Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je ostro obsodil nedavni vojaški napad Združenih držav Amerike na Venezuelo in zajetje predsednika Nicolása Madura. Brazilski voditelj je dejanje označil za prestopanje "nesprejemljive meje" in pozval k odločnemu odzivu Združenih narodov. Napad je povzročil globok razkol med latinskoameriškimi voditelji, pri čemer sta se Mehika in Kolumbija pridružili brazilski obsodbi, medtem ko sta Argentina in Ekvador operacijo pozdravila. Argentinski predsednik Javier Milei je v javno objavljenem videoposnetku proslavljal ameriško posredovanje in ob tem neposredno provociral brazilskega kolega. Napetosti v regiji se stopnjujejo zaradi strahu pred novim valom migracij in morebitne destabilizacije meja, zlasti ob brazilsko-venezuelski meji. Brazilija, ki je pred meseci ponujala posredovanje, se zdaj spopada z neposrednimi varnostnimi in diplomatskimi posledicami ameriške vojaške prisotnosti v svoji soseščini.

Združene države Amerike so v soboto izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so pripadniki posebnih enot Delta Force zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa je bila operacija, ki so jo poimenovali 'posebna vojaška operacija', izjemno uspešna in je trajala le približno pol ure. Zajeti par so že prepeljali na ameriška tla, kjer ju čaka sojenje pred zveznim sodiščem v New Yorku. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila, da je bila proti Maduru vložena obtožnica, ki ga bremeni narko-terorizma, zarote za uvoz kokaina ter nezakonitega posedovanja težkega orožja in uničevalnih sredstev. Bondi je poudarila, da bosta obtoženca deležna 'polnega srda ameriškega pravosodja'. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in predhodnih zračnih napadov, ki so jih ZDA izvajale na venezuelskem ozemlju od konca leta 2025. Analitiki ocenjujejo, da bo ta dogodek prisilil preostale države v regiji v strateško kapitulacijo pred interesi Združenih držav Amerike.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike v obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Operacija, ki je bila izvedena v sodelovanju z ameriškimi organi pregona, se je končala s prevozom zakoncev Maduro iz Venezuele v neznano lokacijo pod ameriškim nadzorom. Trump je dogodek označil za enega najbolj učinkovitih prikazov ameriške vojaške moči v moderni zgodovini, podrobnosti o operaciji pa bo javnosti predstavil na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu. Podpredsednik JD Vance je akcijo pohvalil kot dokaz, da predsednik Trump uresničuje svoje napovedi, medtem ko je Trump po izvedbi operacije že poslal opozorilo kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru. Glede mednarodnih odzivov je Trump poudaril, da o Maduru ni razpravljal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, s katerim sta govorila v začetku tedna. Operacija pomeni vrhunec napetosti med državama, ki so se stopnjevale zadnje mesece, ko so ZDA krepile vojaško prisotnost v Karibih in uvajale sankcije proti venezuelskemu vrhu.

Združene države Amerike so v soboto zjutraj izvedle bliskovito vojaško operacijo v Venezueli, ki je trajala približno pol ure. Pripadniki specialnih enot Delta Force so med vdorom v državo zajeli venezuelskega voditelja Nicolasa Madura, kar so ameriški viri označili za izjemno uspešno operacijo. Akcija, ki jo uradni Washington imenuje "specialna vojaška operacija", je bila usmerjena v odstranitev vrha venezuelske oblasti. Analitiki ocenjujejo, da bo ta dogodek služil kot sredstvo pritiska na preostale države v regiji, da se podredijo strateškim interesom Združenih držav Amerike. Po navedbah poročil naj bi bila operacija izvedena z minimalnim odporom, njene posledice pa bodo korenito spremenile geopolitično razmerje moči v Latinski Ameriki. Dogodek pomeni neposreden poseg ameriških oboroženih sil v suverenost južnoameriške države z namenom doseči politično kapitulacijo celotne poloble.

Rusko zunanje ministrstvo in brazilska politična levica, vključno s predsednikom Lulo da Silvo, so ostro obsodili vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, ki se je končalo z zajetjem predsednika Nicolása Madura. Moskva je v dveh uradnih izjavah označila ameriško ravnanje za oboroženo agresijo in kršitev mednarodnega prava. Ruska diplomacija je opozorila, da tovrstni enostranski vojaški posegi ogrožajo stabilnost v celotni latinskoameriški regiji. V Braziliji so zavezniki predsednika Lule obtožili administracijo Donalda Trumpa imperializma in nezakonitega posega v suverenost sosednje države. Brazilska levica opozarja, da zajetje legitimnega državnega voditelja predstavlja nevaren precedens v mednarodnih odnosih. Dogajanje sledi večmesečnemu stopnjevanju napetosti, med katerim je Washington krepil vojaško prisotnost v Karibskem morju, Maduro pa je pomoč iskal pri svojih zaveznicah, Rusiji in Kitajski.

