda Trumpa vloženih že 71 tožb.

Francija in Združeno kraljestvo načrtujeta namestitev do 15.000 vojaških oseb v Ukrajini v primeru sklenitve mirovnega sporazuma z Rusijo, je poročal časnik The Times. Po navedbah virov naj bi vsaka država prispevala približno 7.500 vojakov, ki bi bili zadolženi za usposabljanje ukrajinskih sil, vzdrževanje vojaške opreme ter nadzor nad gradnjo obrambne infrastrukture in skladišč. Ta številka je znatno nižja od prvotnih načrtov, ki so predvidevali širšo koalicijo s 64.000 vojaki, vendar so bili ti ocenjeni kot logistično neizvedljivi. Britanski premier Keir Starmer je poudaril, da bo o morebitni napotitvi enot po prekinitvi ognja odločal parlament. Načrt predvideva vzpostavitev vojaških baz po vsej državi, s čimer bi zagotovili varnostna jamstva in stabilnost po končanju aktivnih spopadov. Kljub uradnim napovedim nekateri analitiki opozarjajo, da bi bila dejanska številka razpoložljivih vojakov lahko še nižja od napovedanih 15.000, medtem ko nemški politiki, kot je Friedrich Merz, opozarjajo, da takšna napotitev brez soglasja Rusije ne bo mogoča. Operacija bi temeljila na določilih pariške deklaracije, ki državam omogoča pošiljanje vojaškega osebja za podporne naloge. Glavni namen prisotnosti evropskih sil bi bil preprečiti ponoven izbruh sovražnosti in zagotoviti tehnično podporo ukrajinski vojski pri upravljanju s sodobnim zahodnim orožjem. Trenutno sta le London in Pariz uradno potrdila pripravljenost za sodelovanje v tej pobudi.

Ameriška nevladna raziskovalna organizacija National Security Archive je objavila nedavno razkrita dokumenta in prepise telefonskih pogovorov med nekdanjim ameriškim predsednikom Georgeom W. Bushem mlajšim in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Ključni pogovor se je odvil 18. marca 2003, le dva dni pred začetkom ameriške invazije na Irak. Bush je v pogovoru poudaril, da vojaško posredovanje ne sme ogroziti strateškega sodelovanja med Moskvo in Washingtonom, hkrati pa je izrazil nezadovoljstvo nad močnim protiameriškim razpoloženjem v Franciji. Razkriti dokumenti vključujejo tudi zapise iz leta 2001, ko sta voditelja v zgodnjem obdobju svojih mandatov gojila precej bolj optimističen odnos. Bush je takrat Putinu zagotavljal, da državi druga drugi ne predstavljata grožnje in da si želi tesnega partnerstva. Ta zgodovinska komunikacija osvetljuje diplomatska prizadevanja ZDA, da bi nevtralizirale rusko nasprotovanje vojni v Iraku in ohranile stabilne odnose kljub enostranskim vojaškim potezam Washingtona na Bližnjem vzhodu. Objava teh arhivov razkriva kompleksnost takratnih mednarodnih odnosov in Putinovo pragmatično držo v času, ko se je Rusija postopoma integrirala v svetovne varnostne strukture. Dokumenti potrjujejo, da so se ZDA zavedale tveganj, ki jih je invazija prinašala za odnose z velesilami, zlasti s tistimi, ki so v varnostnem svetu Združenih narodov izražale zadržanost ali neposredno nasprotovanje ameriški politiki.

Družine in prijatelji žrtev so v Kanadi obeležili šesto obletnico sestrelitve potniškega letala družbe Ukraine International Airlines na letu PS752, ki so ga iranske sile sestrelile nad Teheranom. Spominske slovesnosti so potekale v provincah Ontario in Britanska Kolumbija, kjer so se poklonili 176 ljudem, ki so izgubili življenje v tragičnem dogodku leta 2020. Med žrtvami je bilo 55 kanadskih državljanov in 30 oseb s stalnim prebivališčem v Kanadi. Letalo je bilo tarča dveh iranskih raket le nekaj minut po vzletu z letališča v Teheranu. Iranske oblasti so kasneje priznale, da so letalo sestrelile pomotoma, kar so pripisale človeški napaki v času povečanih napetosti z Združenimi državami Amerike. Svojci žrtev še vedno zahtevajo polno odgovornost in transparentnost s strani iranskega režima glede okoliščin napada. Dogodki v Kanadi služijo kot opomin na nerešena vprašanja glede mednarodne pravičnosti in varnosti v civilnem letalstvu. Kanadska vlada in mednarodni partnerji si še naprej prizadevajo za odškodnine in kazensko pregon odgovornih, medtem ko se družine spopadajo z dolgotrajno izgubo in pomanjkanjem dokončnih odgovorov o dogodku, ki je pretresel svetovno javnost.

Ameriški predsednik Donald Trump je podprl pobudo za uvedbo novega paketa sankcij proti Ruski federaciji, kar je v Washingtonu potrdil senator Lindsey Graham. Novi ukrepi so usmerjeni predvsem v omejevanje ruskih prihodkov iz prodaje nafte, pri čemer bodo pod udarom tudi tuji kupci ruskih energentov. Gre za stopnjevanje gospodarskega pritiska na Moskvo, s katerim želi ameriška administracija omejiti finančne vire za rusko vojaško dejavnost. Ta poteza sledi Trumpovim predhodnim opozorilom, da bodo države, ki trgujejo z Rusijo, občutile posledice v obliki sekundarnih sankcij. Posebna pozornost je namenjena kupcem ruske nafte, saj želi Washington prekiniti ključne poti za financiranje ruskega proračuna. Čeprav Moskva uradno trdi, da je njeno gospodarstvo postalo odporno na zahodne omejitve, ameriška stran verjame, da bodo novi ukrepi povzročili dodatne težave ruskemu energetskemu sektorju. Odločitev o sankcijah predstavlja del širše strategije Trumpove administracije, ki vključuje tudi grožnje s carinami za države, ki ne sledijo ameriški zunanji politiki. Vključitev Lindseyja Grahama v proces potrjuje, da znotraj republikanske stranke obstaja podpora za ostrejši pristop do Kremlja, kljub včasih nepredvidljivi retoriki predsednika Trumpa.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je Združene države Amerike obtožil, da se oddaljujejo od zaveznikov in kršijo mednarodna pravila. Njegove izjave so sledile poročilom o Trumpovem poskusu nakupa Grenlandije in domnevnem načrtovanju sankcij proti francoskim sodnikom.

Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo resno zaskrbljenost zaradi ameriškega zajetja tankerja »Mariner« v severnem Atlantiku in ga označilo za nezakonito operacijo. Zahtevalo je, da ZDA nemudoma prekinejo z nezakonitimi dejanji in se vrnejo k spoštovanju mednarodnega prava. Poudarili so, da so ZDA imele podatke o pripadnosti plovila.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da ne izključuje možnosti konca vojne z Rusijo do sredine leta 2026. Ta izjava prihaja v času, ko se Ukrajina spoprijema z intenzivnimi ruskimi napadi in hkrati poskuša okrepiti svoje obrambne zmogljivosti. Zelenski je ob tem poudaril, da so pogajanja z zavezniki dosegla nov mejnik, kar bi lahko prispevalo k hitrejšemu zaključku konflikta. Medtem ko se odvijajo diplomatske dejavnosti, se na terenu nadaljujejo spopadi. Ruske sile so nedavno izvedle nove napade z droni na Odeso, pri čemer so po ukrajinskih navedbah umrli najmanj dve osebi. Hkrati se Ukrajina spopada z izzivi pri novačenju vojakov, kar je predsednika Zelenskega privedlo do podpisa zakona, ki omogoča prostovoljno vojaško službo za državljane, starejše od 60 let. To kaže na resnost situacije na fronti in potrebo po dodatni delovni sili. Izjave Zelenskega o morebitnem koncu vojne do sredine leta 2026 so optimistične, a hkrati opozarjajo na dolgotrajnost konflikta. Kljub temu Ukrajina aktivno išče rešitve in krepi svojo obrambo, med drugim z razvojem programa dronov, ki se je izkazal za ključnega pri obrambi in napadih na ruske cilje, kot je bil nedavni uničujoči napad na ruski vojaški objekt v Stavropolu.

Ameriški vojaški analitik Andrej Martjanov je v izjavi za kanal YouTube zatrdil, da za nedavnimi napadi na rusko ozemlje in zasedena območja v Ukrajini stojijo zahodne obveščevalne službe. Po njegovih besedah so te organizacije odgovorne za usmerjanje napadov z brezpilotnimi letalniki, ki so ciljali na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti, ter za obstreljevanje civilnih objektov, vključno s kavarno v naselju Horli v regiji Herson. Martjanov v svojih trditvah poudarja, da akcije, kot je bil domnevni poskus napada na predsedniško rezidenco, ne bi bile mogoče brez neposredne logistične in obveščevalne podpore Zahoda. Ruska stran te dogodke označuje za teroristična dejanja, Martjanov pa s svojimi izjavami utrjuje narativ o neposredni vpletenosti tujih sil v konflikt. Čeprav analitik ni predložil konkretnih dokazov za svoje navedbe, njegove besede odmevajo v ruskih medijih kot potrditev teorij o zunanji agresiji.

