Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je napovedal, da bodo ameriške sile začele izvajati kopenske napade na mamilarske kartele, s čimer se močno zaostruje ameriška strategija v boju proti trgovini z drogami. Napoved o kopenskem posredovanju prihaja neposredno po seriji zračnih napadov in bombardiranj sumljivih plovil v Karibskem morju ter Tihem oceanu. Čeprav Trump ni podal natančnih informacij o tem, na katerih ozemljih oziroma v katerih državah bodo ti napadi potekali, odločitev nakazuje na prehod h agresivnejši vojaški doktrini zunaj meja ZDA. Nova strategija se je začela stopnjevati po nedavnih dogodkih, povezanih z aretacijo Nicolása Madura, kar je Združenim državam omogočilo intenzivnejše delovanje v regiji. Ameriška administracija s tem sporoča, da se ne bo več omejevala zgolj na prestrezanje pošiljk na morju, temveč bo vire mamilarskih organizacij uničevala neposredno na tleh. Strokovnjaki opozarjajo, da bi takšne operacije lahko imele daljnosežne posledice za diplomatske odnose v Latinski Ameriki. Operacija predstavlja enega najbolj drastičnih odmikov od dosedanje prakse kazenskega pregona, saj vključuje uporabo vojaške moči za naloge, ki so bile tradicionalno v domeni policijskih organov in obveščevalnih služb. Odločitev odraža Trumpovo zavezo k popolnemu uničenju mamilarskih poti, ki vodijo v ZDA, vendar hkrati odpira številna vprašanja o mednarodnem pravu in suverenosti držav, kjer naj bi operacije potekale.

Donald Trump je ponovno zagrozil Iranu z »zelo hudim udarcem«, medtem ko se v državi nadaljujejo protesti. Trump se je pohvalil, da je Rusija umaknila svoje vojne ladje med zasegom ruskega tankerja v severnem Atlantiku, a je Moskva to zanikala. Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla napad na Putinovo rezidenco.

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek, 8. januarja 2026, napovedal novo fazo vojaškega posredovanja proti narkokartelom z uvedbo kopenskih napadov. V izjavi za televizijsko mrežo Fox News je pojasnil, da bodo Združene države Amerike po dosedanjih letalskih in pomorskih operacijah v Karibih ter Tihem oceanu zdaj začele s »frappami au sol« oziroma kopenskimi napadi. Čeprav Trump ni natančno opredelil geografskih lokacij načrtovanih vojaških akcij, je ostro kritiziral razmere v Mehiki in izrazil obžalovanje nad stanjem v državi, ki jo po njegovih besedah dejansko vodijo kriminalne združbe. Napoved prihaja v času povečanih napetosti v regiji, neposredno po aretaciji Nicolasa Madura. Trump je poudaril, da so bili prejšnji ukrepi proti plovilom kartelov uspešni, vendar za dokončno zatrtje trgovine z drogami ZDA potrebujejo agresivnejši pristop na kopnem. Mehiko je pozval, naj se »ressaisir« (strezni oziroma zbere), saj naj bi bila država pod popolnim nadzorom narkotrafikantov, kar predstavlja neposredno grožnjo ameriški nacionalni varnosti. Analitiki opozarjajo, da bi neposredno vojaško posredovanje na tujem ozemlju brez jasnega privoljenja lokalnih oblasti lahko povzročilo hudo diplomatsko krizo. Trumpova administracija je sicer že pred meseci kartele označila za tuje teroristične organizacije, kar po njihovem mnenju pravno utemeljuje uporabo vojaške sile. Kljub temu podrobnosti o sodelovanju z mehiškimi oblastmi ali časovnem okviru operacij ostajajo neznanka.

Policisti v Doboju so aretirali voznika iz Gradačca z začetnicami K. K., ki je upravljal osebno vozilo znamke Audi pod vplivom amfetaminov. Organi pregona so med rutinsko kontrolo ugotovili prisotnost prepovedanih substanc v krvi, kar je privedlo do takojšnjega odvzema prostosti. Ob preverjanju podatkov v uradnih evidencah so policisti ugotovili, da ima moški za več kot 20.000 konvertibilnih mark (približno 10.200 evrov) neplačanih glob za prometne prekrške. Zaradi ponavljajočih se kršitev in visokega dolga do države so policisti na podlagi veljavne zakonodaje vozilo znamke Audi trajno zasegli. Policijska uprava Doboj je v uradnem sporočilu za javnost poudarila, da gre za ukrep, s katerim želijo zmanjšati število povratnikov na cestah. Voznik bo poleg izgube vozila kazensko odgovarjal tudi zaradi vožnje pod vplivom psihoaktivnih snovi, primer pa je bil predan pristojnemu tožilstvu.

Policisti mejne policije Imotski so med operativnim delom v naselju Poljice pri moškem odkrili in zasegli zavojček z 0,49 grama kokaina. Nadaljnja kriminalistična preiskava je razkrila, da je osumljenec prepovedano drogo kupil od 80-letnega moškega, kar je vodilo do obsežnejše policijske akcije na domu starejšega preprodajalca. Pri preiskavi bivalnih prostorov 80-letnika so policisti odkrili večjo količino prepovedane droge, ki je bila že pripravljena za nadaljnjo prodajo. Zasegli so skupno deset plastičnih zavojčkov, v katerih je bilo 7,22 grama kokaina, ter digitalno tehtnico za natančno merjenje odmerekv. Najdba tehtnice in način pakiranja potrjujeta sume, da se je moški sistematično ukvarjal z ulično preprodajo. Zoper 80-letnega osumljenca je bila podana kazenska ovadba zaradi neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. Moškega so po končanem postopku predali pripornemu nadzorniku, primer pa je zaradi starosti storilca in narave kaznivega dejanja vzbudil precejšnjo pozornost hrvaške javnosti.

Policija v črnogorskem obalnem mestu Ulcinj je v zadnjih 24 urah izvedla poostren nadzor prometa, v katerem je aretirala sedem oseb zaradi vožnje pod vplivom psihoaktivnih snovi in alkohola. Med pridržanimi je pet tujih državljanov, kar odraža povečano prisotnost turistov in tujih delavcev v regiji med turistično sezono. Izstopa primer 24-letnega turškega državljana z inicialkami K. E., pri katerem je test pokazal prisotnost prepovedane substance THC. Zaradi kršitve cestnoprometnih predpisov mu je bila izrečena zaporna kazen v trajanju 20 dni. Uprava policije je ob tem poudarila, da bodo tovrstne aktivnosti za zagotavljanje varnosti na cestah nadaljevali tudi v prihodnje. Akcija črnogorskih organov pregona je del širših prizadevanj za zmanjšanje števila prometnih nesreč, ki so v poletnih mesecih na črnogorski obali pogosto povezane z zlorabo substanc. Lokalne oblasti opozarjajo na ničelno toleranco do vožnje pod vplivom alkohola in drog, s čimer želijo izboljšati varnost tako domačinov kot obiskovalcev.

Sodnica za prekrške v črnogorskem Ulcinju je v nujnem postopku obsodila turškega državljana na 20 dni zaporne kazni, ker je vozil osebno vozilo pod vplivom prepovedane droge marihuana. Policisti so kršitelja ustavili na lokalni cesti v torek, 7. januarja 2026, okoli 21. ure, ko je preizkus prisotnosti drog potrdil vožnjo pod vplivom psihoaktivnih snovi. Predsednik sodišča za prekrške v Budvi, Marko Đukanović, je potrdil, da je bil obsojenec takoj po izreku sodbe napoten na prestajanje kazni. Poleg zaporne kazni mu je dežurna sodnica Slađana Batjaktarević izrekla tudi varnostni ukrep prepovedi vožnje motornih vozil na ozemlju Črne gore za obdobje štirih mesecev. Primer poudarja strogo politiko črnogorskih organov pregona do vožnje pod vplivom narkotikov, zlasti v turističnih središčih, kot je Ulcinj. Hitri postopek in takojšnja napotitev v zapor služita kot opozorilo tujim državljanom, da lokalna zakonodaja ne dopušča tovrstnih kršitev varnosti v cestnem prometu.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

Turška policija je v Istanbulu izvedla obsežno protidrogovno operacijo, v kateri je bilo pridržanih 24 oseb, med njimi tudi priljubljeni igralec Doğukan Güngör, znan po vlogi v seriji Kizilcik Serbeti (Brusnični šerbet). Operacija, ki je potekala hkrati v štirih provincah, je bila usmerjena proti posameznikom, osumljenim nakupa, posesti in uživanja prepovedanih drog. Poleg Güngörja so oblasti pridržale še več drugih osebnosti iz sveta kulture in medijev. Policijske enote so preiskave opravile v 34 elitnih nočnih klubih, kjer so zasegle večje količine drog, orožja in streliva. Poleg očitkov o vpletenosti v trgovino z mamili so nekateri pridržani osumljeni tudi kaznivih dejanj, povezanih s prostitucijo. Turške oblasti so v zadnjih mesecih močno okrepile nadzor nad javnimi osebnostmi, saj so v podobnih operacijah od oktobra dalje pridržali že več igralcev, vplivnežev in celo športnih funkcionarjev. Igralec Güngör za zdaj ostaja v pridržanju, medtem ko tožilstvo nadaljuje z zbiranjem dokazov.