Ameriški predsednik Donald Trump je uradno potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, med katero so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo ter ju odstranile iz države. Trump je novico objavil na družbenem omrežju Truth Social, kjer je navedel, da je operacija potekala v sodelovanju z ameriškimi organi pregona, podrobnosti o trenutni lokaciji zakoncev Maduro pa še niso znane. Akcija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in predhodnih vojaških dejavnosti, ki so vključevale napade na narkokartele in vojaško infrastrukturo na venezuelskem ozemlju. Trump je svojo odločitev utemeljil z obtožbami o Madurovi vpletenosti v trgovino z drogami in destabilizacijo regije. Kljub zajetju nekdanjega voditelja Trump še ni podal jasne podpore opozicijski voditeljici Maríi Corini Machado, vendar je poudaril, da bodo ZDA aktivno sodelovale pri odločanju o prihodnjem vodstvu države, v kateri je bilo medtem razglašeno izredno stanje.

Po aretaciji Nicolása Madura ZDA razmišljajo o vplivu na cene nafte, saj ima Venezuela največje zaloge nafte na svetu, Trump pa ne izključuje drugega udara v Venezueli. Poročajo tudi, da ZDA prevzemajo nadzor nad Venezuelo, Trump pa ne želi tvegati, da bi na oblast prišel nekdo drug. Podpredsednica Venezuele, Delcy Rodriguez, naj bi potrdila, da je pripravljena storiti vse, kar je potrebno.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle vojaško operacijo, v kateri so bombardirale cilje v Venezueli in zajele predsednika Nicolása Madura. Ameriška administracija je napad uradno utemeljila z bojem proti trgovini z drogami, medtem ko kritiki, vključno z mrežo CADTM-AYNA, operacijo označujejo za imperialistično agresijo in kršitev mednarodnega prava. Do vojaškega posredovanja je prišlo po dolgotrajnem stopnjevanju napetosti in pomorskem obleganju države. Operacija je sprožila ostre odzive v mednarodni skupnosti. Nemška socialdemokratska stranka (SPD) je v nasprotju s svojimi koalicijskimi partnericami ostro obsodila ameriški napad in zajetje venezuelskega voditelja. Akcija sledi mesecem groženj in povečevanja nagrad za Madurovo aretacijo, kar je privedlo do ene največjih geopolitičnih kriz v Latinski Ameriki v zadnjem desetletju. Trenutne razmere v Venezueli ostajajo negotove, medtem ko se vrstijo obsodbe o uporabi sile pod pretvezo zakonitosti.

Ameriške vojaške sile so v bliskoviti operaciji v Venezueli ugrabile predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa je šlo za ciljno usmerjeno akcijo, ki naj bi bila del širših prizadevanj za vzpostavitev novega svetovnega reda in zaščito ameriških interesov v regiji. Operacija, ki so jo nekateri označili za "petminutno vojno", je sprožila val ogorčenja v mednarodni javnosti, saj predstavlja neposreden kršitev mednarodnega prava in suverenosti države. Dogodek pomeni vrhunec večmesečnega stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Caracasom. Trumpova administracija je ugrabitev utemeljila z bojem proti kriminalu in narkokartelom, vendar kritiki opozarjajo, da gre za nevaren precedens, ki spodkopava diplomatske norme. V Venezueli in širši latinskoameriški regiji se spopadajo z negotovostjo glede prihodnje stabilnosti, medtem ko svetovna skupnost opozarja na morebitne dolgoročne posledice takšne erozije mednarodnih pravil. Operacija ima poleg političnih tudi močne gospodarske motive, predvsem zaradi nadzora nad bogatimi zalogami nafte v državi.

Ameriške oborožene sile so v obsežni vojaški operaciji na tleh Venezuele prijele predsednika Nicolása Madura. Po navedbah ameriškega namestnika zunanjega ministra Christopherja Landaua bo Maduro za svoje domnevne zločine odgovarjal pred sodiščem. Operacija se je odvila brez večjega upora venezuelskih sil, čeprav vlada v Caracasu trdi, da ohranja nadzor nad državo. Ameriški vdor predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in vojaškega pritiska administracije Donalda Trumpa na venezuelski režim. Dogodek je povzročil precejšnjo diplomatsko zadrego za ključni zaveznici Madura, Kitajsko in Brazilijo, ki sta dogajanje označili za ponižujoče. Medtem ko Washington poudarja nujnost vzpostavitve pravičnosti in demokracije v regiji, ostaja politična prihodnost Venezuele negotova, saj so ameriške oblasti napovedale nadaljnje postopke proti vrhu dosedanje oblasti. Mednarodna skupnost pričakuje hiter odziv glede pravne podlage za prijetje tujega državnega voditelja na njegovem ozemlju.

