Vrhovni organi pregona v Filadelfiji so po torkovem uboju aktivistke Renee Nicole Good v Minneapolisu zavzeli ostro stališče proti zveznim agentom Trumpove administracije. Okrožni tožilec Larry Krasner je napovedal pregon vseh zveznih agentov ICE, ki bi v mestu kršili zakonodajo ali izvajali nezakonite postopke. Krasner je dejanja zvezne agencije označil za fašistična in poudaril, da posnetki streljanja kažejo na hudo kršitev protokolov organov pregona. Istočasno z notranjimi napetostmi se administracija predsednika Donalda Trumpa sooča s kritikami glede zunanje politike. Jennifer Kavanagh iz raziskovalne organizacije Defense Priorities opozarja, da agresivno širjenje vojaške prisotnosti v Latinski Ameriki, na Bližnjem vzhodu in v Aziji nevarno izčrpava ameriške oborožene sile. Trumpova odločitev za vojaško posredovanje v Venezueli z namenom odstavitve Nicolasa Madura je v regijo pritegnila več kot 10.000 pripadnikov vojske in desetino ameriške mornarice. Kljub povečanim stroškom v Evropi, ki letno znašajo več deset milijard dolarjev, in okrepljenim operacijam v Iranu ter obrambi Izraela, Združene države Amerike niso zmanjšale svoje prisotnosti v Aziji. Analitiki svarijo, da takšna razporeditev sil, ki vključuje tudi neomajno podporo Tajvanu, povečuje tveganje za varnost ameriške domovine, saj so viri preveč razpršeni po svetu.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za televizijsko postajo Fox News napovedal, da se bo prihodnji teden v Washingtonu srečal z voditeljico venezuelske opozicije Marío Corino Machado. Trump je izrazil pripravljenost, da od nje sprejme Nobelovo nagrado za mir, če mu jo bo ta podarila, ob tem pa ponovil svoje prepričanje, da bi moral priznanje prejeti že prej zaradi svojih zaslug pri preprečevanju oboroženih spopadov. Kljub Trumpovemu navdušenju nad predajo nagrade so iz Norveškega Nobelovega inštituta sporočili, da takšen prenos ni mogoč. Tiskovni predstavnik inštituta je pojasnil, da so Nobelove nagrade neprenosljive in da jih po razglasitvi dobitnika ni mogoče odvzeti ali predati tretji osebi. Nagrajenka lahko prosto razpolaga le z denarnim delom nagrade, ne pa tudi z uradnim statusom lavreata. Politične napetosti so se v regiji stopnjevale po ameriškem zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Čeprav so podporniki Machadove upali, da bo podelitev nagrade Trumpu utrdila njeno vlogo v Venezueli, je Trump presenetljivo podprl podpredsednico Delcy Rodríguez kot vršilko dolžnosti predsednice države. Rodríguezova, sicer zaveznica pokojnega Huga Cháveza, zdaj vodi državo, medtem ko Trumpova administracija oblikuje novo politiko do Venezuele.

Strokovnjaki so izjavili, da je nedavni primer smrti v Minneapolisu posledica odločitve Vrhovnega sodišča. Republikanci se bojijo, da bo Trumpovo obnašanje ogrozilo večino v senatu, zlasti zaradi napadov na republikanske senatorje. Trump je bil posmehovan, ker je javno prebral zasebno sporočilo, William Kristol pa ga je označil za 'norega kralja'. Medtem je močna konservativna skupina umaknila podporo republikancem, ki so se pri glasovanju o zdravstveni oskrbi postavili na stran demokratov.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je znova obudil svojo kontroverzno zamisel o nakupu Grenlandije od Kraljevine Danske. Njegovi svetovalci po poročanju medijev preučujejo različne finančne in strateške možnosti, s katerimi bi otok vključili pod ameriško upravo, kar vključuje tudi neposredne spodbude za lokalno prebivalstvo. Trump naj bi razmišljal celo o ponudbi v višini 100.000 ameriških dolarjev na posameznega državljana Grenlandije, s čimer želi pridobiti podporo tamkajšnjih prebivalcev za prehod pod ameriško suverenost. Glavni razlogi za Trumpov interes ostajajo strateškega in gospodarskega pomena. Grenlandija leži na ključni lokaciji v Arktičnem oceanu, kjer se zaradi taljenja ledu odpirajo nove pomorske poti in dostopi do neizkoriščenih naravnih virov, predvsem redkih zemelj in fosilnih goriv. Združene države Amerike si s tem želijo okrepiti svojo prisotnost v regiji, da bi omejile vse večji vpliv Rusije in Kitajske, ki prav tako kažeta interese na Arktiki. Kljub ponovnemu zagonu te ideje, se Danska in grenlandska vlada še nista uradno odzvali na nove navedbe, vendar sta v preteklosti takšne predloge odločno zavrnili. Diplomatski odnosi med Washingtonom in Københavnom bi se ob stopnjevanju teh prizadevanj lahko spopadali z dodatnimi napetostmi, saj Danska poudarja, da Grenlandija ni naprodaj in da je vprašanje suverenosti stvar samoodločbe grenlandskega ljudstva.