Pripadniki policijske uprave Banjaluka so v obsežni operativni akciji, ki je potekala v zadnjih petih dneh, odvzeli prostost devetim osebam. Aretacije so bile izvedene zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj in prekrškov s področja zlorabe prepovedanih drog ter nedovoljene posesti orožja. Po uradnih navedbah policije so bile aktivnosti usmerjene v zatiranje ulične prodaje in distribucije narkotikov na širšem območju mesta. Policijska uprava Banjaluka je v uradni izjavi potrdila, da so med operacijo zasegli določene količine prepovedanih snovi in orožja, kar bo služilo kot dokazni material v nadaljnjih kazenskih postopkih. Identitete pridržanih oseb niso bile javno razkrite, bodo pa zoper njih vložene ustrezne kazenske ovadbe na pristojno tožilstvo. Operacija odraža prizadevanja lokalnih organov pregona za izboljšanje varnostnih razmer v entiteti Republika Srbska.

Tožilstvo v tajvanskem okraju Yunlin je vložilo obtožnico proti dvanajstim članom kriminalne združbe, ki so v mestu Douliu pod krinko skupnega gospodinjstva izvajali obsežne goljufije in preprodajali prepovedane droge. Kriminalno združbo je vodil moški s priimkom Yang, ki je skupaj s svojo partnerko in enoletnim otrokom bival v najeti hiši, kjer so z drogami vabili mlade k sodelovanju pri kaznivih dejanjih. Skupina je v enem letu ogoljufala najmanj 232 oseb in si pridobila protipravno premoženjsko korist v višini 13,5 milijona tajvanskih dolarjev (približno 400.000 evrov). Po navedbah preiskovalcev je policija po več kot enoletnem sledenju razbila mrežo tako imenovanih 'denarnih mul' oziroma kurirjev, ki so dvigovali denar od žrtev. Glavni osumljenec Yang je trenutno na begu in je za njim razpisana tiralica, medtem ko je bilo preostalih enajst osumljencev, večinoma starih okoli 20 let, privedenih pred sodišče. Oblasti so ob razbitju tolpe zaplenile tudi orožje in manjšo količino mamil.

Ameriška administracija je objavila podrobnosti o vojaški operaciji, v kateri so posebne enote Združenih držav Amerike v Caracasu zajele nekdanjega venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Predsednik Donald Trump je potek operacije spremljal v živo iz svojega posestva Mar-a-Lago, kjer so v posebej pripravljenem prostoru namestili zaslone s prenosom dogajanja in spremljanjem odzivov na družbenih omrežjih. Objava fotografij iz operativnega centra potrjuje, da je vrh ameriške politike neposredno nadzoroval ekstrakcijo Madura, ki se je zgodila po večmesečnem spremljanju njegovih premikov s strani obveščevalnih služb. Operacija, ki se je odvila v venezuelski prestolnici, je bila rezultat dolgotrajnega načrtovanja pod vodstvom načelnika štaba združenih sil Dana Caina. Po zajetju so Madura, ki ga ameriško pravosodje bremeni mednarodne trgovine z drogami in korupcije, pripravili na transport v New York, kjer mu bodo sodili. Bela hiša je javnosti že posredovala prve vizualne dokaze o njegovem pridržanju, vključno s posnetki, na katerih je videti z zakritimi očmi. Dogodek je sprožil mešane mednarodne odzive, pri čemer so države, kot je Argentina, ukrep že pozdravile.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je po aretaciji s soprogo Silio Flores prispel v letalsko bazo nacionalne garde Stewart v New Yorku. Po poročanju ameriške mreže CNN so ga tja prepeljali z letalom pod strogim varovanjem zveznih organov, potem ko so Združene države Amerike proti njemu sprožile obtožbe zaradi narkoterorizma. To dejanje predstavlja vrhunec večletnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, saj so ameriške oblasti Madura že dalj časa obravnavale kot vodjo mednarodne kriminalne združbe. Pričakuje se, da bo Maduro prihodnji teden stopil pred zvezno sodišče na Manhattnu, kjer se bo spopadel z obtožbami glede trgovine z drogami in nedovoljenega posedovanja orožja. Ameriško ministrstvo za pravosodje mu očita sodelovanje z militantnimi skupinami, s katerimi naj bi preplavljal ameriški trg s kokainom. Njegov prihod v Združene države Amerike v lisicah pomeni zgodovinski precedens, saj gre za enega redkih primerov, ko je bil aktualni voditelj države pridržan in priveden pred ameriško sodstvo zaradi obtožb organiziranega kriminala.

V New Yorku je v nedeljo, 4. januarja, okoli polnoči pristalo letalo s pridržanim predsednikom Venezuele Nicolasom Madurom in njegovo soprogo Cilio Flores. Letalo je pristalo v vojaški bazi nacionalne garde Stewart, kjer so ga pričakale močne varnostne sile, vključno s pripadniki agencije DEA. Po navedbah ameriških uradnikov so Madura z letališča z vuklenimi rokami in pod strogim nadzorom prepeljali s helikopterjem v mesto, kjer so izvedli postopek identifikacije in registracije pridržane osebe. Maduro bo po opravljenih postopkih nameščen v zveznem priporu Metropolitan Detention Center. Pred zvezno sodišče na Manhattnu naj bi stopil najpozneje do ponedeljka zvečer po lokalnem času. Obtožnica proti venezuelskemu voditelju vključuje resna kazniva dejanja, povezana s trgovino z drogami in nezakonitim posedovanjem orožja. Njegova aretacija in izročitev Združenim državam Amerike predstavljata velik preobrat v diplomatskih odnosih med državama in bi lahko imela daljnosežne posledice za politično stabilnost v Latinski Ameriki.

Vplivni svetovni mediji, vključno z ameriškim časnikom The New York Times, so v zadnjih dneh ostro obsodili odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa za vojaško posredovanje v Venezueli. Kritiki opozarjajo, da je vojaška akcija, ki se je začela s kopenskimi napadi konec lanskega decembra, nezakonita, nepremišljena in v neposrednem nasprotju s Trumpovimi predvolilnimi obljubami o končanju tujih vojn. Nemški mediji so pri tem izpostavili, da predsednikova politika temelji na pravici močnejšega, kar resno ogroža obstoječo mednarodno ureditev. Operacija, ki jo je Trump utemeljil kot del boja proti trgovini z drogami, je povzročila zaskrbljenost glede prihodnjih korakov Washingtona v regiji. Analitiki poudarjajo, da bi lahko Trumpova hibris oziroma pretiran ponos privedla do usodnih posledic za njegovo administracijo. Medtem ko Washington trdi, da so cilji operacije izključno logistični objekti in infrastruktura za tihotapljenje, kritiki v ameriškem kongresu in mednarodni javnosti opozarjajo na nevarnost destabilizacije celotne Latinske Amerike.

V Amsterdamu so zaznali opazno povečanje uporabe trdih drog na javnih mestih, pri čemer se težave osredotočajo predvsem na uživanje cracka. Prebivalci različnih mestnih četrti poročajo o vse večji vidnosti odvisnikov, ki droge uživajo na ulicah, v bližini šol in celo na otroških igriščih. Zaradi resnosti razmer je mestna občina Amsterdam že začela izvajati pilotni projekt, s katerim želijo omejiti javno motenje miru in zmanjšati negativen vpliv na lokalne skupnosti. Razmere so še posebej kritične v nekaterih stanovanjskih soseskah, kjer so ljudje vsakodnevno priča preprodaji drog in prostituciji, povezani z iskanjem sredstev za nakup prepovedanih substanc. Lokalni prebivalci opozarjajo, da se v peskovnikih šol pojavljajo pripomočki za uživanje drog, kar predstavlja neposredno tveganje za otroke. Mestne oblasti poskušajo z novo strategijo zajeziti problematiko, ki po mnenju mnogih ogroža varnost in kakovost življenja v nizozemski prestolnici.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Nicolás Maduro, nekdanji predsednik Venezuele, se je pojavil na sodišču v New Yorku, kjer mu bo sodil 92-letni sodnik Alvin Hellerstein. Pričakuje se, da bo Maduro pripor zadržan v newyorškem Metropolitanskem pripornem centru. Njegov odvetnik, znan po natančnosti, je v preteklosti branil Juliana Assangea. Survetement znamke Nike, ki ga je Maduro nosil ob aretaciji, je postal globalno razprodan.

Ameriški predsednik Trump je opozoril novo začasno venezuelsko voditeljico Delcy Rodríguez, da se bo soočila s hudimi posledicami, če ne bo sodelovala z ZDA. Trump je dejal, da so ZDA 'prevzele nadzor' nad Venezuelo, čeprav je državni sekretar Marco Rubio izjavil, da ZDA ne bodo upravljale Venezuele, temveč bodo uporabile naftno blokado za dosego sprememb. Nicolásu Maduru bo v New Yorku sodil 92-letni sodnik Alvin Hellerstein.