Elitna ameriška vojaška enota Delta Force je v posebni operaciji na ozemlju Venezuele zajela predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Po poročanju ameriške televizijske mreže CBS News so pripadniki specialnih sil izvedli bliskovito akcijo, ki je privedla do pridržanja venezuelskega voditelja. Informacijo so pozneje potrdili tudi predstavniki oblasti v Združenih državah Amerike, ki so Madura odpeljali na neznano lokacijo. Podpredsednica Venezuele in preostale oblasti v Caracasu so se na dogodke odzvale z zahtevo po neposrednem dokazu, da je njun voditelj še živ. Enota Delta Force, ki je primarno zadolžena za protiteroristično delovanje in reševanje talcev, je v preteklosti že sodelovala v podobnih operacijah z visokim tveganjem, vključno z lovom na voditelje terorističnih skupin in narkokartelov. Razmere v regiji ostajajo napete, saj Caracas dejanje označuje za ugrabitev, medtem ko Washington operacijo opravičuje v okviru svojih strateških interesov.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so po silovitem bombardiranju prestolnice Caracas zajele dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanj napetosti in neposrednih vojaških napadov, ki so se začeli konec leta 2025. Poročevalci iz Caracasa poročajo o stanju popolnega kaosa in negotovosti, medtem ko so ameriške zračne sile ciljale ključne infrastrukturne točke v mestu. Zajem Madura sledi vrsti dogodkov, ki so nakazovali neizbežen spopad, vključno z decembrskimi napadi z brezpilotnimi letalniki in neposrednimi ameriškimi operacijami na venezuelskem kopnem. Čeprav je Maduro predhodno pozival k mednarodnemu posredovanju in poudarjal pripravljenost na oborožen odpor, je ameriška stran s hitro akcijo destabilizirala režim in dosegla zastavljeni cilj njegove odstranitve. Situacija v regiji ostaja izjemno napeta, saj je bila v preteklost vpletena tudi Rusija, ki pa je že pred časom začela umikati svoje osebje iz države.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, med katero so njihove specialne enote v prestolnici Caracas zajele dolgoletnega predsednika Nicolása Madura. Operacija je vključevala letalsko bombardiranje in vzpostavitev pomorske blokade države, kar je povzročilo ostre odzive v mednarodni skupnosti. Ameriška vojska je ob tem zasegla venezuelska plovila in nafto, namenjeno na Kubo, ter zaprla venezuelski zračni prostor. Rusija, Kitajska in Iran so vojaško posredovanje označili za odkrito oboroženo agresijo in kršitev mednarodnega prava. Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je poudarilo, da so izgovori za napad neutemeljeni, ter pozvalo k dialogu za preprečitev nadaljnje eskalacije. Nasprotno pa je Evropska unija zavzela zadržano držo in se odločila za politiko čakanja, medtem ko so levičarski voditelji v Braziliji, Mehiki in Kolumbiji dejanje ostro obsodili in zahtevali nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Napad predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških obtožb o narko-terorizmu, ki so jih v Caracasu ves čas zavračali kot imperialistične pritiske.

Donald Trump je razkril podrobnosti o nočnem napadu na Venezuelo in strmoglavljenju Nicolasa Madura, ki ga je označil za napad, kakršnega ni bilo že od druge svetovne vojne. ZDA so izvedle obsežen napad na Venezuelo in zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo ženo. Valerian Stan je izjavil, da ima Trumpova Amerika namen boriti se proti diktatorskim režimom in globalizmu brez Boga. Po zajetju Madura se pojavljajo kritike glede sporočil.