Donald Trump je podpisal izvršni ukaz o umiku Združenih držav iz 66 mednarodnih organizacij, med drugim tudi iz Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah. Ukrep je bil sprejet kot del obsežnega umika iz kolektivnega globalnega delovanja, pri čemer so med organizacijami, iz katerih se umikajo ZDA, tudi tiste, ki se osredotočajo na podnebne spremembe.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je javno izpostavil neučinkovitost ruskih sistemov zračne obrambe, ki so nameščeni v Venezueli. Po nedavnem ameriškem letalskem napadu na cilje v tej latinskoameriški državi je Hegseth poudaril, da ruska tehnologija, ki bi morala varovati venezuelski zračni prostor, ni izpolnila pričakovanj oziroma ni preprečila operacije sil Združenih držav Amerike. Minister je v svojih izjavah neposredno naslovil kakovost ruske vojaške opreme in dejal, da se omenjeni sistemi niso izkazali za učinkovite. Njegovi komentarji so sledili analizi operativnih podatkov po napadu, ki so potrdili, da venezuelska obramba ni uspela pravočasno zaznati ali nevtralizirati ameriških zračnih sil. S tem je Washington poslal jasno sporočilo o tehnološki premoči zahodnega orožja nad ruskimi obrambnimi sistemi, ki jih Ruska federacija prodaja svojim zaveznikom po svetu. Dogodek dodatno zaostruje odnose med Washingtonom in Caracasom ter hkrati postavlja pod vprašaj zanesljivost ruske vojaške pomoči v regiji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v sredo izrazil namero po novem srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, medtem ko se pogajalci obeh strani ponovno posvečajo najtežjim vprašanjem v mirovnih pogovorih, vključno s teritorialnimi vprašanji. Zelenski je poudaril, da je Ukrajina izpolnila vse svoje obveznosti v dosedanjih pogajanjih, zato zavrača kakršne koli nove zahteve, ki bi bile postavljene Kijevu kot pogoj za končanje konflikta. Po navedbah urada ukrajinskega predsednika so pogovori z zahodnimi zavezniki že prinesli konkretne rezultate, ki krepijo pogajalsko pozicijo države. Srečanje z ameriškim predsednikom je ključnega pomena za prihodnjo dinamiko mirovnega procesa, saj uradniki obeh držav preučujejo možnosti za kompromis glede statusa zasedenih ozemelj. Zelenski si prizadeva za jasna zagotovila, da morebitni sporazum ne bo ogrozil ukrajinske suverenosti ali dolgoročne varnosti. Hkrati je novi vodja kabineta ukrajinskega predsednika potrdil, da so bili doseženi premiki pri usklajevanju tehničnih podrobnosti, ki bi lahko vodile do neposrednega dialoga na najvišji ravni. Kljub pritisku mednarodne skupnosti in zapletenosti razmer na terenu Kijev vztraja pri stališču, da morajo mirovna pogajanja temeljiti na medsebojnem spoštovanju dogovorjenih zavez. Zelenski je pozval k večji diplomatski podpori in poudaril, da Ukrajina ne more privoliti v pogoje, ki bi pomenili enostransko popuščanje brez ustreznih varnostnih jamstev. Razvoj dogodkov kaže na intenziviranje diplomatskih prizadevanj pred morebitnim vrhom, ki bi lahko spremenil potek vojne v regiji.

Tiskovni predstavnik parlamentarnega odbora za nacionalno varnost in zunanjo politiko je sporočil, da sta se današnje seje odbora udeležila zunanji minister in namestnik ministra za notranje zadeve. Glavni temi pogovorov sta bili analiza trenutnih varnostnih razmer v Iranu ter spremljanje političnih pretresov v Venezueli. Oblasti so ob tem zagotovile, da je varnost v državi stabilna in pod nadzorom. Na področju zunanje politike je bilo izpostavljeno krepitev strateškega sodelovanja na osi Iran-Rusija-Kitajska, kar Teheran vidi kot ključen dejavnik za regionalno stabilnost. Glede odnosov z Washingtonom je tiskovni predstavnik poudaril, da trenutno ne potekajo nobena pogajanja z Združenimi državami Amerike. Kljub temu je pustil odprta vrata za morebitne prihodnje stike, če bi državni vrh ocenil, da je takšna priložnost v skladu z nacionalnimi interesi.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno stopnjeval napetosti v mednarodni trgovini z napovedjo možnega povišanja carin na indijsko blago. Razlog za morebitne nove omejitve je indijsko vztrajanje pri nakupih ruske nafte, kar Washington vidi kot neskladje s svojo zunanjo politiko in prizadevanji za mir v Ukrajini. Trump je poudaril, da so Združene države Amerike zaradi njegove carinske politike postale močnejše in bolj spoštovane, hkrati pa je Indijo pozval k omejitvi nakupov energentov iz Rusije. Predsednik je v ponedeljek objavil, da bodo skupni prihodki iz naslova carin presegli 600 milijard dolarjev. Po njegovih besedah ta sredstva krepijo ameriško gospodarstvo, ki po nekaterih kazalnikih presega ostale države skupine G7. Kljub optimizmu administracije pa kritiki in nekateri kmetijski sektorji opozarjajo na negativne posledice trgovinskih vojn, zlasti na povračilne ukrepe drugih držav, ki bi lahko prizadeli ameriški izvoz in povečali stroške za domače potrošnike.

Tara Reade, nekdanja pomočnica v uradu tedanjega senatorja Joeja Bidna in sedanja kolumnistka pri medijski hiši RT, je v pogovoru za rusko tiskovno agencijo RIA Novosti izpostavila, da je Biden že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjal izrazito ostro politiko do Rusije. Po njenih navedbah so njegove osebne politične ambicije in načrti proti Moskvi koreninili že v času njegovega delovanja v ameriškem senatu, kar naj bi neposredno vplivalo na kasnejše poslabšanje odnosov med državama v času njegovega predsedniškega mandata. Readova trdi, da njene izkušnje iz dela z Bidnom pojasnjujejo trenutno nizko raven diplomatskih odnosov med Washingtonom in Moskvo. Po njenih besedah Biden Rusije nikoli ni obravnaval kot partnerice, temveč kot nasprotnico, kar se je po njenem mnenju odražalo v vseh fazah njegove politične kariere. Njene izjave sicer prihajajo v času močno zaostrenih geopolitičnih razmer, vendar ponujajo vpogled v to, kako nekdanji sodelavci interpretirajo razvoj ameriške zunanje politike pod njegovim vodstvom.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v intervjuju za Bloomberg poudaril nujnost ponovne vključitve Turčije v program ameriških lovcev pete generacije F-35. Po njegovih besedah bi ta korak ne le okrepil dvostranske odnose z Združenimi državami Amerike, temveč tudi znatno izboljšal obrambno sposobnost in varnost celotnega Severnoatlantskega zavezništva. Erdogan je izključitev svoje države iz projekta označil za nepravično in izrazil pričakovanje, da se bodo odnosi z Washingtonom pod vodstvom novega predsednika Donalda Trumpa premaknili na bolj konstruktivno raven. Ankara se s Washingtonom že dlje časa spopada z diplomatskimi nesoglasji, ki so se poglobila po turškem nakupu ruskega protiletalskega sistema S-400, zaradi česar so ZDA Turčijo leta 2019 izključile iz programa F-35. Erdogan je razkril, da je o vprašanju vrnitve sistemov S-400 v Rusijo že osebno razpravljal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Turčija si zdaj prizadeva najti rešitev, ki bi ji omogočila prejem že plačanih letal F-35 in hkrati posodobitev svoje flote z nakupom letal F-16 Block 70, s čimer bi utrdila svojo vlogo ključne zaveznice v okviru Nata.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je na srečanju z veleposlanikom Belorusije v Rusiji Aleksandrom Rogožnikom podal oceno gospodarskega sodelovanja med državama v letu 2025. Lukašenko je razvoj trgovinskih odnosov z Rusko federacijo ocenil kot pozitiven, vendar je hkrati opozoril, da zastavljeni načrti niso bili v celoti izpolnjeni. Po poročanju tiskovne agencije BelTA je predsednik poudaril pomen ruskega trga za belorusko gospodarstvo, a izpostavil potrebo po dodatnem prirastu in okrepitvi medsebojnih odnosov v prihodnje. Kljub splošnemu zadovoljstvu z doseženimi rezultati je Lukašenko izrazil določeno mero nezadovoljstva nad trenutno ravnjo odnosov, saj meni, da obstaja še neizkoriščen potencial za poglobitev integracije. Srečanje je služilo kot pregled strateških usmeritev za leto 2025, pri čemer ostaja Rusija ključna zunanjetrgovinska partnerica Belorusije, vendar si Minsk prizadeva za učinkovitejšo realizacijo dogovorjenih ekonomskih ciljev in odpravo ovir, ki so preprečile popolno uresničitev lanskega načrta.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v sklopu kadrovskih sprememb, ki so potekale pred obiskom Pariza, zamenjal vodjo varnostne službe SBU Vasilija Maljuka. Maljuk naj bi se po novem posvetil posebnim operacijam. Poleg tega je Zelenski imenoval nekdanjo kanadsko finančno ministrico Chrystio Freeland za ekonomsko svetovalko.

Nasa je odpovedala prvi sprehod v vesolje v letošnjem letu, ki bi se moral zgoditi v četrtek, zaradi zdravstvenih težav enega od članov posadke na Mednarodni vesoljski postaji (ISS). Agencija razmišlja o predčasni vrnitvi celotne posadke na Zemljo.