Nicolás Maduro in njegova žena Cilia Flores sta bila zajeta v Caracasu in prepeljana v New York, kjer bo Maduro danes popoldne stopil pred sodnika. Zaradi Madurovega športnega kompleta Nike, ki ga je nosil ob aretaciji, naj bi prišlo do svetovnega pomanjkanja tega oblačila.

Nicolása Madura so v New Yorku, z nogami v okovih, privedli pred sodišče. Izjavil je, da je nedolžen. Sojenje vodi 92-letni sodnik Alvin Hellerstein. Pričakuje se, da bo Maduro pridržan v newyorškem Metropolitanskem pripornem centru. ZDA grozijo tudi drugim državam, od Kolumbije do Grenlandije.

Nicolás Maduro je na prvem zaslišanju v New Yorku zanikal obtožbe. Na sodišče so ga pripeljali s helikopterjem in oklepnim vozilom. Njegova žena je prav tako zanikala obtožbe.

Organizator napada na koncertno dvorano Crocus City Hall v predmestju Moskve, Šamsidin Fariduni, naj bi trem drugim izvajalcem terorističnega dejanja pred samim napadom tajno podtaknil neznano narkotično snov. Kot poroča ruska tiskovna agencija TASS, ki se sklicuje na vire iz sodnega postopka, so preiskovalci ugotovili prisotnost psihoaktivnih snovi v krvi napadalcev. Te naj bi zmanjšale njihov strah in vplivale na njihovo dojemanje realnosti med izvedbo množičnega poboja. Ruski preiskovalni organi trdijo, da je Fariduni snov podtaknil brez vednosti ostalih sostorilcev, kar naj bi bil del širše strategije za zagotovitev izvedbe napada. Informacija je prišla v javnost v okviru potekajočega sodnega procesa proti osumljencem za napad, ki se je zgodil marca 2024. Oblasti še vedno preiskujejo natančno sestavo uporabljenih substanc in morebitne zunanje vplive na logistično pripravo teroristične celice.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežen in nepredviden vojaški napad na venezuelsko prestolnico Caracas, v katerem so pripadniki elitne enote Delta Force zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo, ki so jo spremljali siloviti zračni napadi na vojaške in civilne cilje, označil za »briljantno« in napovedal, da bodo ZDA upravljale državo do vzpostavitve varne politične tranzicije. Madura so po zajetju nemudoma prepeljali v New York, kjer se bo na zveznem sodišču v Brooklynu zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu in mednarodnem trgovanju s kokainom. Mednarodna skupnost se je na agresivno potezo Washingtona odzvala z mešanimi občutki; medtem ko so nekateri voditelji, kot je francoski predsednik Emmanuel Macron, dogodek označili za konec diktature, so Združeni narodi in več latinskoameriških držav napad ostro obsodili kot kršitev mednarodnega prava in suverenosti. Po poročanju tujih medijev je v napadih na Caracas izgubilo življenje najmanj 40 ljudi, med njimi tako vojaki kot civilisti. V Venezueli je vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, vendar Trumpova administracija napoveduje neposredno vlogo ameriških naftnih podjetij pri obnovi državne infrastrukture.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta po aretaciji, ki so jo izvedle ameriške vojaške sile, prispela v New York. Ameriški predsednik Donald Trump je Venezuelo obtožil aktivnega spodbujanja tihotapljenja drog v Združene države Amerike, kar je služilo kot podlaga za vojaško operacijo. Maduro se bo na sodišču v New Yorku zagovarjal zaradi obtožb narkoterorizma in zarote za uvoz kokaina, za kar mu grozi dolgoletna zaporna kazen. Letalo z zakoncema je pristalo v letalskem oporišču Stewart North, severno od New Yorka, kjer so ju prevzele zvezne oblasti. Operacija je sprožila mešane odzive v ameriški in mednarodni politiki. Newyorški župan Zohran Mamdani je vojaško posredovanje ostro kritiziral in ga označil za kršitev zveznega ter mednarodnega prava. Po njegovih besedah enostranski napad na suvereno državo predstavlja vojno dejanje. Kljub kritikam so ameriške oblasti nadaljevale s postopki, ki temeljijo na dolgoletnih obtožnicah proti venezuelskemu vrhu. V Venezueli so se medtem pojavile zahteve po dokazih o tem, da sta aretirana zakonca še živa, medtem ko so ZDA že priznale novo politično vodstvo v državi.

Ameriške oborožene sile so v usklajeni vojaški operaciji v Caracasu zajele dolgoletnega venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljali v Združene države Amerike. Maduro je v New York prispel v soboto, kjer so ga pravosodni organi v lisicah in pod strogim varovanjem privedli pred sodišče. Ameriško tožilstvo ga obtožuje »zarote za drogoterrorizem« oziroma vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami, za kar mu bodo sodili v Brooklynu. Medtem ko so ga oblasti namestile v zloglasni pripor Metropolitan Detention Center, so v javnost prišli posnetki njegovega prihoda, na katerih je ujeti avtokrat deloval sarkastično. Zaradi nasilne odstranitve Madura z oblasti je v Venezueli nastala politična praznina, ki jo je začasno zapolnila dosedanja podpredsednica države kot vstopna interimska voditeljica. Administracija Donalda Trumpa je operacijo utemeljila kot nujno za vzpostavitev demokracije in preprečevanje kriminalnih dejavnosti, ki naj bi jih vodil Madurov režim. V Venezueli in mednarodni skupnosti so se že pojavili ostri odzivi; medtem ko venezuelski begunci v ZDA proslavljajo, zaveznice prejšnjega režima, kot sta Rusija in Kitajska, opozarjajo na kršenje suverenosti. Razmere v južnoameriški državi ostajajo izjemno napete in negotove.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po aretaciji v okviru ameriške vojaške operacije prispel v New York, kjer so ga zaprli v tamkajšnjo zvezno priporno enoto. Bela hiša je prek družbenega omrežja X objavila videoposnetek, ki prikazuje Madura v vklenjenega v lisice, medtem ko ga spremljajo agenti ameriškega urada za boj proti drogam (DEA). Maduro se bo v ponedeljek zjutraj pojavil pred zveznim sodiščem na Manhattnu, kjer se bo soočil z obtožbami glede vpletenosti v mednarodno trgovino z mamili. Aretacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in neposrednih vojaških posegov Združenih držav Amerike na venezuelskem ozemlju. Po navedbah ameriških uradnikov so Madura zajele posebne enote v operaciji, ki sledi dolgotrajnim obtožbam o vodenju narkokartela 'Los Soles'. Dogodek je močno odmeval v mednarodni javnosti, saj gre za redek primer, ko so ZDA na tujem ozemlju zajele in v domovino na sojenje privedle voditelja suverene države. Venezuelska stran je že pred aretacijo opozarjala na nezakonitost ameriških posegov, medtem ko je administracija Donalda Trumpa operacijo označila za ključen korak v boju proti narkoterorizmu in obnovi demokracije v regiji. Pričakuje se, da bo proces v New Yorku sprožil nove diplomatske in varnostne zaplete v latinskoameriški regiji.

Kitajska je obtožila ZDA, da se obnašajo kot "svetovni sodnik" z zajetjem venezuelskega predsednika Madura. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je izjavila, da Amerika ne pripada nobeni doktrini ali sili in poudarila, da bo branila suverenost držav svoje celine. Trumpovo bombardiranje Venezuele in ugrabitev predsednika Madura naj bi bila del večjega imperialističnega načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije v Latinski Ameriki in nadzor nad tamkajšnjimi naravnimi viri.

Po aretaciji Nicolása Madura in njegovem prihodu v New York, kjer se bo soočil z obtožbami o trgovini z drogami, so se pojavile ostre kritike Trumpove administracije. Robert Reich je Trumpovo ravnanje označil za 'očitno nezakonitost', ki ogroža civilizacijo. Strokovnjaki so izpostavili, da ima Trump kratek plan za Venezuelo, a da ustvarja nov kaos. Poudarili so, da je nafta ključni dejavnik v ameriškem napadu na Venezuelo. Razširile so se kritike, ki ZDA prikazujejo kot glavnega negativca v dogajanjih od Gaze do Venezuele. Hkrati se pojavljajo vprašanja o tem, ali ima Amerika nadzor nad situacijo ali ne.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru sporočil, naj bo po zajetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura previden. Trump je Petra obtožil vpletenosti v proizvodnjo prepovedanih drog in zatrdil, da ima kolumbijski predsednik laboratorije za kokain, ki ga nato pošilja v Združene države Amerike. Do teh izjav je prišlo kmalu po tem, ko so ameriške posebne enote v Caracasu zajele Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, kar predstavlja dramatičen zasuk v ameriški zunanji politiki do Latinske Amerike. Bela hiša je potrdila, da nameravajo ZDA začasno upravljati Venezuelo, kar napoveduje popolno zamenjavo tamkajšnjega režima. Kljub drznim vojaškim akcijam pa kritiki in nekdanji svetovalci v Washingtonu opozarjajo, da Trumpova administracija nima pripravljenega jasnega izhodnega načrta za stabilizacijo države po odstranitvi Madura. Dogajanje v regiji sproža visoko stopnjo negotovosti, saj Trumpove grožnje sosednjim državam, kot je Kolumbija, nakazujejo možnost širitve regionalnega konflikta pod pretvezo boja proti narkokartelom.