Ameriški podpredsednik J. D. Vance je evropske zaveznice pozval, naj vprašanje varnosti Grenlandije obravnavajo z večjo resnostjo. Opozoril je, da bodo Združene države Amerike prisiljene ukrepati samostojno, če Evropa ne bo okrepila svoje vloge pri zaščiti tega strateško pomembnega ozemlja. Poziv prihaja v času ponovnih ugibanj o interesu administracije Donalda Trumpa za nakup otoka, kar Vance utemeljuje s potrebo po zagotavljanju varnosti v arktični regiji. Analitiki ocenjujejo, da so strahovi pred morebitno invazijo ZDA na Grenlandijo pretirani, vendar opozarjajo, da zgodovinski precedensi obstajajo. Združene države Amerike so namreč že leta 1917 od Danske odkupile Deviške otoke, kar kaže na preteklo prakso trgovanja z ozemlji. Trenutne napetosti dodatno stopnjujejo vprašanja o evropski solidarnosti in zmožnosti enotnega odziva na ameriške pritiske, ki segajo od obrambnih zahtev do trgovinskih omejitev. Nedavni dogodki na področju carin, ko je bil dosežen dogovor o 15-odstotnih dajatvah, so že povzročili razkol znotraj Evropske unije. Medtem ko so nekatere države, kot je Nemčija, sporazum pozdravile kot preprečitev trgovinske vojne, so druge, predvsem Francija, Bruslju očitale kapitulacijo pred Washingtonom. Vanceov pritisk glede Grenlandije tako predstavlja nov preizkus za evropsko diplomacijo in njeno odvisnost od ameriških varnostnih jamstev.

Novi češki premier Andrej Babiš je prispel na svoj prvi uradni obisk na Slovaško, kjer sta se s slovaškim kolegom Robertom Ficom dogovorila za ponovno vzpostavitev rednih medvladnih posvetovanj. Srečanje v Bratislavi, ki se je začelo z vojaškimi častmi in sprehodom po rdeči preprogi, je bilo namenjeno predvsem utrjevanju dvostranskih odnosov, ki so v preteklosti veljali za prednostne in strateške. Naslednje skupno zasedanje vlad obeh držav naj bi po napovedih potekalo 31. marca na Češkem. Med ključnimi temami pogovorov je bila energetska varnost, pri čemer je Babiš Slovaški obljubil pomoč pri zagotavljanju dobave zemeljskega plina. To vprašanje je postalo kritično zaradi odločitev Evropske unije o postopnem opuščanju uvoza ruskega plina, kar obe državi sili v tesnejše sodelovanje pri iskanju alternativnih virov in tranzitnih poti. Politika sta poudarila pomen stabilnosti v srednjeevropski regiji in usklajenega nastopa znotraj evropskih institucij. Babiš, ki je bil rojen v Bratislavi, je sprejem opisal kot zgodovinsko topel, kar nakazuje na željo po izboljšanju diplomatskih vezi, ki so bile v določenih obdobjih podvržene političnim trenjem. Poleg srečanja s Ficom je načrtovan tudi sprejem pri slovaškem predsedniku Petru Pellegriniju, kar dodatno potrjuje visok protokolarni pomen obiska. Dogovor o obnovitvi posvetovanj velja za pomemben signal oživitve sodelovanja znotraj skupine V4.