Slovaški premier Robert Robert Fico je v svojem zadnjem video nagovoru ostro kritiziral trenutno politiko Evropske unije do Rusije in opozoril, da bi ta lahko unijo pripeljala do roba prepada. Po Ficovih besedah so dosrejšnji ukrepi, ki vključujejo finančno pomoč Ukrajini v višini 280 milijard evrov, številne svežnje sankcij in zamrznitev ruskega premoženja, nevarni za prihodnost evropske povezave. Fico meni, da sovraštvo do Rusije narekuje odločitve Bruslja, ki bi po njegovem mnenju lahko imele nepopravljive posledice za države članice. Slovaški premier se je posebej obregnil ob potrjene vojaške kredite in finančno podporo, ki jo Evropska unija namenja Ukrajini za vojno z Rusijo. Njegove izjave odražajo naraščajoča razhajanja znotraj unije glede vprašanja vojaške pomoči in gospodarskih omejitev proti Moskvi. Fico, ki je znan po svojem zadržanem odnosu do nadaljnjega oboroževanja Ukrajine, je s tem ponovno poudaril suverenistično držo Slovaške znotraj evropskih institucij, hkrati pa opozoril na tveganja, ki jih prinaša stopnjevanje napetosti z Rusijo.

Češki predsednik Petr Pavel se je v sredo udeležil zasedanja Sveta za nacionalno varnost (BRS), kjer so razpravljali o ključnih varnostnih vprašanjih države. To je bilo prvo srečanje sveta v novi sestavi, osrednja tema pogovorov pa je bila prihodnost češke pobude za nabavo streliva. Gre za strateški projekt, v okviru katerega Češka republika posreduje pri dobavi streliva velikega kalibra za ukrajinske oborožene sile, ki se spopadajo z rusko agresijo. Urad predsednika republike je potrdil, da je bila udeležba Pavla namenjena uskladitvi zunanjepolitičnih in obrambnih prednostnih nalog države. Poleg vprašanj o nadaljnji podpori Ukrajini so člani sveta obravnavali tudi trenutne varnostne razmere v Evropi in pripravljenost čeških obrambnih struktur na morebitne hibridne grožnje. Sodelovanje predsednika na takšnih sejah poudarja pomen, ki ga Češka pripisuje kontinuiteti vojaške pomoči in utrjevanju svoje vloge znotraj zavezništva Nato.

Ameriški režiser dokumentarnih filmov Reginald Tremblay, ki se je pred šestimi leti preselil na polotok Krim, je napovedal, da bo predsednika Ruske federacije Vladimirja Putina zaprosil za rusko državljanstvo. Tremblay od marca 2020 živi v Jalti, leta 2025 pa je pridobil dovoljenje za stalno prebivanje. Režiser je svojo odločitev utemeljil z željo po trajnem bivanju v državi, kjer je po lastnih navedbah našel resnico o statusu Krima in se aktivno vključil v lokalno družbo. Tremblay se na Krimu posveča snemanju dokumentarnih filmov o življenju na polotoku in izvaja prostovoljsko delo v centru »Vmešte« v Jalti, ki pomaga mladim s posebnimi potrebami. Poleg tega je ustanovitelj in koordinator organizacije »Prijatelji Krima v ZDA«. Njegov primer sledi širšemu trendu selitev nekaterih državljanov zahodnih držav v Rusijo, kar rusko zunanje ministrstvo interpretira kot iskanje varnega zavetja pred vrednotami »neprijaznih držav«.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto javno kritiziral ruskega predsednika Vladimirja Putina in izrazil globoko nezadovoljstvo nad nadaljevanjem nasilja v Ukrajini. Trump je poudaril, da Putin "ubija preveč ljudi", kar predstavlja opazen premik v njegovi retoriki, ki je bila v preteklosti pogosto bolj spravljiva. Izjavo je podal med tiskovno konferenco, na kateri je sicer uradno naznanil zajetje venezuelskega diktatorja Nicolása Madura. Na Trumpove besede se je hitro odzval tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je s skrivnostno pripombo namignil, da bi bil Putin lahko naslednji na vrsti za podobno usodo kot Maduro. Kritike prihajajo v obdobju povečane negotovosti glede prihodnosti mirovnih pogajanj med Združenimi državami Amerike in Rusijo. Čeprav je Trump v preteklosti napovedoval hitro rešitev konflikta, njegovi zadnji nastopi kažejo na naraščajočo frustracijo zaradi nepopustljivosti Kremlja. Po navedbah nekaterih virov Trump s temi izjavami stopnjuje pritisk na Moskvo, medtem ko svetovna javnost s previdnostjo spremlja, ali bo tovrstna ostra retorika vodila v nove gospodarske sankcije ali celo v korenito spremembo ameriške zunanje politike do Rusije. Zelenski je ob tem poudaril, da so Trumpove besede pomemben signal, vendar ostaja vprašanje, kakšni bodo konkretni prihodnji koraki Bele hiše.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je na ločenih sestankih srečal z generalmajorjem Službe varnosti Ukrajine (SBU) Oleksandrom Pokladom in brigadnim generalom Denisom Kilimnikom. Zelenski je med pogovori Kilimnika, ki zaseda položaj prvega namestnika vodje Centra za specialne operacije "A", javno izpostavil kot enega izmed ključnih organizatorjev ukrajinskih napadov na ozemlju Ruske federacije. Srečanja so bila namenjena razpravi o tekočih in prihodnjih operacijah ukrajinskih obveščevalnih služb v okviru trajajočega konflikta. Uradni Kijev s temi pogovori krepi podobo aktivnega vojaškega načrtovanja in neposredne vpletenosti predsednika v strateške odločitve varnostnih organov. Izpostavitev Kilimnikove vloge pri napadih na rusko ozemlje pomeni redko neposredno priznanje ukrajinskega vrha o vpletenosti visokih častnikov v operacije čez mejo, ki so za Rusijo strateško in politično občutljive. Namen tovrstnih objav je tudi dvig morale ukrajinskih sil in javno priznanje zaslug obveščevalnim strukturam, ki delujejo v zaledju sovražnika.

Ruski predsednik Volodimir Zelenski je razkril, da je Rusija v tednu okoli novega leta proti Ukrajini sprožila obsežno zračno ofenzivo, ki je vključevala več kot 2000 napadov. Po navedbah ukrajinske strani so ruske sile uporabile približno 1070 vodenih zračnih bomb, okoli 1000 brezpilotnih letalnikov in šest raket. Intenziviranje napadov na ukrajinsko infrastrukturo in civilna območja se nadaljuje kljub občasnim diplomatskim prizadevanjem za končanje konflikta. Zelenski je ob predstavitvi teh podatkov ponovno pozval mednarodne zaveznike h krepitvi vojaške pomoči, pri čemer je izpostavil, da sta prav stalnost in zanesljivost podpore ključna dejavnika, ki bi lahko Moskvo prisilila k resnim diplomatskim pogajanjem. Ukrajinska stran poudarja, da brez dodatnih sistemov zračne obrambe država težko ščiti svoje nebo pred tako množičnimi valovi ruskih vodenih bomb in dronov, ki povzročajo znatno škodo na energetskem omrežju in zahtevajo žrtve med civilnim prebivalstvom.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci na Floridi izjavil, da ni navdušen nad ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, pri čemer je kot glavni razlog navedel trajajoči konflikt v Ukrajini. Trump, ki je v preteklosti pogosto poudarjal svoje dobre odnose z ruskim voditeljem, je tokrat zavzel bolj kritično držo, vendar je hkrati poudaril, da pred Putinom ne čuti strahu. Na vprašanje novinarjev, ali je na ruskega kolega jezen, je odgovoril nikalno, a dodal, da so dejanja Rusije v sosednji državi zanj nesprejemljiva. Poleg ukrajinskega vprašanja se je Trump dotaknil tudi razmer v Venezueli. Ameriška administracija je namreč obtožila venezuelskega predsednika Nicolása Madura sodelovanja z narko karteli, kar je privedlo do njegovega zajetja. Trump je ob tem zatrdil, da se o usodi Madura in razmerah v Venezueli s Putinom ni pogovarjal, čeprav je Rusija ameriško posredovanje v tej južnoameriški državi označila za oboroženo agresijo in zahtevala takojšnjo izpustitev Madura. Ta razvoj dogodkov kaže na ohlajanje odnosov med velesilama, ki so se v zadnjih mesecih zapletali predvsem zaradi nasprotujočih si interesov na območjih konfliktov.

Združeno kraljestvo in Francija sta po vrhu v Parizu uradno razglasila pripravljenost na napotitev vojaških sil v Ukrajino po morebitni sklenitvi premirja. Ta strateška odločitev vključuje vzpostavitev vojaških vozlišč, ki bi zagotavljala varnostne protokole v regiji. Vrh, ki ga je gostil Emmanuel Macron, so zaznamovali tudi predstavniki ameriške administracije, vključno z Jaredom Kushnerjem, ki je potrdil podporo Donalda Trumpa predlaganim varnostnim ukrepom. Kljub deklarirani enotnosti pa Rusija že napoveduje odločen odpor proti kakršni koli prisotnosti tujih sil na ukrajinskem ozemlju. Hkrati so se ponovno zaostrile napetosti med ZDA in Evropo zaradi vnovičnih namer Trumpove administracije glede prevzema nadzora nad Grenlandijo, kar Washington utemeljuje z nacionalnimi varnostnimi interesi. Voditelji zveze NATO so na te napovedi odgovorili z odločnim nasprotovanjem, kar še dodatno obremenjuje čezatlantske odnose v začetku leta 2026. Analitiki opozarjajo, da so odnosi med celinama postali nepredvidljivi, čeprav so se ob začetku drugega Trumpovega mandata zdeli stabilni, zlasti po decembrskem srečanju z Zelenskim na Floridi.