Ameriške sile so v soboto, 3. januarja 2026, v obsežni vojaški operaciji prijele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Aretacija se je odvila v vojaškem kompleksu Fuerte Tiuna v Caracasu, nakar so nekdanjega predsednika nemudoma prepeljali v New York. Ob prihodu na ameriška tla so Madura, ki je Venezuelo vodil več kot dvanajst let, iz letala izkrcali z vrečo na glavi in v uklenjenega v verige, kar simbolizira konec njegove dolgotrajne vladavine, zaznamovane s hudo gospodarsko krizo in obtožbami o represiji nad lastnim prebivalstvom. Operacijo je vodila administracija predsednika Donalda Trumpa, ki Madura bremeni vpletenosti v mednarodno trgovino z mamili in orožjem. Prijetje je v mednarodni skupnosti sprožilo mešane odzive. Medtem ko je brazilska vlada pod vodstvom predsednika Lule operacijo ostro obsodila kot kršitev suverenosti, je venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado dogodek pozdravila kot ključen korak k osvoboditvi države. V Venezueli so se po aretaciji stopnjevale napetosti, podpredsednica države pa je zahtevala takojšnjo izpustitev Madura in njegove žene Cilie Flores.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta v soboto prispela v letalsko bazo Stewart v New Yorku, potem ko so ju ameriške posebne enote zajele v obsežni vojaški operaciji v Caracasu. Operacija, ki jo je ukazal predsednik Donald Trump, predstavlja enega najradikalnejših posegov ameriške zunanje politike v zadnjih desetletjih, saj je bila usmerjena v odstranitev voditelja tuje države brez predhodne neposredne vojaške grožnje Združenim državam Amerike. Maduro je trenutno v ameriškem priporu, kjer se bo spopadal z obtožbami o trgovini z mamilom in narkoterorizmu. Medtem ko so nekateri svetovni voditelji in podjetniki, vključno z Elonom Muskom, operacijo pozdravili kot pot do blaginje Venezuele, so demokratski predstavniki v ameriškem kongresu izrazili ostro nasprotovanje. Administraciji očitajo zavajanje zakonodajnega telesa glede dejanskih ciljev operacije in opozarjajo na nevarne precedense, ki jih takšna dejanja postavljajo v mednarodnih odnosih.

Pripadniki goriškega deželnega poveljstva finančne straže (Guardia di Finanza) so v bližini meje s Slovenijo izvedli obsežno operacijo proti trgovini z drogami, v kateri so zasegli več kot 110 kilogramov čistega kokaina. Prepovedano snov so odkrili v tovornjaku s hrvaškimi registrskimi oznakami, ki je po prečkanju avtocestne cestninske postaje Moščenice (Lisert) vozil v smeri proti slovenski meji. Kljub navodilom finančnih stražnikov se voznik sprva ni ustavil, vendar so ga policisti kmalu zatem prisilili k postanku. Pri pregledu kabine tovornega vozila, ki je uradno prevažalo gradbeni material v Hrvaško, so s pomočjo službenih psov našli tri potovalne torbe, v katerih je bilo 101 zavoj kokaina. Zaradi suma neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami so aretirali voznika, državljana Srbije, ki so ga prepeljali v goriški zapor. Po ocenah preiskovalcev bi zasežena droga na črnem trgu dosegla vrednost približno 20 milijonov evrov. Operacija poudarja pomen stalnega nadzora na ključnih prometnih oseh v bližini državnih mej, kjer kriminalne združbe pogosto poskušajo pretovoriti prepovedane substance v sosednje države EU.

Posebne enote vojske Združenih držav Amerike so v hitri in vnaprej načrtovani vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je operacija trajala le 30 minut, predhodno pa so ZDA v prestolnici povzročile izpad električne energije. Madura so po zajetju s helikopterjem prepeljali v New York, kjer se bo soočil z obtožnico zaradi trgovine z drogami in pranja denarja. Trump je ob tem napovedal, da bodo ZDA prevzele upravljanje Venezuele in nadzor nad njenimi energetskimi viri. Operacija je bila po besedah generala Dana Caina načrtovana več mesecev, pri čemer so ameriške sile izvajale prikrite manevre ob venezuelski obali pod pretvezo boja proti narkokartelom. Obveščevalne službe, vključno s Cio, so podrobno spremljale Madurove navade, kar je omogočilo natančen vdor v predsedniško palačo. Medtem ko so nekatere afriške države in latinskoameriški voditelji operacijo že uradno obsodili kot kršitev suverenosti, Trump vztraja, da je bila odstranitev avtoritarnega vodje nujna za stabilnost regije in boj proti mednarodnemu kriminalu.

Združene države Amerike so v nočni vojaški operaciji v Venezueli prijele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Silio Flores. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa se Maduro trenutno nahaja na ameriški vojaški ladji USS Iwo Jima, kjer se bo soočil z obtožnico zaradi trgovine z drogami in orožjem. Zaenkrat še ni uradno potrjeno, kje bosta zakonca bivala med sodnim postopkom v ZDA, vendar ameriški mediji poročajo o možnosti namestitve v strogo varovanem zveznem zaporu v Brooklynu. Metropolitan Detention Center v New Yorku velja za eno najbolj varovanih ustanov v državi, kjer so v preteklosti zaprli nevarne kriminalce, kot sta bila vodja kartela Joaquín "El Chapo" Guzmán in Ismael "El Mayo" Zambada García. Zapor je bil po samomoru Jeffreyja Epsteina v sosednji ustanovi dodatno zavarovan, da bi preprečili morebitne poskuse pobega ali samomora. Varnostni strokovnjaki opozarjajo, da bi namestitev visokega politika v gosto naseljenem območju New Yorka lahko predstavljala precejšnje tveganje, zato končna odločitev o kraju pripora še ni bila sprejeta.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po aretaciji v Caracasu prispel v New York, kjer so ga pod strogim nadzorom zveznih agentov prepeljali v metropolitanski center za pridržanje (MDC) v Brooklynu. Ameriške oblasti so Madura, ki ga obtožujejo vodenja narkokartela Cartel de los Soles, zaprle v isto ustanovo, kjer je pridržan tudi ekvadorski mamilarski kralj Adolfo Macías Villamar, znan kot 'Fito'. Transfer sledi obsežni vojaški operaciji, v kateri so ameriške specialne sile januarja 2026 v venezuelski prestolnici zajele Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Maduro se bo pred zveznim sodiščem zagovarjal zaradi obtožb narkoterorizma in trgovine z mamili, ki so bile proti njemu vložene že leta 2020. Njegov prihod v New York označuje ključen trenutek v prizadevanjih ZDA za pregon vodstva chavista režima, ki ga Washington že dlje časa označuje za nelegitimnega.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Pred vojaško operacijo so ZDA Nicolasu Maduru ponudile možnost odhoda v Turčijo, kar pa je Maduro zavrnil. Na sodišču v New Yorku se je Maduro izrekel za vojnega ujetnika.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v uradni izjavi poudaril, da Združene države Amerike niso v vojni z Venezuelo, temveč izvajajo operacije proti mednarodnim organizacijam za trgovino z drogami. Rubio je pojasnil, da vojaške aktivnosti v regiji niso uperjene proti državi ali njenemu ljudstvu, temveč so usmerjene v uničenje mamilarskih kartelov, ki delujejo na tem območju. Hkrati je branil ameriško vojaško prisotnost v bližini Venezuele in nakazal, da bo prihodnjo smer države sooblikovala politika Washingtona. Izjave prihajajo v času izjemno zaostrenih odnosov med državama, ko Caracas obtožuje Washington spodbujanja vojne v Latinski Ameriki. Rubiove besede so odgovor na aretacijo Nicolása Madura in naraščajoče napetosti, ki so posledica preteklih ameriških sankcij proti venezuelskemu naftnemu sektorju in Madurovi družini. Kljub zagotovilom o miru, ameriška stran ne izključuje nadaljnjih ukrepov za zaščito svojih interesov in varnosti v Karibih.

Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli je ameriški predsednik Donald Trump razširil grožnje z vojaškimi intervencijami na Kolumbijo, Mehiko in Kubo. Kolumbiji je zagrozil z vojaško akcijo, če ne bo zajezila trgovine s kokainom, medtem ko je ponovil opozorila Mehiki in Kubi.