Združene države Amerike so v soboto izvedle vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so elitne enote zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Po poročanju ameriških uradnikov so prestolnico Caracas pretresle eksplozije, kar je sledilo večmesečnim napetostim in grožnjam predsednika Donalda Trumpa. Maduro je bil po aretaciji odpeljan v pripor, podrobnosti o njegovi trenutni lokaciji pa ostajajo tajne. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je po izvedeni akciji poudaril, da novi napadi na Venezuelo niso predvideni, s čimer je nakazal na stabilizacijo razmer po prevzemu nadzora. Operacijo je izvedla elitna enota, ki je v preteklosti že sodelovala pri likvidacijah odmevnih tarč, njene misije pa so strogo varovana skrivnost. Dogodek označuje korenit prelom v venezuelski politiki in začetek negotovega prehodnega obdobja za državo.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je izvedla obsežno vojaško operacijo v Venezueli, med katero so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila, da sta bila oba obtožena v New Yorku zaradi trgovine z drogami in terorizma, vključno s posestjo uničevalnih naprav. Operacija predstavlja vrhunec napetosti, ki so se stopnjevale od konca leta 2025, ko je Trump fentanil označil za orožje za množično uničevanje in okrepil vojaški pritisk v Latinski Ameriki. Istočasno se v Združenih državah Amerike stopnjujejo kritike na račun Trumpovih finančnih zahtev. Predsednik naj bi namreč na podlagi zakona o zveznih odškodninskih zahtevkih (FTCA) od države zahteval 230 milijonov dolarjev odškodnine zaradi preteklih preiskav o ruskem vmešavanju in preiskave na posestvu Mar-a-Lago. Temu zgledu sledijo tudi odvetniki njegovih političnih zaveznikov, ki vlagajo na stotine zahtevkov za odškodnine v imenu oseb, obsojenih zaradi napada na Kapitol 6. januarja 2021, ki jih je Trump predhodno pomilostil. Kritiki opozarjajo, da bi lahko ti postopki brez posredovanja kongresa postali sredstvo za črpanje proračunskih sredstev za potrebe Trumpovih privržencev.

Združene države Amerike so izvedle serijo zračnih napadov na tarče v Venezueli, s čimer so dramatično zaostrile večmesečne napetosti med državama. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je po napadih sporočila, da lokacija predsednika Nicolása Madura trenutno ni znana, ter od ameriškega predsednika Donalda Trumpa zahtevala dokaze, da je Maduro še živ. Napadi so bili usmerjeni na strateške cilje, Washington pa vztraja pri nameri, da Madura privede pred sodišče v ZDA zaradi obtožb o narkoterorizmu. V Caracasu so oblasti pozvale prebivalstvo k miru in zaupanju v vlado. Notranji minister je poudaril, da ameriškim silam ni uspelo ustrahovati državljanov, čeprav so bombe in rakete zadele več tarč. Medtem se v političnih krogih že pojavljajo ugibanja o morebitnem nasledniku Madura, če bi nastal politični vakuum, pri čemer se omenja tako vloga vojske kot opozicije, ki uživa podporo Washingtona. Argentinski levičarski poslanci so napade ostro obsodili kot imperialistično agresijo in kršitev suverenosti Venezuele.

Ameriške posebne enote so po ukazu predsednika Donalda Trumpa v soboto izvedle vojaško operacijo v Venezueli, med katero so zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Kot je na družbenem omrežju Truth Social potrdil sam Trump, so ameriške sile par iz prestolnice Caracas z letalom že odpeljale iz države. Napad se je zgodil v okviru širših zračnih napadov na tarče v Caracasu, kar predstavlja dramatično zaostritev večletnih prizadevanj Washingtona za zamenjavo venezuelskega režima. Operacija sledi nedavnim zasegom venezuelskih naftnih tankerjev in stopnjevanju ameriških groženj z vojaškim posredovanjem. Odzivi na incident so bili takojšnji in ostri. Predstavniki venezuelske vlade so dejanje obsodili kot nelegalno ugrabitev in pozvali k odporu proti ameriški agresiji. Sosednja Kolumbija je zaradi nevarne destabilizacije regije že zahtevala nujno sejo Varnostnega sveta Združenih narodov. Dogodek pomeni konec večmesečnih ugibanj o Trumpovi pripravljenosti na neposredno vojaško akcijo, ki jo je ameriški predsednik kljub nasprotovanju dela senata napovedoval že od novembra 2025. Usoda ujetega predsedniškega para za zdaj ostaja neznana, prav tako ni jasno, kje se nahajata.

Donald Trump je bil obtožen, da je pred volitvami 2024 napovedoval napad na Venezuelo, potem ko je njegova administracija izvedla vojaški napad, zajela Nicolása Madura in ga odpeljala v New York zaradi obtožb o trgovini z drogami. JD Vance se je trudil pojasniti motive napada, pri čemer je bila pogosta tema, da je Venezuela tarča zaradi fentanila. Politični opazovalci so Vancu očitali hinavščino zaradi njegovih preteklih izjav. ZDA so obtožene neoimperializma in odpiranja venezuelskih meja ameriškim naftnim podjetjem. V ZDA so potekali protesti proti agresiji v Venezueli.