Predsednik komisije Sveta federacije za informacijsko politiko Aleksej Puškov je kritično ocenil nedavne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede domnevnega ameriškega uspeha v Venezueli. Ruski senator je v svojem sporočilu na družbenem omrežju Telegram poudaril, da bi se tisto, kar Washington trenutno interpretira kot zunanjepolitični triumf, dolgoročno lahko sprevrglo v pravo katastrofo. Puškov trdi, da so Trumpove navedbe o uspešnem posredovanju oziroma vplivu na venezuelsko politično vodstvo prenagljene in tvegane. Ruski uradnik je izpostavil, da bi agresivna politika Združenih držav Amerike do Venezuele lahko povzročila destabilizacijo celotne regije. Po mnenju Moskve takšni premiki Washingtona ne prinašajo trajnih rešitev, temveč zgolj poglabljajo krizo. Puškov je še posebej poudaril, da so spektakularne izjave o zmagoslavju pogosto v nasprotju z dejanskim stanjem na terenu, kar bi se ameriški administraciji v prihodnosti lahko maščevalo. Ruska diplomacija prek Puškova tako ponovno izraža nasprotovanje vmešavanju v notranje zadeve latinskoameriških držav.

Ruski senator Aleksej Puškov je izjavil, da je bil primarni cilj nedavne ameriške vojaške operacije v Venezueli vzpostavitev popolnega nadzora nad obsežnimi naftnimi viri te južnoameriške države. Puškov je prek svojega kanala na družbenem omrežju Telegram poudaril, da si Washington prizadeva za prevzem oblasti nad državo z največjimi dokazanimi zalogami nafte na svetu. Te trditve sledijo stopnjevanju napetosti po neposrednem vojaškem posredovanju Združenih držav Amerike. Po besedah ruskega senatorja vojaška akcija ni bila motivirana zgolj s političnimi spremembami, temveč s strateškimi gospodarskimi interesi. Puškov meni, da je odstranitev prejšnjega vodstva služila kot sredstvo za zagotovitev dostopa do energetskih surovin, kar bi Združenim državam Amerike omogočilo prevladujoč položaj na svetovnem energetskem trgu. Ruska stran s temi izjavami kritizira ameriško zunanjo politiko in jo označuje za imperialistično poseganje v suverenost tujih držav.

Volodimir Zelenski je napovedal novo srečanje z Donaldom Trumpom konec januarja, kjer bosta razpravljala o mirovnem načrtu za Ukrajino. Donald Trump je izrazil kritiko do Vladimirja Putina, češ da »ubija preveč ljudi«. Zelenski je obenem predlagal, da bi ZDA z Vladimirjem Putinom ravnale enako kot z Nicolasom Madurom, ki so ga aretirali in odpeljali v New York.

Donald Trump je izjavil, da ne verjame, da so ukrajinski brezpilotni letalniki napadli rezidenco Vladimirja Putina. Poleg tega je Trump dejal, da ZDA nujno potrebujejo Grenlandijo in opozoril Rodrigueza, da bo končal slabše od Madura, če ne bo delal tako, kot se mu reče. Politolog Andrej Manojlo je komentiral Trumpovo izjavo in dejal, da ni argument.

Ukrajina se že skoraj štiri leta brani pred rusko agresijo, mirovna prizadevanja pa so bila do zdaj neuspešna. Kremelj je obtožil Ukrajino napada na Putinovo rezidenco. Predsednik Zelenski je govoril o srečanju s partnerji in diplomatskem delu.

Nemški kancler Friedrich Merz je v Parizu naznanil, da je Nemčija pripravljena vojaško podpreti morebitno premirje v Ukrajini z namestitvijo svojih enot na ozemlju sosednjih držav zveze NATO. Merz je po srečanju tako imenovane koalicije voljnih poudaril, da bo Berlin k zagotavljanju varnostnih jamstev za Kijev prispeval politično, finančno in vojaško pomoč. Napovedana napotitev nemških sil naj bi sledila prekinitvi ognja in služila kot stabilizacijski faktor v regiji. Nemčija s to potezo krepi svojo vlogo v evropski obrambni arhitekturi in neposredno odgovarja na varnostne potrebe Ukrajine v primeru deeskalacije spopadov. Kancler je pojasnil, da gre za preventivni ukrep na ozemlju zavezništva, ki bi preprečil ponovne izbruhe sovražnosti. Srečanje v Parizu je bilo namenjeno prav usklajevanju prihodnjih ukrepov zahodnih zaveznic za dolgoročno stabilnost vzhodne Evrope.

Donald Trump je izjavil, da se bo konec januarja ponovno srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, da bi razpravljali o ukrajinskem mirovnem načrtu. Prav tako je kritiziral ruskega predsednika Vladimirja Putina, rekoč, da "ubija preveč ljudi".

Moskva je ameriškim oblastem uradno predala domnevne dokaze o poskusu ukrajinskega atentata na ruskega predsednika Vladimirja Putina z droni, ki naj bi se zgodil v njegovi rezidenci v regiji Novgorod. Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek srečanja med vodjo ruske obveščevalne službe GRU Igorjem Kostjukovom in ameriškim obrambnim atašejem, na katerem so Američanom predali navigacijsko enoto in podatke o usmerjanju sestreljenega drona. Kremelj s to potezo poskuša utrditi svojo različico dogodkov, medtem ko ameriška obveščevalna agencija CIA in NSA doslej nista našli potrditve za ruske navedbe. Napetosti med velesilama se stopnjujejo v času, ko se ameriški predsednik Donald Trump spopada z nasprotujočimi si informacijami glede ruskih namer. Medtem ko Putin v svojem novoletnem nagovoru ni neposredno omenil mirovnih prizadevanj, temveč je slavil ruske vojake in njihove cilje v Ukrajini, so se pojavila poročila o tajnih operacijah CIA, ki naj bi ob Trumpovi privolitvi pomagala Ukrajini pri sabotažah ruske naftne infrastrukture. Trump je nedavno izrazil kritiko na račun Putina, češ da ruski voditelj »ubija preveč ljudi«, kar vnaša dodatno negotovost v prihodnja mirovna pogajanja.

Ameriški predsednik Donald Trump je v javni izjavi poudaril, da ni navdušen nad ravnanjem ruskega predsednika Vladimirja Putina, pri čemer je izpostavil veliko število žrtev, ki jih povzroča vojna v Ukrajini. Trump je poudaril, da so množični poboji s strani ruskih sil nesprejemljivi, hkrati pa je ponovil svojo zavezo k čimprejšnji zaustavitvi vojaškega konflikta na ukrajinskih tleh. Njegove besede nakazujejo na zaostritev retorike do Moskve, kljub predhodnim prizadevanjem za ohranitev diplomatskega dialoga. Izjave prihajajo v času povečanih mednarodnih pritiskov na Washington glede strategije reševanja ukrajinske krize. Trump je Putina neposredno povezal z odgovornostjo za žrtve, kar predstavlja premik v njegovem dosedanjem poročanju o ruskem voditelju. Namen teh izjav je verjetno utrditev podobe ameriškega predsednika kot odločnega posrednika, ki si prizadeva za mir, a hkrati ne spregleda humanitarnih katastrof, ki jih povzroča ruska vojaška agresija.

Volodimir Zelenski je izjavil, da obstaja nova priložnost za končanje konflikta v Ukrajini. To je sporočil na srečanju s svetovalci za nacionalno varnost 18 držav "Koalicije pripravljenih". Načrtovan je tudi vrh v Parizu in usklajevanje diplomacije z ZDA.

V vasi Horli v zasedenem delu južne ukrajinske regije Herson je na silvestrovo prišlo do smrtonosnega napada z brezpilotnimi letalniki, ki je po zadnjih podatkih ruskih oblasti terjal najmanj 29 življenj. Napad je bil usmerjen na hotel in kavarno, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta. Poleg smrtnih žrtev, med katerimi naj bi bil po navedbah lokalnih uradnikov tudi vsaj en otrok, je bilo v incidentu ranjenih več kot 50 oseb. Rusko zunanje ministrstvo je napad označilo za teroristično dejanje in zanj neposredno obtožilo ukrajinske oborožene sile. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja dinamike povračilnih ukrepov med sprtima stranema, saj sta se državi že v preteklosti spopadali z medsebojnimi obtožbami o napadih na civilno infrastrukturo. Tiskovni predstavnik generalnega sekretarja Združenih narodov je izrazil globoko zaskrbljenost nad poročili o napadu in poudaril nujnost zaščite civilistov v skladu z mednarodnim pravom. Ukrajinska stran se na obtožbe o specifičnem napadu v vasi Horli še ni uradno odzvala, so pa v Kijevu v preteklosti večkrat poudarili, da so njihovi cilji zgolj legitimni vojaški objekti, ki služijo ruski agresiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnih izjavah potrdil, da so posebne enote ameriške vojske v okviru obsežne vojaške operacije v Venezueli zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Silio Flores. Trump je dejal, da je bila operacija nujna zaradi vpletenosti venezuelskega vrha v trgovino z mamili, obenem pa je izpostavil, da Mehike ne vodi izvoljena vlada, temveč narkokarteli. Po njegovih besedah bo zajetje Madura omogočilo stabilizacijo regije in vrnitev ameriških podjetij na venezuelski trg. Predsednik je napovedal oživitev Monroejeve doktrine in poudaril, da bodo največja ameriška naftna podjetja v Venezuelo vložila milijarde dolarjev za obnovo uničene infrastrukture. Kljub vojaškemu posredovanju Trump ostaja prepričan, da dogodki ne bodo ovirali prihodnjih dogovorov z Moskvo, saj meni, da bo operacija dolgoročno prinesla gospodarske koristi celotni regiji. Ameriška mornarica ostaja v pripravljenosti ob venezuelski obali, dokler vse zahteve Združenih držav Amerike ne bodo v celoti izpolnjene, ameriški embargo na nafto pa za zdaj ostaja v veljavi.