Zvezno sodišče v New Yorku je v soboto odprlo obtožnico proti venezuelskemu voditelju Nicolasu Maduru in njegovi soprogi Cilii Flores. Ameriško pravosodno ministrstvo ju obtožuje vodenja koruptivne in nelegitimne vlade, ki se je financirala z obsežnim trgovanjem z drogami. Po navedbah tožilstva sta Maduro in njegova soproga sodelovala v zaroti za narkoterorizem in uvoz več tisoč ton kokaina v Združene države Amerike. Obtožnica vključuje tudi kazniva dejanja, povezana z orožjem, in financiranje terorističnih dejavnosti. Nicolas Maduro in Floresova sta bila po navedbah ameriških medijev ujeta v obsežni vojaški operaciji, ki so jo ameriške sile izvedle v Venezueli. Generalna tožilka ZDA Pamela Bondi je poudarila, da so obtožbe rezultat dolgotrajne preiskave mamilarskih poti, ki naj bi jih nadzoroval Madurov režim. Senator Ted Cruz je Madura ob tem označil za nasilneža in podpornika teroristov. Obtožnica predstavlja vrhunec napetosti med Washingtonom in Caracasom, saj ZDA Madura že dlje časa niso priznavale za legitimnega predsednika države.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Ameriška generalna tožilka Pam Bondi je v New Yorku uradno objavila obtožnico proti venezuelskemu voditelju Nicolásu Maduru in njegovi soprogi Cilii Flores. Obtožnica, vložena na zveznem sodišču za južno okrožje New Yorka, ju bremeni narkoterorizma, tihotapljenja kokaina v Združene države Amerike ter nezakonitega posedovanja težkega orožja in uničevalnih naprav. Po navedbah ameriškega pravosodnega ministrstva naj bi Maduro več kot dve desetletji izrabljal državne institucije za vodenje obsežne operacije trgovine z drogami, s katero naj bi v ZDA poslali na tisoče ton kokaina. Objava obtožnice sledi presenetljivi vojaški operaciji elitne enote Delta Force v Caracasu, med katero so Madura in njegovo ženo zajeli ter ju prepeljali v zapor v Brooklynu. Generalna tožilka je ob tem poudarila, da se bosta morala oba soočiti s polno težo ameriškega pravnega sistema na tleh ZDA. Poleg predsedniškega para so ameriški tožilci obtožili še njunega sina in tri druge tesne sodelavce, ki jih bremenijo sodelovanja v isti kriminalni združbi, ki naj bi ogrožala nacionalno varnost Združenih držav Amerike.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolas Maduro je bil po uradni obtožbi na zveznem sodišču v New Yorku prepeljan v zvezni priporni center Metropolitan v Brooklynu. Ameriške oblasti so proti njemu vložile obtožnico zaradi trgovine z orožjem in mamili, kar je sledilo nedavni operaciji ameriških sil, v kateri so Madura pridržali v Venezueli in ga prepeljali na ozemlje Združenih držav Amerike. Skupaj z njim so v priporu pridržali tudi njegovo soprogo Cilio Flores. Dogajanje predstavlja vrhunec stopnjevanja napetosti med Caracasom in Washingtonom, saj je ameriški predsednik Donald Trump že napovedal vzpostavitev začasne uprave v Venezueli. Medtem ko venezuelski uradniki poudarjajo, da aretacija ne vpliva na Madurov predsedniški status, so ameriški mediji objavili prve fotografije nekdanjega voditelja v ujetništvu. Premestitev v zloglasni brooklynski zapor potrjuje resnost namer ameriškega pravosodja pri izvedbi kazenskega pregona zoper venezuelsko politično vodstvo.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli je bil ta prepeljan v Metropolitanski priporni center v Brooklynu, New York, kjer čaka na sojenje zaradi obtožb o trgovini z mamili. Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA "usmerjale" Venezuelo in tam vzpostavile naftno industrijo, kar predstavlja nove geopolitične rizike za investitorje. Zaradi problematičnih razmer v zaporu v Brooklynu nekateri sodniki nočejo pošiljati ljudi tja. Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli vlada napeto vzdušje, medtem ko se pojavljajo pravna vprašanja.

Novi članki poročajo, da je Nicolás Maduro po prihodu v newyorški pripor spregovoril angleško, kar je sprožilo odzive po vsem svetu. Maduro je bil izbran za naslednika Huga Cháveza in je Venezuelo vodil od njegove smrti leta 2013. Zdaj se v New Yorku sooča z obtožbami, povezane z mamili in orožjem. Med zaporniki omenjajo tudi El Čapa in Paf Didija.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Ameriški predsednik Donald Trump je s tvegano, a strateško vojaško operacijo končal dolgoletno vladavino venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Posebne enote ZDA so v Caracasu izvedle aretacijo Madura, ki so ga nato v lisicah in pod strogim nadzorom agentov agencije DEA prepeljale v New York. Proti njemu je bila vložena obtožnica zaradi vpletenosti v mednarodno trgovino z mamili in vodenja tako imenovanega kartela Los Soles, kar pojasnjuje njegovo takojšnjo predajo ameriškim pravosodnim organom namesto odpora v Venezueli. Dogodek je sprožil mešane odzive v mednarodni javnosti, medtem ko Trump obljublja vzpostavitev miru in svobode v državi. Kljub uspešni odstranitvi simbola režima ostaja prihodnost Venezuele negotova. Predsednik Trump je namreč javno izrazil dvome o sposobnosti opozicijske voditeljice Maríe Corine Machado, da bi prevzela vodenje države, saj meni, da nima zadostne podpore prebivalstva. Združene države Amerike bodo v prehodnem obdobju prevzele aktivno vlogo pri upravljanju Venezuele, dokler ne bodo vzpostavljeni pogoji za varno politično tranzicijo.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta prispela v New York, kjer sta bila prepeljana v zvezni zapor. Do njune premestitve v Združene države Amerike je prišlo po obsežni ameriški vojaški operaciji v Caracasu, v kateri so ju ameriške sile prijele. Tožilstvo v južnem okrožju New Yorka je zoper Madura in več drugih visokih uradnikov vložilo uradno obtožnico, ki jih bremeni vodenja narkoteroristične zarote med letoma 1999 in 2020. Po navedbah tožilstva so vpleteni sodelovali pri trgovini s kokainom v ZDA in pri kaznivih dejanjih, povezanih z uporabo avtomatskega orožja. Maduro se bo pred zveznim sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o tesnem sodelovanju z uporniškimi skupinami in preprodajalci drog, s katerimi naj bi po trditvah ameriških preiskovalcev preplavil ameriški trg s prepovedanimi substancami. Dogodek predstavlja vrhunec dolgoletnih napetosti med Washingtonom in Caracasom ter sledi dramatičnemu stopnjevanju ameriških prizadevanj za zamenjavo oblasti v Venezueli.

Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike je objavilo besedilo nove uradne obtožnice proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru, njegovi soprogi Cilii Flores in sinu. Generalna tožilka Pam Bondi je objavila podrobnosti dokumenta, ki predsednika in njegove najbližje sodelavce bremeni vpletenosti v narkoterorizem. Ameriški predsednik Donald Trump je ob tem izjavil, da je Maduro na poti v New York, kjer se bo pred sodiščem zagovarjal zaradi resnih obtožb o pretvorbi venezuelskih državnih institucij v orodje za mednarodno trgovino z drogami. Obtožnica navaja, da so Maduro in njegovi zavezniki sistematično sodelovali pri dejavnostih, ki so omogočale transport prepovedanih substanc v Združene države Amerike. Gre za stopnjevanje pravnega pritiska na venezuelski vrh, saj so ameriške oblasti že v preteklosti vložile podobne obtožbe proti članom Madurovega režima. Nova obtožnica zdaj neposredno vključuje tudi ožje družinske člane, kar kaže na razširitev preiskave o korupciji in kriminalnih dejavnostih znotraj najožjega kroga venezuelske oblasti.

Ameriški zunanji minister Marco Rubio je napovedal, da bodo Združene države Amerike ohranile stroge naftne sankcije proti Venezueli in nadaljevale z obsežno vojaško prisotnostjo v Karibskem morju. Rubio je v svojih izjavah poudaril, da Washington ne izključuje možnosti uporabe kopenskih sil, čeprav je hkrati zatrdil, da ZDA niso v vojni z državo Venezuelo, temveč z narko-karteli in organizacijami za tihotapljenje drog. Zunanji minister je ob tem izrazil dvom o trenutni moči venezuelske opozicije, saj naj bi velika večina njenih članov, vključno s podporniki Marie Corine Machado, državo že zapustila. Napetosti med državama so se stopnjevale po nedavnih ameriških vojaških operacijah na venezuelskem ozemlju. Kljub trditvam o boju proti kriminalnim združbam, Rubio omenja tudi morebitne prihodnje konflikte s Kubo. Ta zaostritev retorike sledi obdobju nestabilnosti, v katerem so ZDA izvajale neposredne raketne napade na ključne vojaške objekte v Venezueli, kar je povzročilo mednarodno obsodbo in mobilizacijo venezuelskih obrambnih sil pod vodstvom Vladimirja Padrina Lópeza. Trenutna ameriška administracija vztraja pri pritisku na režim, medtem ko usoda vodilnih predstavnikov venezuelske oblasti ostaja negotova.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je objavilo obtožnico proti venezuelskemu predsedniku Nicolásu Maduru, ki ga obtožuje vodenja skorumpirane in nelegitimne vlade ter obsežne operacije trgovine z drogami. Maduro naj bi po navedbah ZDA v državo vnašal tisoče ton kokaina. V soboto zgodaj zjutraj so ameriške vojaške sile v Venezueli izvedle bliskovito operacijo, v kateri so pridržale predsednika in njegovo soprogo ter ju prepeljale čez mejo, kjer ju čaka sodni postopek. Mednarodni odzivi na vojaško posredovanje so deljeni. Medtem ko Washington dejanje opravičuje z bojem proti kriminalu, so kritiki operacijo označili za groteskno parodijo mednarodnega reda in opustitev vseh diplomatskih zadržkov. Turčija je v svojem odzivu poudarila pomen spoštovanja suverenosti Venezuele in pozvala k zadržanosti, pri čemer se je oprla na svoja načela mirovne diplomacije. Dogodek pomeni drastičen preobrat v dolgoletnih napetostih med državama, ki so se stopnjevale zadnje mesece.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Venezuelskega voditelja Nicolása Madura so po aretaciji v vojaški operaciji prepeljali v New York, kjer bo v priporu čakal na sojenje. Po pristanku na ameriških tleh so Madura s helikopterjem premestili na sedež ameriške agencije za boj proti drogam (DEA) na Manhattnu. Kasneje so ga namestili v zvezni center za pridržanje Metropolitan Detention Center (MDC) v Brooklynu, ki je znan po strogih varnostnih ukrepih. Operacija se je odvila v zgodnjih jutranjih urah, ko so Madura zajele vojaške sile in ga izročile ameriškim oblastem. Ob prihodu v prostore agencije DEA je Maduro po navedbah očividcev izrekel besede v angleščini, s katerimi se je ironično poslovil od preteklega leta in zaželel srečno novo leto. Ameriško pravosodje ga bremeni resnih kaznivih dejanj, povezanih s trgovino z mamili in korupcijo, postopek pa bo potekal pred zveznim sodiščem v New Yorku.