Združene države Amerike so po ukazu predsednika Donalda Trumpa izvedle vojaške napade na cilje v Venezueli. Operacija je sprožila stanje visoke negotovosti v Caracasu, saj venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez v javnem pozivu trdi, da ne pozna trenutnega prebivališča ali zdravstvenega stanja predsednika Nicolása Madura in njegove soproge. Rodríguezova je od ameriških oblasti zahtevala dokaz o življenju, kar nakazuje na morebitno ujetje ali usmrtitev venezuelskega voditelja med napadi. Vojaška akcija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških prizadevanj za spremembo režima v tej južnoameriški državi. Stopnjevanje agresije se je začelo z zasegi naftnih tankerjev in vdirom ameriških lovskih letal v venezuelski zračni prostor, kljub prizadevanjem nekaterih ameriških senatorjev, da bi omejili predsednikova pooblastila za vojaško posredovanje brez odobritve kongresa. Trenutne razmere v državi so izjemno napete, saj vladni uradniki nimajo stika z vrhovnim poveljnikom, kar povzroča kaos v državnem aparatu.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države vodile Venezuelo, dokler ne bo mogoče varno prenesti oblasti, in ni izključil novega udara. Trump je objavil fotografijo ujetega in zavezanega Madura z vodo.

Združene države Amerike so sredi naraščajočih napetosti izvedle vojaški napad na Venezuelo, ki vključuje zaprtje zračnega prostora, pomorsko blokado države ter zaplembo plovil in nafte, namenjene na Kubo in v druge države. Po navedbah organizatorjev Mednarodne protifašistične konference za suverenost ljudstev ameriška agresija predstavlja neposreden napad na suverenost države. Napad je ostro obsodila tudi Komunistična partija Grčije (KKE), ki dogajanje označuje za imperialistično intervencijo z namenom prevzema nadzora nad venezuelskimi energetskimi viri. Washington svojo vojaško operacijo utemeljuje z bojem proti trgovini z drogami, vendar kritiki, vključno s KKE, te navedbe označujejo za prazne izgovore in hinavščino. Po njihovem mnenju so dejanski motivi povezani z geopolitičnim obračunavanjem z Rusijo in Kitajsko ter poskusom strmoglavljenja vlade Nicolása Madura. Razmere v regiji ostajajo izjemno napete, medtem ko mednarodne organizacije opozarjajo na posledice blokade za civilno prebivalstvo, ki se že spopada s hudo humanitarno krizo.

Po zajetju Nicolása Madura so ZDA napovedale, da bodo upravljale Venezuelo do varnega prenosa oblasti. Donald Trump je razkril, da so ZDA že stopile v stik s podpredsednico Venezuele Delcy Rodriguez, ki naj bi bila pripravljena sodelovati. Dogajanje v Venezueli bi lahko vplivalo na svetovne cene nafte, saj ima država največje zaloge te surovine.

Združene države Amerike so po ukazu predsednika Donalda Trumpa izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki je vključevala letalske napade na ključne cilje v prestolnici Caracas. Poročila navajajo močne eksplozije na letališču La Carlota, kjer so opazili nizko leteča letala in gost dim. Po uradnih navedbah ameriške administracije je bil v okviru operacije ujet venezuelski predsednik Nicolas Maduro, kar predstavlja vrhunec dolgotrajnih prizadevanj Washingtona za njegovo odstranitev z oblasti. Operacija se je začela 3. januarja 2026 in predstavlja drastično stopnjevanje ameriške zunanje politike v regiji. Donald Trump je napade označil za nujne, medtem ko so razmere v Caracasu ostale izredno napete. Ameriška stran trdi, da je bila akcija del širšega boja proti trgovini z drogami in avtoritarnemu režimu, ki je po njihovem mnenju destabiliziral Južno Ameriko. Zaenkrat še ni natančnih podatkov o žrtvah med civilnim prebivalstvom ali pripadniki venezuelske vojske, vendar so posledice napadov vidne po celotnem mestu.

Predsednik Trump je objavil fotografijo zajetega in zavezanega Nicolasa Madura z vodo. Hkrati je sporočil, da bodo Združene države Amerike upravljale Venezuelo, dokler ne bo varno predati oblasti. Ameriški državni tožilec je Madura obtožil v ZDA.