Volodimir Zelenski je izrazil upanje, da bo na ukrajinskem ozemlju videl britanske in francoske vojake takoj po prekinitvi ognja. Te izjave so v nasprotju s prejšnjimi izjavami.

Stalni predstavnik ZDA pri Natu, Matthew Whitaker, je izjavil, da je sporazum o končanju konflikta v Ukrajini morda že zelo blizu. Izjava je bila objavljena na Fox News, 6. januarja 2026.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je podpisal odlok, s katerim je uveljavil odločitev Sveta za nacionalno varnost in obrambo o uvedbi novih sankcij proti ruskim subjektom. Ukrepi so uperjeni predvsem proti proizvajalcem in dobaviteljem komunikacijske opreme, sistemov za elektronsko vojskovanje ter mikroelektronike, ki so ključni za delovanje ruskega obrambno-industrijskega sektorja. Dokument, ki je bil javno objavljen 4. januarja, vključuje seznam posameznikov in podjetij, ki so neposredno povezani z izvajanjem in servisiranjem ruskih državnih obrambnih naročil. Nove omejitve so del širših prizadevanj Kijeva, da bi onemogočil oskrbovalne verige, ki ruski vojski omogočajo nadaljevanje agresije. Sankcionirana podjetja in posamezniki so po navedbah ukrajinskih oblasti vpleteni v razvoj naprednih tehnologij, ki jih ruske sile uporabljajo na bojišču. S tem korakom želi Ukrajina dodatno mednarodno izolirati rusko vojaško industrijo in spodbuditi zaveznice k podobnim ukrepom za zmanjšanje tehnološke zmogljivosti agresorja.

Kitajska je obtožila ZDA, da se obnašajo kot "svetovni sodnik" z zajetjem venezuelskega predsednika Madura. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je izjavila, da Amerika ne pripada nobeni doktrini ali sili in poudarila, da bo branila suverenost držav svoje celine. Trumpovo bombardiranje Venezuele in ugrabitev predsednika Madura naj bi bila del večjega imperialističnega načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije v Latinski Ameriki in nadzor nad tamkajšnjimi naravnimi viri.

Ruske oblasti so sporočile, da je število smrtnih žrtev ukrajinskega napada z brezpilotnimi letalniki v vasi Horli naraslo na najmanj 27 oseb. Napad se je zgodil na silvestrovo, ko so droni zadeli lokalni hotel in kavarno, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta. Med žrtvami naj bi bil po navedbah Moskve tudi najmanj en otrok, več kot 50 ljudi pa je bilo v incidentu ranjenih. Rusko zunanje ministrstvo je Kijev obtožilo namernega ciljanja civilnega prebivalstva na območjih pod ruskim nadzorom v južni regiji Herson. Ukrajinska stran je podala drugačno razlago dogodkov, vendar uradni Kijev podrobnosti o žrtvah v Horliju ni potrdil na način, ki bi se ujemal z ruskimi navedbami. Incident še dodatno stopnjuje napetosti v vojni, ki jo zaznamuje strategija povračilnih ukrepov z uporabo brezpilotnih letalnikov na obeh straneh frontne črte. Dogodek je vrgel senco tudi na diplomatska prizadevanja za mir, vključno z načrti novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa za hitro končanje konflikta. Stopnjevanje napadov na civilne cilje namreč zmanjšuje manevrski prostor za pogajanja, medtem ko obe vojskujoči se strani krepita napade z droni dolgega dosega na kritično infrastrukturo in naselja.

Obnovljeni poskusi ameriškega predsednika Donalda Trumpa za pridobitev Grenlandije so sprožili zaskrbljenost po Evropi in odprli vprašanja o prihodnosti NATA. Marco Rubio je napovedal srečanje z danskimi uradniki prihodnji teden, kjer bodo razpravljali o interesih ZDA glede Grenlandije.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je uvedel sankcije proti 95 posameznikom in 70 pravnim subjektom, večinoma ruskim državljanom in prebivalcem. Hkrati je Donald Trump izjavil, da so ameriški uradniki ugotovili, da Ukrajina ni ciljala Putinove rezidence z napadom dronom, kot je trdil Kremelj. Ameriški diplomat Volker pa je dejal, da si Putin želi zavzeti celotno Ukrajino, a mu ne bo uspelo. Potekalo je tudi srečanje med Zelenskim in Trumpom.

Namestnik predsednika Varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je ostro kritiziral ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele predsednika Nicolasa Madura. Medvedjev je dejanje označil za nezakonito uveljavljanje "prava močnejšega" (lex fortissimum) in poudaril, da Washington po teh dogodkih nima več niti formalne pravice do očitkov Rusiji glede njenih mednarodnih potez. Po njegovem prepričanju bo takšno ravnanje povzročilo val sovražnosti do ZDA v celotni Latinski Ameriki. Ruski uradnik je v svojem nagovoru neposredno povezal razmere v Venezueli z vojno v Ukrajini. Izjavil je, da bi lahko Združene države Amerike podoben scenarij nasilne odstranitve z oblasti ponovile v primeru ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki mu je po ruskem tolmačenju potekel mandat. Medvedjev trdi, da je odstranitev Zelenskega le še vprašanje časa, pri čemer je poudaril, da ima Washington v Kijevu še več razlogov za posredovanje kot v Caracasu. Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je prav tako odzval na dogajanje in rusko reakcijo označil za pričakovano in primerno. Vučić je ocenil, da bi bilo nerealno pričakovati neposredno vojaško posredovanje Rusije v tako oddaljeni državi, kot je Venezuela. Medvedjev pa je ob koncu kritično ocenil tudi vlogo Organizacije združenih narodov, ki po njegovem mnenju nima dejanskega vpliva na reševanje tovrstnih kriz.

Donald Trump je izjavil, da bo Venezuela ZDA predala med 30 in 50 milijonov sodčkov nafte. Poudaril je, da bo osebno nadzoroval prihodke od prodaje. ABC News poroča, da ZDA od Venezuele zahtevajo prekinitev vezi z Rusijo in Iranom, kot pogoj za povečanje proizvodnje nafte.

Donald Trump je izrazil dvome glede poročil o ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letali na rezidenco Vladimirja Putina. Po preverjanju informacij ameriške obveščevalne službe je Trump postal skeptičen glede trditev Kremlja, da je Kijev napadel rezidenco ruskega predsednika.

Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, ki je po poročilih zahtevala najmanj 40 življenj, je bil venezuelski predsednik Nicolás Maduro ujet in prepeljan v ZDA. Donald Trump je razkril, da je Maduru ponudil možnost predaje, a jo je ta zavrnil. ZDA so napovedale začasni prevzem nadzora nad državo, medtem ko je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo Delcy Rodríguez. Grški premier Kyriakos Mitsotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, venezuelska skupnost v Južni Floridi pa je slavila Madurov padec.

Donald Trump je opozoril Indijo, da bi lahko ZDA še dodatno zvišale carine, če bo država nadaljevala z uvozom ruske nafte. Izjavil je, da se je premier Narendra Modi zavedal njegovega nezadovoljstva glede tega vprašanja. Trump je poudaril, da ZDA obvladujejo trgovinska orodja in lahko hitro zaostrijo carine, če države ne bodo sledile njihovim stališčem.

Ukrajinski poslanec Artem Dmitruk je ameriškega predsednika Donalda Trumpa javno pozval, naj namesto operacij proti venezuelskemu voditelju Nicolasu Maduru prednostno obravnava aretacijo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Dmitruk, ki je sicer poslanec vrhovne rade, je Trumpovo nedavno akcijo proti Maduru označil za pogumno, vendar je hkrati postavil vprašanje, zakaj se podobna odločnost ne pokaže v odnosu do Zelenskega, ki ga je označil za »pravega terorista«. Izjave prihajajo v času izjemno napetih odnosov med Kijevom in Washingtonom, ki so se po vrnitvi Donalda Trumpa v Belo hišo še dodatno zaostrili. Trump je v preteklosti že večkrat kritiziral vodenje ukrajinskega konflikta in finančno pomoč, ki jo Združene države Amerike namenjajo Kijevu. Dmitrukov poziv k aretaciji lastnega predsednika odraža globoke notranjepolitične razkole v Ukrajini in poskuse določenih političnih akterjev, da bi pridobili naklonjenost nove ameriške administracije, ki zagovarja hitro končanje vojne, pogosto tudi pod pogoji, ki niso v skladu z uradno doktrino Zelenskega.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Grški predsednik vlade Kiriakos Micotakis je ob praznovanju svetega krsta oziroma teofanije državljanom namenil poslanico, v kateri je izpostavil ključne izzive, s katerimi se sooča država v spremenjenih mednarodnih okoliščinah. Premier je poudaril, da praznik prinaša novo moč za vztrajanje pri začrtani strateški poti, ter izrazil prepričanje, da so najboljši časi za Grčijo še pred njo. Njegov govor je bil osredotočen na potrebo po narodni enotnosti in kolektivnem načrtovanju prihodnosti. Posebno pozornost je Micotakis namenil prilagajanju vladnih politik novemu zemljevidu svetovnih razmerij, pri čemer je kot prednostno nalogo izpostavil zaščito nacionalnih interesov. V svojem nagovoru je izrecno omenil pomen krepitve obrambne sposobnosti države, kar odraža trenutne geopolitične napetosti v regiji vzhodnega Sredozemlja. Po njegovih besedah bo Grčija le z enotnostjo in jasnim strateškim načrtom lahko uspešno krmarila skozi sodobne varnostne in gospodarske izzive.