Nizozemska je uradno prekinila sodelovanje v vojaški operaciji proti trgovini z narkotiki na Karibih, ki jo pod vodstvom Združenih držav Amerike izvaja operacija "Južno kopje". Kot je pojasnil nizozemski obrambni minister Ruben Brekelmans, se je država za ta korak odločila zaradi nestrinjanja z metodami ameriške strani, ki vključujejo vojaške napade na plovila, za katera se sumi, da prevažajo droge. Nizozemska bo svoje dejavnosti proti tihotapljenju drog še naprej izvajala neodvisno znotraj svojih teritorialnih voda, ne bo pa več zagotavljala helikopterjev, objektov ali druge logistične podpore za ameriško operacijo v mednarodnih vodah. Brekelmans je poudaril, da Nizozemska zagovarja pristop, ki temelji na prijetju in sodnem pregonu osumljencev, namesto neposrednega streljanja na plovila. Operacija "Južno kopje", ki se je začela septembra, je po poročanju tujih medijev v več kot 20 napadih zahtevala že več kot 100 življenj. Odločitev Haaga prihaja v času povečanih napetosti zaradi ameriške uporabe sile proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru, kar je sprožilo številne mednarodne kritike glede kršenja suverenosti in mednarodnega prava. Nizozemska sicer na Karibih nadzoruje šest otokov in je bila dolga leta ključna partnerica ZDA pri nadzoru in zasegu prepovedanih substanc v regiji.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v soboto prispel v New York pod zveznim nadzorom, potem ko so ga v Združene države Amerike prepeljali z letalom ameriškega ministrstva za pravosodje. Po pristanku na mednarodnem letališču Stewart v zvezni državi New York so ga s helikopterjem premestili na helidrom ob reki Hudson v zahodnem delu Manhattna. Od tam so ga v spremstvu zveznih agentov prepeljali v prostore ameriškega urada za boj proti drogam (DEA), od koder bo predvidoma odpeljan v zvezni pripor Metropolitan Detention Center v Brooklynu. Operacija predstavlja vrhunec dolgotrajnih prizadevanj ameriškega pravosodja za izročitev Madura, ki se bo pred sodiščem v New Yorku moral zagovarjati zaradi obtožb o trgovini z drogami in korupciji. Venezuelski voditelj je bil v policijskem pridržanju vseskozi pod strogim varovanjem. Njegova privedba na ameriška tla pomeni velik premik v diplomatskih odnosih med državama in napoveduje sodni proces z velikimi političnimi posledicami za celotno latinskoameriško regijo.

Zvezno sodišče za južno okrožje New Yorka je uradno vložilo obtožnico proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru in njegovi soprogi Cilii Flores. Ameriški tožilci ju bremenijo narko-terorizma in sodelovanja pri mednarodnem tihotapljenju kokaina v Združene države Amerike. Obtožbe temeljijo na navedbah, da je Maduro vodil operacije v sodelovanju z narkokartelom Los Soles, ki naj bi pošiljke prepovedanih drog uporabljal kot orožje za spodkopavanje ameriške nacionalne varnosti. Oblast v Caracasu se je na obtožbe odzvala z izjavo, da je država tarča napadov s strani Združenih držav Amerike. Stopnjevanje pravnega pritiska sledi dolgotrajnim prizadevanjem Washingtona za politično menjavo v Venezueli, pri čemer so ameriški uradniki Madura že predhodno označili za vodjo teroristične organizacije. Vlada v Venezueli vztraja, da gre za politično motiviran pregon, katerega namen je destabilizacija države in strmoglavljenje trenutnega režima, medtem ko tožilstvo v New Yorku napoveduje nadaljnje postopke proti visokim venezuelskim uradnikom.

Ameriški pravni strokovnjaki in tožilci so začeli podrobno proučevati primer nekdanjega panamskega diktatorja Manuela Noriege, ki bi lahko služil kot ključno vodilo v prihajajoči pravni bitki proti venezuelskemu voditelju Nicolasu Maduru. Noriega je bil pred več kot tremi desetletji tarča odmevne ameriške operacije, ki se je končala z njegovo aretacijo in sojenjem v Združenih državah Amerike, kar predstavlja redek zgodovinski precedens pregona tuji državi vladajočega voditelja na ameriških tleh. Analitiki poudarjajo, da so izkušnje iz primera Noriega neprecenljive za trenutne tožilce, obrambne odvetnike in sodnike, ki so vključeni v postopek proti Maduru. Čeprav so se mednarodne okoliščine in pravni okviri od devetdesetih let prejšnjega stoletja spremenili, osnovni izzivi glede imunitete državnih voditeljev, pridobivanja dokazov v tujih jurisdikcijah in izvedbe samega procesa ostajajo podobni. Primera obeh voditeljev sta tesno povezana z obtožbami o trgovini z drogami in korupciji, kar Združenim državam Amerike omogoča uveljavljanje svoje jurisdikcije nad tujimi uradniki.

Avstrijski policisti so v soboto, 3. januarja 2026, v Linzu med izvajanjem poostrenega nadzora v varnostnem območju Kremplstraße aretirali 33-letnega državljana Nigerije, ki biva v Italiji. Moški, ki je organom pregona že znan zaradi kaznivih dejanj, povezanih s prepovedanimi drogami, je ob stiku s policisti dvakrat poskušal pobegniti. Prvič so ga policisti ustavili po krajšem peš pregonu v bližini Spaunstraße, vendar se je med spretno izvedenim poskusom vrnitve do službenega vozila ponovno iztrgal in stekel stran. Med drugim poskusom obvladovanja se je osumljenec upiral s silo, zaradi česar so ga morali policisti s fizično silo spraviti na tla. Pri tem je prišlo do neposrednega fizičnega obračuna, v katerem je bil poškodovan eden izmed policistov, ki je utrpel poškodbo roke. Kljub temu da je osumljenec med kasnejšim zaslišanjem ob prisotnosti tolmačke zanikal kakršen koli upor, je državni tožilec zanj odredil pridržanje. Moškega so po končanem postopku odpeljali v zavod za prestajanje kazni zapora v Linzu, kjer bo počakal na nadaljnje pravne postopke zaradi napada na uradno osebo in upiranja aretaciji.

Venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo ženo Silio Flores so po poročanju različnih virov prepeljali v New York. Po aretaciji v njunem domu v Caracasu so Madura prepeljali v elitni priporni center v Brooklynu, kjer so ga fotografirali ob prihodu. Po poročanju nekaterih virov je bila aretacija izvedena v okviru obsežne ameriške vojaške operacije v Venezueli.

Ameriški predsednik Donald Trump je po izvedbi vojaške operacije v Venezueli, v kateri so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura, stopnjeval retoriko proti drugim latinskoameriškim voditeljem. Trump je na novinarski konferenci neposredno zagrozil predsednikom Kolumbije, Mehike in Kube. Kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru je očital vpletenost v proizvodnjo kokaina, ki se prinaša v Združene države Amerike, in ga pozval, naj bo izjemno previden glede svojih prihodnjih dejanj. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro se je na grožnje odzval z izjavo, da ga morebitne posledice tesnih vezi z Madurom ali ameriško posredovanje ne skrbijo. Trump je v svojih nastopih prav tako izpostavil Mehiko, kjer je predsednici Claudii Sheinbaum očital pomanjkanje nadzora nad narko karteli, ki po njegovih besedah upravljajo z državo. Ostra retorika Washingtona nakazuje na korenito spremembo ameriške zunanje politike v regiji po nasilni odstranitvi venezuelskega vodstva.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je prvič pojavil na videoposnetku po aretaciji, ko so ga pod strogim nadzorom privedli v prostore ameriške agencije za boj proti drogam (DEA) na Manhattnu v New Yorku. Na posnetku, ki ga je objavila Bela hiša, je videti Madura med postopkom identifikacije in odvzemom prstnih odtisov, pri čemer je prisotne agente pozdravil z željo za srečno novo leto. Po opravljenih postopkih v prostorih DEA na Deseti aveniji so oblasti napovedale njegovo premestitev v zvezni pripor v Brooklynu. Aretacija Madura in njegove soproge, ki so jo izvedli v Caracasu, predstavlja vrhunec dolgotrajnih prizadevanj Združenih držav Amerike za njegovo privedbo pred sodišče zaradi obtožb o trgovini z mamili. Videoposnetek potrjuje, da je depozicionirani voditelj sedaj v neposredni pristojnosti ameriškega pravosodnega sistema, kar bo imelo daljnosežne posledice za politično prihodnost Venezuele in diplomatske odnose v regiji.