Venezuelsko prestolnico Caracas so v zgodnjih urah pretresle močne eksplozije, ki so povzročile preplah med prebivalstvom in izpad električne energije v delih mesta. Po poročanju tiskovnih agenc AFP in Reuters so očividci ob pokih slišali tudi zvoke, ki so spominjali na prelete letal, kar je sprožilo ugibanja o morebitnih zračnih napadih. Eksplozije so bile najbolj izrazite v bližini večje vojaške baze, kjer je po incidentu prišlo do popolne prekinitve oskrbe z elektriko. Lokalne oblasti se na dogodke še niso uradno odzvale, prav tako še ni potrjenih informacij o morebitnih žrtvah ali obsegu gmotne škode. Napetosti v državi ostajajo visoke, saj incident prihaja v času zaostrenih notranjepolitičnih razmer in mednarodnih pritiskov na venezuelski režim. Mediji poročajo o povečani prisotnosti varnostnih sil na ulicah prestolnice, medtem ko prebivalci čakajo na pojasnila o naravi eksplozij.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v televizijskem nagovoru v četrtek zvečer izjavil, da je Venezuela pripravljena na neposredne pogovore z Združenimi državami Amerike glede sodelovanja v boju proti trgovini z drogami. Maduro, ki ga ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa označuje za diktatorja, je poudaril, da je njegov obrambni sistem sposoben zagotoviti ozemeljsko celovitost države kljub zunanjim pritiskom. Do te napovedi prihaja v času izjemno zaostrenih odnosov med Caracasom in Washingtonom, ki so se v zadnjih mesecih stopnjevali v neposredne vojaške incidente. Madurova pripravljenost na dialog predstavlja morebiten premik v diplomaciji, saj je predsednik poudaril, da si želi stabilizacije razmer, čeprav je z Donaldom Trumpom po lastnih besedah govoril le enkrat. Poleg vprašanja narkotikov je Maduro izpostavil pomen zaščite venezuelske suverenosti pred tistim, kar opisuje kot ameriško agresijo. Kljub ponudbi za pogovore venezuelsko vodstvo še naprej ohranja visoko stopnjo vojaške pripravljenosti, hkrati pa poskuša prek mednarodnih mehanizmov obsoditi nedavne ameriške posege na svoje ozemlje, ki jih označuje za kršitev mednarodnega prava.

Južno poveljstvo ameriške vojske (US Southern Command) je v sredo sporočilo, da je izvedlo letalske napade na tri plovila v okviru operacije proti tihotapljenju mamil, pri čemer so umrli trije ljudje. Napad se je zgodil na silvestrovo, ko so ameriške sile ciljale plovila, ki so se v času napada domnevno nahajala v konvoju in medsebojno pretovarjala prepovedane substance. Incident se je odvil na znanih tihotapskih poteh, čeprav vojska natančne lokacije v Karibskem morju ali vzhodnem Tihem oceanu ni razkrila. Po navedbah vojaških virov so se posadke dveh plovil po prvem napadu rešile s skokom v morje, medtem ko so bili na prvem zadetem čolnu ubiti trije ljudje. Ameriška vojska je kasneje obvestila obalno stražo, da sproži iskanje morebitnih preživelih. Operacija se nadaljuje kljub naraščajočim kritikam ameriških zakonodajalcev in javnosti zaradi uporabe smrtonosne sile v tovrstnih misijah. Kritike so se okrepile predvsem po septembrskem incidentu, ko so ameriške sile napadle plovilo s preživelimi, kar je sprožilo vprašanja o zakonitosti in etičnosti tovrstnih posegov v mednarodnih vodah.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ukazal okrepitev ofenzivnih operacij in razširitev tako imenovanega varnostnega pasu v ukrajinskih regijah Sumi in Harkov. Kot je poročal načelnik generalštaba ruske vojske Valerij Gerasimov, je glavni cilj teh dejavnosti potiskanje ukrajinskih sil stran od ruske meje in vzpostavitev obsežnejšega tamponskega območja. Ukaz sledi nedavnim ruskim navedbam o domnevnem napadu z ukrajinskimi brezpilotnimi letalniki na rezidenco predsednika Putina v Novgorodski oblasti, kar Moskva uporablja kot utemeljitev za stopnjevanje vojaških dejavnosti. Rusko obrambno ministrstvo je z dvodnevno zamudo objavilo podrobnosti o omenjenem incidentu, pri čemer generalmajor Aleksander Romanenkov trdi, da so droni poleteli iz smeri Sumija in Černigiva. Kijev je obtožbe o napadu na rezidenco ostro zavrnil in jih označil za provokacijo, s katero želi Rusija spodkopati morebitna mirovna pogajanja ob prihajajoči četrti obletnici začetka vojne. Kljub zanikanju na ukrajinski strani ruska vojaška skupina "Sever" že izvaja operacije na severovzhodu države, z namenom zavzetja novega ozemlja pod pretvezo zagotavljanja obmejne varnosti.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je odločno zavrnil obtožbe Moskve, da je Ukrajina poskušala izvesti napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Do zavrnitve prihaja v času, ko rusko-ukrajinska vojna vstopa v četrto leto, razmere na bojišču pa ostajajo napete, saj obe strani uporabljata vse naprednejša orožja, vključno z brezpilotnimi letalniki in težko artilerijo. Na obtožbe se je ostro odzval nekdanji ruski predsednik in sedanji namestnik predsednika varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev, ki je Zelenskega označil z žaljivimi izrazi in ga obtožil, da poskuša iztiriti vsakršno možnost za mirno rešitev konflikta. Kljub začetnim pričakovanjem o hitri zmagi Rusije se konflikt spreminja v dolgotrajno izčrpavajočo vojno, kjer nobena stran trenutno ne dosega odločilne prednosti. Zahodne države še naprej podpirajo Kijev, medtem ko Kremelj utrjuje svojo obrambno in napadalno strategijo.