Po nedavnih vojaških dejavnostih Združenih držav Amerike v Venezueli, ki so vključevale ukrepe proti predsedniku Nicolasu Maduru, so se v mednarodni javnosti pojavila ugibanja o prihodnjih zunanjepolitičnih potezah predsednika Donalda Trumpa. Ivan Kačanovski, politolog z Univerze v Ottawi, je izpostavil možnost, da bi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski lahko postal naslednja tarča političnega ali diplomatskega pritiska ameriške administracije. Kačanovski je svoje mnenje utemeljil na predpostavki, da Trumpova zunanja politika teži k hitremu razreševanju dolgotrajnih konfliktov s korenitimi posegi. Napetosti med Kijevom in Washingtonom se stopnjujejo že dlje časa, predvsem zaradi poročil o Trumpovem osebnem odnosu do ukrajinskega vodstva. Analitiki opozarjajo, da bi lahko ameriška administracija zmanjšala varnostna jamstva ali pogojevala nadaljnjo podporo z znatnimi odstopki na pogajanjih z Rusijo. Takšen razvoj dogodkov bi pomenil drastičen zasuk v ameriški pomoči Ukrajini, ki je bila do zdaj ključna za obrambo države. Opozorila prihajajo v času, ko se v medijih pojavljajo navedbe o Trumpovem nezadovoljstvu z zahtevami Kijeva, kar dodatno krepi negotovost glede prihodnjih odnosov med državama.

Voditelji držav tako imenovane koalicije voljnih so v Parizu sprejeli pariško deklaracijo o varnostnih jamstvih za Ukrajino. Poljski premier Donald Tusk je po srečanju evropskih voditeljev pojasnil, da dokument predstavlja pomemben politični korak, vendar v besedilo niso vključili konkretnih obveznosti posameznih držav podpisnic. Namen deklaracije je okrepiti dolgoročno stabilnost Ukrajine v luči trajajočega konflikta z Rusijo. Kljub sprejetju dokumenta ostajajo podrobnosti o neposredni vojaški ali finančni pomoči nedorečene, saj deklaracija služi predvsem kot okvir za prihodnje sodelovanje. Tusk je na tiskovni konferenci poudaril, da odsotnost specifičnih zavez ne zmanjšuje pomena enotnosti, ki so jo države pokazale s podpisom. Srečanje v Parizu je bilo osredotočeno na iskanje načinov za vzdržno podporo Kijevu brez neposredne vpletenosti v spopade.

Dmitrij Medvedjev je v božičnem voščilu, objavljenem na družbenem omrežju X, pozval "ruski svet", naj se ne igra z Rusijo. Objavil je tudi tematsko voščilnico.

Po poročanju New York Timesa naj bi Rusija ZDA že pred sedmimi leti ponudila Venezuelo v zameno za "proste roke" v Ukrajini. Medtem pa naj bi administracija Donalda Trumpa obljubila Ukrajini podporo v primeru prihodnjih ruskih napadov. Zelenski je Trumpa zaprosil za varnostna jamstva, ki bi lahko veljala tudi do pol stoletja.

Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli je ameriški predsednik Donald Trump razširil grožnje z vojaškimi intervencijami na Kolumbijo, Mehiko in Kubo. Kolumbiji je zagrozil z vojaško akcijo, če ne bo zajezila trgovine s kokainom, medtem ko je ponovil opozorila Mehiki in Kubi.

Poslanec vrhovne rade Oleksij Gončarenko je sporočil, da je Vasil Maljuk napisal odstopno izjavo s položaja vodje Službe varnosti Ukrajine (SBU).

Dmitrij Medvedjev je izjavil, da bi ZDA lahko ponovile scenarij, preizkušen v Venezueli, tudi v Ukrajini. Po Medvedjevem mnenju imajo ZDA resne razloge za izvedbo operacije proti kijevskemu režimu.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

ZDA so v Varnostnem svetu ZN zagovarjale svojo nedavno vojaško operacijo v Venezueli, medtem ko je Rusija ostro obsodila ameriški napad v Caracasu in ugrabitev Nicolása Madura. Razkrito je bilo, da je v napadu sodelovalo skoraj 200 ameriških vojakov. Kljub temu pa dve tretjini Američanov ne odobravata posredovanja. Donald Trump je izjavil, da bi ZDA lahko pomagale pri obnovi venezuelskih naftnih infrastruktur.

Litva je izrazila pripravljenost, da v okviru varnostnih jamstev v Ukrajino napoti do 150 vojakov skupaj z oborožitvijo in bojno tehniko. Svetovalka litovskega predsednika Asta Skaisgirytė je 6. januarja v izjavi za radijsko postajo Žinių radijas pojasnila, da bi se premestitev kontingenta lahko izvedla po vzpostavitvi ustreznih pogojev v regiji. Odločitev predstavlja del širših prizadevanj baltske države za krepitev obrambnih zmogljivosti Kijeva sredi trajajočega konflikta. Napovedana vojaška pomoč vključuje tako živo silo kot težko opremo, kar poudarja litovsko zavezo k aktivni podpori ukrajinski suverenosti. Skaisgirytėjeva je izpostavila, da je operacija tesno povezana z varnostnimi sporazumi, ki jih Litva sklepa z Ukrajino. Čeprav natančen časovni okvir napotitve še ni določen, gre za pomemben korak v stopnjevanju neposredne vojaške asistence s strani članice zveze Nato.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v soboto odzval na ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele predsednika Nicolása Madura. Zelenski je med tiskovno konferenco z ironičnim tonom sugeriral, da bi moral ameriški predsednik Donald Trump uporabiti podobno strategijo tudi v primeru ruskega predsednika Vladimirja Putina. Po njegovih besedah so ZDA s to operacijo pokazale, da vedo, kako ravnati z diktatorji, kar odpira vprašanja o prihodnjih korakih Washingtona v zvezi z rusko agresijo v Ukrajini. Ukrajinski voditelj je med komentiranjem dogajanja v Caracasu izrazil prepričanje, da zajetje Madura predstavlja precedens, ki bi ga bilo mogoče aplicirati na druge avtoritarne voditelje. Zelenski je poudaril, da če so Združene države zmožne izvesti takšno operacijo na južni polobli, verjetno razumejo tudi potrebe in možnosti za stabilizacijo razmer v Vzhodni Evropi. Njegove izjave so v medijih hitro postale viralne, predvsem zaradi njegove neposredne aluzije na Putina in očitne sproščenosti ob poročanju o padcu venezuelskega režima.

Michael Flynn, nekdanji svetovalec za nacionalno varnost v administraciji Donalda Trumpa, je v pogovoru za rusko tiskovno agencijo RIA Novosti ostro kritiziral ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Flynn je ukrajinskega voditelja označil za diktatorja in mu očital preganjanje vseh državljanov, ki se v Ukrajini ne strinjajo z njegovo politiko. Izjave odražajo nadaljevanje sovražne retorike dela ameriške desnice do ukrajinskega vrha, kar sovpada z napetimi odnosi med Trumpovim taborom in Kijevom. Kritike prihajajo v času, ko se v mednarodni javnosti vse pogosteje pojavljajo razprave o prihodnosti ameriške pomoči Ukrajini in morebitnih mirovnih pogajanjih z Rusijo. Flynnove besede krepijo narativo o pomanjkanju demokratičnih standardov v Ukrajini, kar bi lahko vplivalo na razpoloženje ameriških odločevalcev glede nadaljnje podpore državi v vojni. Gre za stopnjevanje političnih pritiskov na Zelenskega, ki se že dlje časa trudi ohraniti diplomatsko ravnovesje z Washingtonom.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

Skupina Opec+, ki jo vodita Savdska Arabija in Rusija, je na nedeljski videokonferenci sprejela odločitev o ohranitvi trenutnih omejitev proizvodnje nafte vsaj do aprila. Osem ključnih članic, med katerimi so poleg vodilnih še Irak, Združeni arabski emirati, Kazahstan, Alžirija, Oman in Kuvajt, je potrdilo, da bodo proizvodne kvote za februar in marec ostale nespremenjene. Odločitev o začasni prekinitvi načrtovanega povečanja črpanja v prvem četrtletju leta 2026 ostaja v veljavi, s čimer si organizacija prizadeva stabilizirati svetovne naftne trge. Srečanje ministrov za energijo v naftnem kartelu s sedežem na Dunaju je bilo osredotočeno na vzdrževanje ravnovesja med ponudbo in povpraševanjem. Ta poteza je neposredno nadaljevanje strateških odločitev iz konca leta 2025, ko so se države članice prvič odzvale na nestanovitnost cen. Z ohranitvijo trenutne ravni ponudbe želi Opec+ preprečiti presežke na trgu, ki bi lahko povzročili dodaten padec cen surove nafte v luči negotovih globalnih gospodarskih razmer.