Bavarske pravosodne oblasti so opozorile na vse večje število brezpilotnih letalnikov, ki preletavajo območja tamkajšnjih zapov. Po uradnih podatkih se pristojni spopadajo z resnim tveganjem, da bi te naprave uporabili za tihotapljenje prepovedanih drog, orožja ali celo za pomoč zapornikom pri pobegih. Zaradi naraščajoče grožnje so v nemški zvezni deželi že začeli preizkušati specializirane obrambne sisteme, ki bi onemogočili nepooblaščene prelete nad kazenskimi ustanovami. Trend uporabe tovrstne tehnologije v kriminalne namene se v zadnjem obdobju stopnjuje, kar zahteva takojšen odziv varnostnih organov. Čeprav za zdaj še niso poročali o uspešnih pobegih s pomočjo dronov, pravosodno ministrstvo v Münchnu poudarja, da je varnostna tveganja treba obravnavati prednostno. Testiranje novih tehnologij za detekcijo in nevtralizacijo dronov predstavlja ključen korak pri zagotavljanju varnosti v zaporih, kjer tradicionalni nadzor ni več zadosten za preprečevanje sodobnih metod tihotapljenja.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil po aretaciji v Caracasu s strani ameriških oborcev prepeljan v New York, kjer so ga prevzeli agenti urada za boj proti drogam (DEA). Prvi posnetki iz New Yorka prikazujejo Madura, ki je ob prihodu podal le krajšo izjavo. Trenutno je zaprt v pripornem centru Metropolitan v Brooklynu, kjer bo počakal na prvo zaslišanje pred zveznim sodiščem. Operacija, ki je vodila do njegovega zajetja, je vključevala ameriške specialne enote in obveščevalno podporo znotraj venezuelskih struktur. Ameriško tožilstvo ga bremeni vodenja narko-teroristične organizacije, ki naj bi v Združene države Amerike tihotapila velike količine kokaina. Poleg Madura je bila pridržana tudi njegova soproga Cilia Flores. Dogodek je sprožil val mednarodnih odzivov, pri čemer so nekateri voditelji operacijo označili za kršitev mednarodnega prava, venezuelska opozicija pa za korak k obnovitvi demokracije.

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaški operaciji, v kateri so sile ZDA zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura, uputil ostre grožnje kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru. Trump je Petra javno pozval, naj bo previden, pri čemer ga je obtožil neposredne vpletenosti v proizvodnjo kokaina in njegovega pošiljanja na ameriški trg. Napetosti v regiji so se dodatno stopnjevale, ko je ameriški državni sekretar opozoril tudi kubansko vlado, da bi morala biti zaradi trenutnih dogodkov zaskrbljena, kar nakazuje na širšo diplomatsko in vojaško ofenzivo ZDA v Latinski Ameriki. Dogodki so povzročili globok razkol med ameriškimi državami. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro se je na operacijo odzval z opozorilom o nevarnosti bombardiranj in zahteval nujno zasedanje Organizacije ameriških držav (OEA) ter Združenih narodov. Operacija zajetja Madura, ki je sledila dolgotrajnim obtožbam o trgovini z drogami in diktatorskem vladanju, predstavlja vrhunec ameriških prizadevanj za spremembo režima v Venezueli, hkrati pa resno ogroža stabilnost sosednjih držav, ki so kritične do zunanje politike Washingtona.

Nicolás Maduro je na sodišču v New Yorku zanikal obtožbe o trgovini s kokainom in izjavil, da je še vedno predsednik Venezuele. Na sojenju je bil pripeljan s helikopterjem in oklepnimi vozili, kar je pritegnilo veliko pozornosti. EU je dogajanje označila kot priložnost za Venezuelo, medtem ko je Macron kritiziral ameriško metodo. Trump je zagrozil novi voditeljici Venezuele, Kitajska pa je zahtevala Madurovo izpustitev. Kolumbijski predsednik je izdal nove ukaze vojakom. ZDA zanikajo, da so v vojni z Venezuelo. Spiegel je objavil oceno o mednarodnem pravu v povezavi z dogajanjem.

Črnogorski policisti so v nadaljevanju preiskave umora Sima Markovića v Budvi izvedli obsežne hišne preiskave v Podgorici in Spužu, pri čemer so v stanovanju, ki ga je uporabljal glavni osumljenec Nikola Boljević, zasegli pištolo znamke Colt Commander in približno pol kilograma kokaina. Policija je ob tem aretirala Miloša Cauševića, sorodnika osumljenega morilca, zaradi suma neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. Preiskovalci domnevajo, da je bila zasežena droga namenjena nadaljnji ulični prodaji, pištolo pa so poslali na balistično analizo, da bi ugotovili, ali je bila uporabljena pri omenjenem kaznivem dejanju umora. Sočasno so policijske aktivnosti potekale tudi v Beranah, kjer so organi pregona v okviru boja proti ulični preprodaji drog obravnavali sedem oseb. Devetnajstletni M. L. se bo moral zagovarjati zaradi kaznivega dejanja omogočanja uživanja prepovedanih drog, saj naj bi v svojem vozilu trem osebam omogočil uživanje marihuane. Poleg njega je policija vložila še šest prekršajnih prijav zaradi kršitev zakona o preprečevanju zlorabe drog. Osumljeni Nikola Boljević, ki so ga aretirali že pred temi preiskavami, je po policijskih podatkih tesno povezan z organizirano kriminalno skupino, znano kot kavaški klan.

Na Tajvanu so v zadnjih dneh zabeležili vrsto nasilnih in nevarnih incidentov, ki so vključevali uporabo strelnega orožja in vožnjo pod vplivom prepovedanih substanc. V mestu Kaohsiung je 49-letni moški med praznovanjem novega leta zaradi spora glede hrupa pirotehnike s strelnim orožjem ranil dve osebi. Tožilstvo je za osumljenca zahtevalo pripor, vendar ga je sodišče po zaslišanju izpustilo, na kar se je tožilstvo že pritožilo. V okrožju Hualien pa je 57-letni moški, ki je domnevno vozil pod vplivom drog, z doma narejeno lovsko puško streljal na tovorno vozilo, saj je zmotno verjel, da mu sledijo sovražniki. Policija ga je izsledila in aretirala v dveh urah. Poleg omenjenih dogodkov so organi pregona v Novem Tajpeju prestregli voznika, ki je nevarno vijugal po cesti pod vplivom amfetaminov in etomidata. V prestolnici Tajpej pa je policija v poslovni stavbi v okrožju Da'an odkrila odvrženo imitacijo strelnega orožja, kar je povzročilo preplah med prebivalci. Incidenti poudarjajo vse večjo problematiko zlorabe drog v cestnem prometu in dostopnosti (tudi doma izdelanega) orožja, kar v luči nedavnih nasilnih dogodkov na otoku povzroča precejšnjo zaskrbljenost v javnosti.

Avstrijska policija je po obsežni preiskavi v Riedu na Zgornjem Avstrijskem izsledila in aretirala 28-letnega moškega, ki je osumljen večkratnih vlomov v skrinjice za miloščino. Preiskovalci so moškemu iz okraja Ried im Innkreis dokazali najmanj dva vloma v tamkajšnji mestni župnijski cerkvi, ki sta se zgodila 27. septembra in 11. decembra 2025. Državno tožilstvo je odredilo njegovo aretacijo in hišno preiskavo, med katero so policisti zasegli vlomilsko orodje ter manjšo količino konoplje. Osumljenec, ki je bil v preteklosti že pravnomočno obsojen zaradi trgovanja s prepovedanimi drogami, je dejanja v celoti priznal. Med zaslišanjem je pojasnil, da je ukradeni denar deloma porabil za nakup drog, kar kaže na neposredno povezavo med njegovo odvisnostjo in premoženjskimi delikti. Po zaključenem policijskem postopku so ga po navodilih tožilstva odvedli v prostore sodnega zapora v Riedu, kjer bo počakal na nadaljnje pravne postopke.