Komunistična partija Venezuele je v izjavi ob koncu leta 2025 opozorila na stopnjevanje imperialistične agresije in poslabšanje nacionalne krize. Centralni komite partije je poudaril grožnje suverenosti države in pozval delavski razred ter venezuelsko ljudstvo k odporu. Vzporedno s tem je Venezuela pri Združenih narodih opozorila na obsežno vojaško prisotnost ZDA v Karibskem morju, ki se je začela avgusta in se je prvotno utemeljevala z bojem proti trgovini z drogami, zdaj pa odkrito meri na nadzor in prisvojitev venezuelskih energetskih virov. Rusija in Kitajska sta podprli Venezuelo in obsodili ameriško vmešavanje.

V Washingtonu se je ponovno pojavila znana zgodba o morebitni vojni za zamenjavo režima. ZeroHedge je v sodelovanju z oddajo Matta Gaetza gostil razpravo o tem, kako naj Trump ravna z zlobnim in skorumpiranim Madurov režimom. V razpravi so sodelovali Curt Mills, izvršni direktor The American Conservative, in venezuelski opozicijski politik Emmanuel Rincon, ki jo je vodil nekdanji kongresnik Matt Gaetz. Razprava se je osredotočila na obnovljen pritisk sankcij, pomembne vojaške manevre ZDA in soglasje možganskih trustov v Washingtonu.

Predsednik ZDA, Donald Trump, je že drugič ta mesec napovedal skorajšnje "kopenske napade" na Venezuelo. Izjava je prišla dan po tem, ko so ameriške oblasti zasegle venezuelski tanker z nafto ob obali te južnoameriške države. Trump ni pojasnil, kaj natančno pomeni "kmalu".

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil dvome glede udeležbe ZDA na prihajajočih pogovorih o Ukrajini v Evropi. ZDA naj bi se udeležile srečanja le, če bo obstajala možnost za uspešen izid pogovorov, kar je razumeti kot opozorilo evropskim prestolnicam in Kijevu. Trump je poudaril, da bo odločitev sprejeta na podlagi informacij od partnerjev in da si Washington želi konkretnih rezultatov, ne le ponovne runde pogovorov brez rešitev. Pri tem je omenil tudi "precej ostre besede", ki jih je izmenjal z evropskimi voditelji.

Rusija je izrazila globoko zaskrbljenost glede vojaške prisotnosti ZDA v južnem Karibskem morju in posvarila pred morebitnim prehodom v neposredno vojaško akcijo. Kremelj je poudaril, da Moskva stoji ob strani Caracasu in pozval administracijo Trumpa, naj se izogne zaostrovanju napetosti, ki bi lahko privedle do odprtega in nepotrebnega konflikta. Ruski namestnik zunanjega ministra Sergej Rjabkov je kritiziral željo Washingtona po vzpostavitvi brezpogojne prevlade v regiji.

Predsednik Trump naj bi se ta teden pogovarjal z vrhovnimi svetovalci o morebitnih ameriških napadih na Venezuelo, da bi tam izvedli zamenjavo režima. Zahodni politični in medijski razred trenutno prikazuje venezuelskega predsednika Madura kot »diktatorja«, ki ga je treba nujno odstraniti z oblasti.

Karoline Leavitt, tiskovna predstavnica Bele hiše, je na družbenem omrežju X delila članek, ki poziva k zamenjavi režima v Venezueli s podporo Donalda Trumpa. Objava prihaja v času, ko administracija ZDA razmišlja o možnosti vojaškega posredovanja v državi. Članek je napisala María Corina Machado, venezuelska aktivistka in voditeljica opozicije proti predsedniku Nicolásu Maduru, ki je prejemnica Nobelove nagrade za leto 2025. Medtem kritiki opozarjajo, da ZDA nimajo pravne podlage za napad na Venezuelo ali za strmoglavljenje njene vlade.