Ruska federacija je uradno zahtevala od Združenih držav Amerike in Ukrajine, da razrešita odprta vprašanja v zvezi z domnevno vojaško-biološko dejavnostjo na ukrajinskem ozemlju. Direktor oddelka za neširjenje in nadzor orožja pri ruskem zunanjem ministrstvu Oleg Postnikov je 4. januarja poudaril, da Moskva še vedno ni prejela ustreznega odziva na svoje prejšnje poizvedbe. Po navedbah ruskega zunanjega ministrstva te dejavnosti predstavljajo resen dejavnik vznemirjenja v mednarodnih odnosih. Ruska stran vztraja pri trditvah, da so na ozemlju Ukrajine delovali laboratoriji pod pokroviteljstvom ZDA, ki naj bi razvijali komponente biološkega orožja. Ruski uradniki so izpostavili, da vprašanja ostajajo nerešena kljub prizadevanjem v okviru mednarodnih konvencij. Združene države Amerike in Ukrajina so tovrstne obtožbe že v preteklosti zavrnile kot neutemeljeno propagando in dezinformacije, namenjene upravičevanju ruske vojaške agresije. Postnikov je ponovil, da Rusija ne bo odstopila od svojih zahtev po transparentnosti in mednarodnem nadzoru nad omenjenimi objekti.

Rusko zunanje ministrstvo je uradno pozdravilo imenovanje Delcy Rodriguez za začasno predsednico Venezuele. V izjavi za javnost je Moskva poudarila, da morajo prebivalci Venezuele svojo usodo določiti sami, brez kakršnega koli zunanjega vpletanja. Ruska diplomacija je ob tem ponovno izrazila neomajno podporo državni suverenosti in zaščiti pred pritiski tujih sil, kar je neposreden odziv na dolgotrajno politično nestabilnost v državi. Ta poteza Moskve sledi obdobju intenzivnih mednarodnih napetosti, v katerih je Rusija večkrat nastopila kot ključna zaveznica venezuelskih oblasti. Odločitev o podpori Rodriguezovi je tesno povezana s predhodnimi dogodki, vključno z aretacijo Nicolása Madura s strani sil Združenih držav Amerike, kar je Rusija označila za nedopustno agresijo. S priznavanjem nove začasne voditeljice Rusija poskuša stabilizirati politični položaj v državi, hkrati pa ohraniti svoj geopolitični vpliv v regiji in preprečiti nadaljnje vojaško ali politično posredovanje zahodnih držav.

Ruski poslanec Aleksej Čepa je izjavil, da je Donald Trump spremenil svoje prvotno stališče o napadu ukrajinskih brezpilotnih letalnikov na rezidenco Vladimirja Putina zaradi vpliva ameriške Centralne obveščevalne agencije (Cia). Čepa je prepričan, da bi bil napad na rezidenco nemogoč brez podpore Cie.

V Združenih državah Amerike so se v zadnjih dneh zvrstile ostre kritike na račun vodenja države pod predsednikom Donaldom Trumpom, ki prihajajo tako iz vrst njegove lastne stranke kot od nekdanjih tesnih zaveznikov. Steve Bannon, nekdanji glavni strateg Bele hiše, je predsednika obtožil kopiranja zunanjepolitičnega pristopa demokratov, potem ko je Trump v povezavi z napetostmi v Iranu uporabil retoriko, ki jo Bannon pripisuje Hillary Clinton. Bannon trdi, da so Trumpove grožnje z vojaškim posredovanjem proti Teheranu v nasprotju z njegovimi predvolilnimi obljubami o končanju tujih posegov. Istočasno se je republikanski kongresnik Don Bacon javno izpostavil proti predsednikovi dominanci nad zakonodajno vejo oblasti. Bacon je svoje kolege v kongresu pozval, naj prenehajo delovati kot Trumpovi podrejenec in znova uveljavijo ustavne pristojnosti kongresa, zlasti na področjih trgovinske politike, carin in pomoči Ukrajini. Po mnenju Bacona bi bili Trumpovi ukrepi boljši, če bi se kongres uprl in predsednika usmeril v bolj premišljene odločitve. Dodatno težo kritikam daje nova analiza MS NOW, ki razkriva vrsto neizpolnjenih ali le delno izpolnjenih obljub iz Trumpovega drugega mandata. Med njimi izstopa neuspeh pri končanju vojne v Ukrajini v 24 urah, kar je Trump zdaj označil za sarkastično izjavo. Poleg tega se administracija sooča z obtožbami o politizaciji pravosodnega ministrstva za pregon političnih nasprotnikov, kar je v neposrednem nasprotju z njegovimi trditvami ob nastopu mandata.

Madžarski predsednik vlade Viktor Orban je v javnem nastopu poudaril, da bi morebitno zagotavljanje finančne pomoči Ukrajini v višini 800 milijard evrov resno škodovalo evropskim narodom. Po Orbanovih besedah Evropa, ki se trenutno spopada z gospodarsko recesijo, ne more prevzeti takšnega finančnega bremena, ne da bi pri tem ogrozila lastno stabilnost in blaginjo svojih državljanov. Orban je izrazil prepričanje, da bodo prebivalci držav članic Evropske unije začeli aktivno nasprotovati takšni politiki, če bodo evropski voditelji vztrajali pri izpolnjevanju finančnih zahtev Kijeva. Madžarski premier je opozoril na morebitne nepopravljive napake v evropski politiki do Ukrajine in dodal, da bi takšna sredstva le še poglobila krizo znotraj same Unije. Njegove izjave sledijo napovedim ukrajinskih oblasti, ki so v začetku januarja izpostavile potrebo po obsežni finančni injekciji za obnovo države in nadaljevanje obrambe. Orban ostaja eden najglasnejših kritikov neomejene finančne in vojaške podpore Ukrajini znotraj evropskega bloka, pri čemer se zavzema za prednostno reševanje notranjih gospodarskih vprašanj Evropske unije.

V Iranu so se v zadnjih dneh močno razširili nasilni protesti zaradi poglobljene gospodarske krize, ki trajajo že skoraj dva tedna. Razmere so sprožile ostro besedno vojno med iranskimi oblastmi in administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social izrazil podporo protestnikom in iranskemu režimu postavil ultimat, kar je v Teheranu naletelo na buren odziv. Iranske oblasti so na osrednjem trgu v prestolnici celo postavile nov mural z opozorilom ameriškim vojakom. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove grožnje sprožile delitve tudi v republikanski stranki. Kongresnik Thomas Massie je javno kritiziral predsednikovo zunanjo politiko in poudaril, da bi se morala država osredotočiti na lastne notranje težave namesto na vmešavanje v iranske zadeve. Medtem ko Washington stopnjuje pritisk, se Iran sooča z najhujšo nestabilnostjo v zadnjih letih, ki jo poganjajo inflacija in nezadovoljstvo prebivalstva nad vladnim upravljanjem gospodarstva. Dogajanje je neposredno povezano s predhodnimi ameriškimi grožnjami o napadih na jedrske objekte in Trumpovo podporo izraelskim vojaškim načrtom, kar je dodatno radikaliziralo iransko stran.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Ameriške oblasti so v New Yorku pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Letalo z venezuelskim voditeljem je v Združene države Amerike prispelo v okviru postopka, ki ga vodi zvezno sodišče na Manhattnu. Ruska federacija je po dogodku nemudoma pozvala Washington k njuni izpustitvi, medtem ko ameriško tožilstvo vztraja pri obtožbah o dolgotrajnih kriminalnih dejavnostih. Madura in Floresovo v New Yorku čaka prva sodna obravnava. Obtožnica južnega okrožja New Yorka Floresovi pripisuje dolgoletno zgodovino kaznivih dejanj, povezanih z delovanjem venezuelskega režima. Pridržanje predstavlja stopnjevanje napetosti med Caracasom in Washingtonom, ki že dlje časa izvaja pritisk na Madura zaradi očitkov o avtokratskem vladanju in vpletenosti v trgovino z mamili. Rusija dogodek označuje za kršitev mednarodnih norm, medtem ko ameriška stran poudarja neodvisnost sodstva pri pregonu domnevnih mednarodnih kaznivih dejanj.

Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo zaskrbljenost glede "nenormalne" situacije okoli ruskega naftnega tankerja "Mariner", ki naj bi ga v mednarodnih vodah severnega Atlantika preganjali ameriški in Natovi vojaški ladji, kar so označili za neutemeljeno pritiskanje na tanker, ki je oddaljen tisoče milj od ZDA. Rusija pozorno spremlja situacijo.

Češki minister za zunanje zadeve Petr Macinka je na zagovor poklical ukrajinskega veleposlanika v Pragi Vasila Zvariča, potem ko se je ta kritično odzval na novoletni nagovor predsednika poslanske zbornice Tomia Okamure. Vodja stranke SPD Okamura je v svojem govoru ostro kritiziral Ukrajino in nadaljnjo pomoč tej državi, pri čemer je vztrajal, da za svojimi izjavami trdno stoji. Po mnenju Macinke in podpredsednice gibanja ANO Alene Schillerove bi morala biti ukrajinska stran glede na obsežno češko pomoč bolj pokorna. Spor se je dodatno zaostril, ko so se v bran veleposlaniku postavili visoki ukrajinski predstavniki, vključno z zunanjim ministrom Andrijem Sibigo in predsednikom ukrajinskega parlamenta Ruslanom Stefančukom. Schillerova je sicer poudarila, da so bile Okamurove besede namenjene predvsem njegovim volivcem, vendar je hkrati podprla odločitev zunanjega ministrstva za diplomatsko ukrepanje. Incident predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med češko populistično opozicijo in ukrajinsko diplomacijo, ki so se začele že s simbolnimi potezami v češkem parlamentu.