Ameriški organi pregona so v zvezni državi Alabama pridržali Jamesona Kylea Boleya, čigar štiriletni sin je bil najden mrtev po obsežni iskalni akciji, ki se je začela ob njegovem izginotju na novega leta dan. Truplo dečka so našli približno tri kilometre od njegovega doma, kar je zaključilo večdnevno iskanje, v katero so bili vključeni številni prostovoljci in uradne službe. Preiskovalci so Boleya obtožili več kaznivih dejanj, povezanih z drogami in orožjem, ki so jih odkrili med preiskavo dečkovega izginotja. Oče se sooča z obtožbami zaradi posedovanja prepovedanih substanc in ogrožanja otrok, saj naj bi bili mladoletniki v gospodinjstvu izpostavljeni nevarnim mamilom. Policija za zdaj še ni podala podrobnejših informacij o neposrednem vzroku dečkove smrti. Primer je pretresel lokalno skupnost, organi pregona pa nadaljujejo z zbiranjem dokazov o razmerah v družini. Čeprav se je iskalna akcija končala tragično, preiskava okoliščin, ki so privedle do smrti otroka in domnevne očetove vpletenosti v kriminalne dejavnosti, ostaja prednostna naloga lokalnega šerifovega urada.

Novozelandska policija je na letališču v Aucklandu aretirala 33-letno žensko, ki je poskušala v državo pretihotapiti približno 18,5 kilograma metamfetamina. Prepovedano drogo so cariniki odkrili v njeni oddani prtljagi ob prihodu z leta iz Singapura. Po ocenah organov pregona bi na črnem trgu vrednost zaseženih snovi dosegla približno 5,53 milijona novozelandskih dolarjev (3,2 milijona ameriških dolarjev), kar po količini ustreza približno 900.000 odmerkom. Novozelandska carinska služba je poudarila, da gre za enega najpomembnejših zasegov nezakonitih drog na državni meji v zadnjem času. Aretirana ženska, sicer državljanka Nove Zelandije, je bila takoj po odkritju pridržana in obtožena uvoza nadzorovane droge razreda A, za kar so zagrožene visoke zaporne kazni. Preiskovalci trenutno preverjajo morebitne povezave z mednarodnimi kriminalnimi mrežami, ki delujejo na poti med Jugovzhodno Azijo in Oceanijo. Dogodek odraža stopnjevanje prizadevanj pacifiških držav za omejevanje trgovine s sintetičnimi drogami, ki v zadnjih letih povzročajo precejšnje socialne in zdravstvene težave v regiji. Oblasti so ob tem napovedale poostren nadzor nad potniškimi leti iz ključnih tranzitnih vozlišč, kot je Singapur, saj kriminalne združbe pogosto uporabljajo kurirje za prenos manjših, a vrednostno izjemno visokih količin prepovedanih substanc.

Nizozemski preiskovalci so v mestu Boxmeer v zapuščenem in ukradenem avtomobilu znamke Mazda odkrili truplo 39-letnega Henka. Ob truplu so našli listič z informacijami, ki so kriminaliste vodile do odkritja laboratorija za proizvodnjo prepovedanih drog v zahodni Flandriji v Belgiji, ki je od najdišča vozila oddaljen približno 254 kilometrov. Preiskava se osredotoča na okoliščine njegove smrti in morebitno povezanost s kriminalnimi dejavnostmi na področju mamil. Policija poskuša rekonstruirati zadnje dni pokojnikovega življenja, vendar za zdaj še ni jasno, kako je moški umrl oziroma ali je bila v dogodek vpletena tretja oseba. Preiskovalci so izrazili skrb, da bodo končne ugotovitve morda pomenile veliko razočaranje za družino pokojnega, saj bi lahko razkrile njegovo vpletenost v nelegalne posle. Sodelovanje med nizozemskimi in belgijskimi organi pregona se nadaljuje, medtem ko čakajo na rezultate obdukcije in toksikoloških analiz.

Črnogorska policija je na magistralni cesti med Šavnikom in Žabljakom pridržala 37-letnega voznika iz Podgorice, ki je vozil pod vplivom prepovedanih drog. Med poostrenim nadzorom prometa so policisti ustavili vozilo s podgoriškimi registrskimi oznakami in pri vozniku M. M. s testiranjem potrdili prisotnost kokaina v organizmu. Kršitelja so nemudoma pridržali in ga privedli pred sodnika za prekrške. Sodnik je moškemu po hitrem postopku izrekel kazen zapora v trajanju 20 dni ter štirimesečno prepoved vožnje vozil B-kategorije. Policija je ob tem razkrila, da gre za večkratnega povratnika, ki je v preteklosti že izvrševal kazniva dejanja ter prekrške na področju javnega reda in miru ter varnosti v cestnem prometu. Poleg zaporne kazni so policisti na mejnem prehodu Metaljka kršitelju zasegli tudi vozilo. Dogodek sledi trendu strožjega kaznovanja prometnih prekrškov v državi, kjer so organi pregona v zadnjem obdobju okrepili nadzor nad psihofizičnim stanjem voznikov.

Novozelandska policija je v nedeljo na mednarodnem letališču v Aucklandu aretirali žensko, ki je poskušala v državo pretihotapiti 22 kilogramov metamfetamina. Osumljenka je v Novo Zelandijo priletela iz Singapurja, prepovedano drogo pa so cariniki odkrili med pregledom njene oddane prtljage. Oblasti so zoper potnico že vložile uradno obtožnico zaradi uvoza prepovedanih drog. Gre za enega večjih zasegov na letališču v zadnjem obdobju, kar poudarja nenehna prizadevanja tamkajšnjih organov za nadzor meja pri preprečevanju vnosa prepovedanih substanc v državo. Preiskava o izvoru droge in morebitni vpletenosti širših kriminalnih združb še poteka, osumljenka pa ostaja v priporu do naslednjega zaslišanja pred sodiščem.

V senegalski prestolnici Dakar in mestu Yeumbeul sta se v dneh po novem letu zgodila dva tragična dogodka, ki sta pretresla lokalno javnost. V soseski Sicap Liberté 5 v Dakarju se je zasebna zabava ob praznovanju novega leta sprevrgla v tragedijo, ko je zaradi prevelikega odmerka prepovedanih substanc umrl mladenič, znan kot Baye Cheikh. Skupina osmih mladih, starih med 16 in 23 let, je za praznovanje najela stanovanje, kjer so uživali konopljo in ekstazi, znan pod uličnim imenom »Tik-Tok«. Po navedbah preiskovalcev je žrtev po zaužitju droge utrpela močan krč in kmalu zatem umrla. Policija je pridržala sedem oseb zaradi posesti drog in neudenja pomoči osebi v nevarnosti. V ločenem incidentu v soseski Layenne v Yeumbeulu so našli mrtvega 28-letnega uličnega prodajalca Amadouja F. Njegovo truplo je na terasi stanovanjske stavbe odkril sostanovalec, prve ugotovitve pa kažejo na samomor z obešanjem. Po poročanju lokalnih medijev naj bi bila v ozadju dejanja huda zasvojenost s športnimi stavami, ki je mladeniča pahnila v brezizhoden finančni položaj. Oblasti so odredile obdukcijo, da bi potrdile natančen vzrok smrti, vendar znaki nasilja niso bili ugotovljeni.

Policisti policijske postaje Ho-šun v Tainanu so v sredo, 3. januarja, med patruljiranjem v okrožju Annan pridržali 43-letnega vietnamskega državljana s priimkom Nguyen. Moški se je sumljivo vedel, ob poskusu identifikacije pa je začel bežati, kar je sprožilo policijski pregon. Po več sto metrih so ga organi reda uspešno ustavili in obvladali. Preiskava je razkrila, da gre za pogrešanega tujega delavca, ki je v državi bival ilegalno. Pri osumljencu so policisti zasegli prepovedano drogo metamfetamin (amfetamin), pripomočke za uživanje drog in tehtnico. Incident se umešča v širši kontekst poostrenega policijskega nadzora na Tajvanu, kjer oblasti v zadnjem obdobju beležijo povečano število varnostnih dogodkov, povezanih z zlorabo drog in kaznivimi dejanji tujih državljanov. Pridržani moški bo kazensko ovaden zaradi kršitve zakonodaje o nadzoru nevarnih drog ter predan uradu za priseljevanje.

V Istanbulu se je odvila obsežna policijska preiskava, povezana s preprodajo in uporabo prepovedanih drog, v katero so bili vpleteni številni turški zvezdniki. Po poročanju turških medijev so rezultati testov na Inštitutu za sodno medicino potrdili prisotnost kokaina v bioloških vzorcih igralk Melise Döngel in Ezgi Eyüboğlu ter vplivneža Cihana Şensözlüja. Preiskava je zajela širši krog znanih osebnosti, med katerimi sta bili testirani tudi Mümmine Sena Yıldız, pri kateri je bil rezultat prav tako pozitiven, in igralka İrem Sak, pri kateri prisotnosti prepovedanih substanc niso zaznali. Posebno pozornost javnosti je vzbudila vplivnica Şeyma Subaşı, ki je med postopkom priznala uporabo prepovedanih drog. Oblasti nadaljujejo s preiskovanjem omrežja, ki naj bi znane osebnosti oskrbovalo s prepovedanimi snovmi, medtem ko bi vpletenim lahko grozile resne pravne posledice skladno s turško zakonodajo o mamilih.