Grški zunanji minister Giorgos Geraperitis je ob prihodu na Dunaj poudaril zavezanost Grčije mednarodnemu pravu, njeno vlogo v EU in Natu ter pomen soočanja z agresijo. Izpostavil je, da je Grčija v zadnjih letih osrednja točka mednarodnega dogajanja in ključni dejavnik pri oživljanju OVSE ter v Varnostnem svetu Združenih narodov.

Administracija Donalda Trumpa je sprožila ogorčenje zaradi ubojev številnih Venezuelcev. Sekretar za vojno Pete Hegseth je izjavil, da so šele začeli ubijati narkoteroriste. Trump in Hegseth izkoriščata situacijo, ki jo je s svojo politiko pred leti omogočil Barack Obama.

Predsednik Trump naj bi se ta teden s svojimi svetovalci pogovarjal o možnih napadih ZDA na Venezuelo, s ciljem osvoboditve države izpod tiranije.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo ZDA "zelo kmalu" začele ukrepati proti tihotapcem drog v Venezueli tudi na kopnem. Trump je že septembra odredil napade na ladje, ki naj bi prevažale droge v Karibskem morju, in razmišljal o atentatu na venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Prav tako je napovedal možnost novih vojaških operacij v Venezueli, s čimer se stopnjujejo napetosti z južnoameriško državo.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je izrazil zaskrbljenost zaradi kopičenja ameriške vojske na Karibih in morebitnega vojaškega posredovanja ZDA v Venezueli. Kljub temu je poudaril, da aretacija Jairja Bolsonara ne bo vplivala na njegove odnose z Donaldom Trumpom, s katerim namerava govoriti o situaciji.

Sankcionirani ruski tanker za gorivo je nenadoma spremenil smer blizu Venezuele, potem ko mu je ameriška vojna ladja preprečila pot, poroča Bloomberg. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti med Združenimi državami in Venezuelo.

Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je ponovila zavrnitev ideje o ameriški vojaški intervenciji proti kartelom v Mehiki. Njena izjava je sledila izjavi predsednika Trumpa, ki je izrazil pripravljenost za izvedbo napadov na mehiškem ozemlju, da bi zajezil pretok drog. Sheinbaumova je poudarila, da se to ne bo zgodilo.

Republikanci v ameriškem senatu so zavrnili zakonodajo, ki bi omejila pooblastila predsednika Donalda Trumpa za vojaški poseg v Venezueli. Hkrati je senator John Thune zavrnil možnost ukinitve obstrukcije (filibusterja), kljub Trumpovim predlogom.

Trumpova administracija je v srečanju s kongresniki priznala, da nima pravne podlage za napad na Venezuelo. Bela hiša je sicer zagotovila, da so njihova dejanja skladna z zakonodajo o oboroženih spopadih in da sledijo Trumpovi usmeritvi za zaščito Američanov pred narkoterorizmom. Razprava je potekala v luči trenutne vojaške operacije proti trgovini z drogami.

Donald Trump je zagrozil Nigeriji z vojaškim posredovanjem zaradi domnevnih napadov na kristjane, kar je sprožilo kritike v levičarskih medijih. CNN je izrazil ogorčenje nad Trumpovo osredotočenostjo na ubijanje kristjanov v Nigeriji s strani muslimanskih teroristov in njegovo politiko podeljevanja azila belim Južnoafričanom. Nekdanji vojaški častnik Jason Crow je Trumpovo uporabo vojske označil za zaskrbljujočo in absurdno, pri čemer je poudaril, da bi bilo pošiljanje vojske v Nigerijo katastrofalno.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je identificirala vojaške cilje v Venezueli in pripravljala zračne napade, da bi prisilila Nicolasa Madura k odstopu. Kljub temu pa je Trump izrazil pomisleke glede uspeha vojaške akcije in se boji, da napadi ne bi prisilili Madura k odstopu.

Medtem ko venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado hvali ameriškega predsednika Donalda Trumpa zaradi njegovega pritiska na socialistični režim Nicolása Madura, brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva zavrača grožnje ZDA proti Venezueli. ZDA krepijo vojaško prisotnost v Karibih, kar povzroča mednarodne kritike.

Maria Machado, venezuelska opozicijska političarka in prejemnica Nobelove nagrade za mir leta 2025, je izjavila, da bi pozdravila vojaško intervencijo ZDA v Venezueli. Kot edino pot za odstavitev predsednika Madura vidi "eskalacijo" konflikta. Razkrila je, da so v ozadju konflikta med ZDA in Venezuelo velike zaloge nafte in plina v državi, ki jo vodi socialistična vlada. Predsednik ZDA Trump je že javno pooblastil CIA za izvajanje prikritih operacij v Venezueli.