Češki zunanji minister Petr Macinka je napovedal, da bo v prihodnjih dneh na zagovor poklical ukrajinskega veleposlanika v Pragi Vasilija Zvariča. Razlog za diplomatsko potezo so veleposlanikovi kritični odzivi na izjave podpredsednika poslanske zbornice češkega parlamenta Tomia Okamure. Slednji je v svojem novoletnem nagovoru ostro nasprotoval financiranju nakupa orožja za Ukrajino z denarjem čeških davkoplačevalcev, vojno označil za nesmiselno ter vodstvo v Kijevu imenoval za hunto, ki naj bi bila vpletena v korupcijo. Veleposlanik Zvarič se je na Okamurove besede odzval s pozivom češki civilni družbi, kar je češka podpredsednica vlade in finančna ministrica Alena Schillerová označila za nedopustno prekoračitev diplomatskih pooblastil. Zunanje ministrstvo meni, da je bila reakcija ukrajinske strani neprimerna, zato želijo zadevo razjasniti na osebnem srečanju. Medtem so nekatere liberalne opozicijske stranke na Češkem zaradi spornih izjav že zahtevale odstop Okamure z mesta podpredsednika parlamenta, saj menijo, da njegove besede škodujejo češkim strateškim interesom.

Ruski senator Konstantin Kosačev se je ostro odzval na uradno izjavo ameriškega zunanjega ministrstva, s katero so Združene države Amerike celotno zahodno poloblo opredelile kot svoje izključno interesno območje. Kosačev je na svojem profilu v aplikaciji Telegram izpostavil, da gre za oživljanje Monroejeve doktrine v sodobni obliki, pri čemer ga po lastnih besedah najbolj zanima, kako se bodo na tovrstno ekspanzivno retoriko odzvale evropske države. Po njegovem mnenju so ZDA s tem dejanjem uradno potrdile svojo namero po popolni prevladi nad ameriško celino, kar bi po mnenju ruskih uradnikov lahko vplivalo na globalno stabilnost in suverenost drugih držav. Ruski uradnik je v svojem zapisu poudaril, da so ZDA na spletni strani State Departmenta odkrito zapisale, da je zahodna polobla njihova, kar razume kot neposreden izziv mednarodnemu pravu in načelu enakopravnosti držav. Komentarji Kosačeva so del širše ruske diplomatske kampanje, ki ZDA obtožuje imperializma in neokolonializma. Dogodek dodatno zaostruje že tako napete odnose med Washingtonom in Moskvo, obenem pa sproža vprašanja o prihodnji usmeritvi ameriške zunanje politike v latinskoameriški regiji. Evropska unija se na te navedbe zaenkrat še ni uradno odzvala, čeprav Kosačev nakazuje, da bi morale biti evropske prestolnice zaskrbljene zaradi ameriške samovolje.

Ministrstvo za zunanje zadeve Ukrajine je na pogovor poklicalo češkega odpravnika poslov, potem ko je predsednik češkega poslanskega doma Tomio Okamura v svojem novoletnem nagovoru ostro kritiziral kijevsko vlado. Okamura je kabinet predsednika Volodimirja Zelenskega označil za "hunto" in se izrekel proti nadaljnji vojaški pomoči Ukrajini, kar je sprožilo buren odziv ukrajinskega veleposlanika v Pragi Vasilija Zvariča. Slednji je javno izrazil svoje ogorčenje, kar pa je češka stran ocenila kot kršitev diplomatskega etiketa. Češki zunanji minister Petr Macinka se je v ponedeljek sestal z veleposlanikom Zvaričem, da bi razpravljala o nastali situaciji. Macinka je poudaril, da srečanje ni bilo uraden poziv na zagovor, temveč delovni sestanek, na katerem so obravnavali razpoloženje dela češke družbe in vprašanja financiranja ukrajinskih oboroženih sil. Češki premier Andrej Babiš je bil do ravnanj ukrajinskega diplomata kritičen in je izjavil, da jih veleposlanik nima kaj učiti, hkrati pa je zagotovil, da češka zunanja politika ostaja prozahodna in trdna v svojih zavezništvih. Diplomatska napetost se odraža tudi v napovedanih nadaljnjih pogovorih med češkim in ukrajinskim zunanjim ministrom.

Danska premierka Mette Frederiksen je izjavila, da verjame, da ameriški predsednik Donald Trump resno želi prevzeti Grenlandijo. Poudarila je, da bi morebiten napad ZDA na drugo državo članico Nata zaustavil vse.

Ruski mediji, ki se sklicujejo na nemški časnik Berliner Zeitung, so poročali, da je ameriška operacija proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru za Ukrajino "najslabši signal", celo bolj zaskrbljujoč od težav na fronti in neuspešnih pogajanj. Operacija naj bi bila "pomembno opozorilo" za Kijev.

Republikanski poslanec v ameriškem predstavniškem domu Don Bacon je javno pozval svoje strankarske kolege, naj prenehajo delovati kot podrejena skupina oziroma »hlapci« predsednika Donalda Trumpa in ponovno uveljavijo ustavno vlogo kongresa. Bacon, ki se po koncu trenutnega mandata upokojuje, je v pogovoru za New York Times poudaril, da bi bila Trumpova politika na področju carin in podpore Ukrajini bistveno boljša, če bi se kongresni republikanci upali zoperstaviti njegovim odločitvam. Po njegovih besedah pomanjkanje ustavnih omejitev predsedniku omogoča delovanje brez potrebnih zadržkov, kar škoduje dolgoročnim interesom države. Hkrati se Trump spopada s kritikami iz lastnega nekdanjega kroga, saj ga je nekdanji glavni strateg Steve Bannon obtožil, da pri zunanji politiki do Irana uporablja pristope, ki so značilni za njegove politične nasprotnike, kot sta Hillary Clinton in Samantha Power. Bannon je Trumpove grožnje z nasiljem označil za del starega scenarija demokratov. Poleg notranjih razkolov je nova analiza MS NOW razkrila številne neizpolnjene predvolilne obljube Trumpovega drugega mandata, vključno z napovedjo o končanju vojne v Ukrajini v 24 urah, kar je predsednik kasneje označil za sarkastično izjavo. Kritike letijo tudi na zlorabo pravosodnega ministrstva za pregon političnih nasprotnikov, kar je v nasprotju z njegovimi obljubami o prenehanju orožja države proti kritikom.

Kiril Dmitrijev, vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF) in posebni predstavnik ruskega predsednika za investicijsko-ekonomsko sodelovanje, je izjavil, da je svet vstopil v novo obdobje prerisovanja zemljevidov vpliva. Dmitrijev je svoje stališče objavil na družbenem omrežju X, kjer je komentiral aktualne geopolitične premike in delitev sveta na interesne cone pod vodstvom ključnih svetovnih voditeljev, vključno z Vladimirjem Putinom, Donaldom Trumpom in Ši Džinpingom. Ruski uradnik meni, da so se tradicionalne sfere vpliva začele spreminjati, kar zahteva novo opredelitev moči na globalni ravni. Njegove izjave prihajajo v času, ko se odnosi med velikimi silami vse bolj zaoštrujejo, Rusija pa si prizadeva utrditi svojo vlogo v novem večpolarnem svetovnem redu. Napovedana preureditev vpliva bi lahko močno posegla v dosedanje mednarodne odnose in ekonomske povezave, kar neposredno vpliva na stabilnost svetovnega gospodarstva in varnostno arhitekturo.

Poslanec ruske dume Mihail Šeremet in drugi ruski uradniki so se ostro odzvali na nedavne izjave ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega glede dveh možnih scenarijev za razvoj konflikta v Ukrajini. Šeremet je izjave ukrajinskega voditelja označil za posledico »paničnega napada« in izrazil mnenje, da so takšne trditve znak nestabilnosti v ukrajinskem političnem vrhu. Ruska stran trdi, da so napovedi o različnih potekih vojne v nasprotju z realnostjo na terenu. Kritike so se osredotočile predvsem na domnevno psihološko stanje predsednika Zelenskega, kar je del širšega vzorca retorike, ki jo ruski državni organi uporabljajo za spodkopavanje verodostojnosti ukrajinskega vodstva. Odzivi prihajajo v času, ko obe strani krepita svoje diplomatske in vojaške dejavnosti, medtem ko mednarodna skupnost spremlja razvoj dogodkov na fronti.

Češki mandatar in predsednik gibanja ANO Andrej Babiš je po napovedih podpredsednika stranke Karla Havlíčka predsedniku države Petru Pavlu uradno predlagal Filipa Turka za novega ministra za okolje. Turek, ki je v javnosti znan kot častni predsednik stranke Motoristi sobě, ostaja edini kandidat za ta resor, saj v gibanju ANO poudarjajo, da dosledno spoštujejo koalicijsko pogodbo med strankami ANO, SPD in Motoristi. Odločitev predstavlja nov vrhunec politične napetosti med bodočim premierjem in predsednikom republike. Predsednik Petr Pavel je že pred uradnim predlogom izrazil oster odpor do Turkovo imenovanja, kar bi lahko povzročilo ustavno-pravni zaplet pri sestavi nove vlade. Kljub predsednikovemu odklonilnemu stališču Havlíček vztraja, da je izbira ministrov v domeni koalicije in da Babiš od svojega predloga ne namerava odstopiti. Situacija nakazuje na zahteven proces potrjevanja ministrske ekipe, saj gre za neposreden spopad med ustavnimi pristojnostmi predsednika in politično voljo nove parlamentarne večine.