Venezuelska začasna predsednica Delcy Rodríguez je v zadnji izjavi poudarila, da so odnosi z Združenimi državami Amerike trajno zaznamovani po ameriški vojaški operaciji, ki se je odvila 3. januarja. Med to operacijo so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v New York, kar Rodríguezova označuje za nepopravljiv »madež« v diplomatskih odnosih med državama. Dogodki so neposredna posledica stopnjevanja napetosti in vojaškega posredovanja, ki so ga ZDA opravičevale z nujnostjo političnih sprememb v regiji. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da bodo ZDA v prihodnje izvajale nadzor nad Venezuelo, pri čemer je posebej izpostavil izkoriščanje venezuelskih naftnih virov. Trump je dejal, da bo »čas pokazal«, kako dolgo bodo Združene države obdržale nadzor nad to južnoameriško državo. Njegove izjave potrjujejo gospodarski interes Washingtona, ki se osredotoča predvsem na stabilizacijo in eksploatacijo energetskega sektorja pod ameriškim nadzorom. Kljub nizki javnomnenjski podpori ameriških državljanov vojaškemu posredovanju, ki se je izkazala v raziskavah v začetku januarja, administracija nadaljuje z vzpostavljanjem novega reda v Venezueli. Nicolás Maduro se je medtem pred zveznim sodiščem v New Yorku že izrekel za nedolžnega in se razglasil za vojnega ujetnika, kar dodatno zapleta pravni in mednarodnopravni položaj Združenih držav v tem konfliktu.

Venezuelski notranji minister Diosdado Cabello je javnost obvestil, da je v sobotnem napadu ameriških sil v Venezueli življenje izgubilo sto ljudi. To je prva uradna potrditev števila smrtnih žrtev s strani venezuelskih oblasti po operaciji, ki jo je v Caracasu izvedla elitna enota ameriške vojske. Po poročanju tujih tiskovnih agencij je bil primarni cilj operacije zajetje ključnih političnih osebnosti v državi. Med vojaško akcijo so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Informacije o visokem številu žrtev bi lahko pomembno vplivale na mednarodno diplomacijo in prihodnje odnose med Caracasom in Washingtonom, zlasti v luči administracije predsednika Donalda Trumpa. Minister Cabello ostaja eden ključnih virov informacij o posledicah vdora na venezuelsko ozemlje. Dogodek predstavlja drastično zaostritev napetosti v regiji, saj gre za neposredno vojaško posredovanje z namenom odstranitve tujega državnega voditelja. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja poročila o žrtvah in se sprašuje o zakonitosti izvedene operacije na tujih tleh. Poročila o stotih smrtnih žrtvah med operacijo zajetja Madura dodatno obremenjujejo že tako kritične humanitarne in politične razmere v tej južnoameriški državi.

Ruska federacija in Francija sta izvedli izmenjavo zapornikov, v okviru katere je ruski predsednik Vladimir Putin pomilostil francoskega raziskovalca Laurenta Vinatiera. Vinatier, ki je prestajal triletno zaporno kazen zaradi kršitev zakonodaje o tujih agentih, je bil v Parizu zamenjan za ruskega košarkarja Daniila Kasatkina. Kljub tej diplomatski gesti pa se v ruskih konservativnih krogih in delu javnosti krepi nezadovoljstvo zaradi domnevno preblagega odziva Moskve na nedavno ameriško zaplembo naftnega tankerja Marinera v Severnem Atlantiku. Zaplembo ladje, ki je plula pod rusko zastavo, so ameriške sile utemeljile s kršenjem sankcij proti Venezueli, medtem ko kritiki, kot je Paul Craig Roberts, dogodek označujejo za vojno dejanje. Rusko ministrstvo za promet je sicer pojasnilo, da je ladja pod rusko zastavo plula le začasno, vendar so mlačni uradni odzivi Moskve sprožili val ugibanj o Putinovi zmožnosti odločnega ukrepanja proti zahodnim provokacijam. Konservativni analitiki opozarjajo, da bi lahko takšna toleranca dolgoročno privedla do še večjih konfliktov. Notranjepolitični pritiski na Kremlj se stopnjujejo v času, ko se Rusija sooča z vse večjimi pritiski na mednarodnem prizorišču. Medtem ko so nekatere izmenjave zapornikov interpretirane kot poskusi ohranjanja diplomatskih kanalov, se v ozadju vrstijo obtožbe o špioniranju in stopnjevanju sankcij. Razhajanja med uradno previdno diplomacijo in pričakovanji radikalnejših političnih struj znotraj Rusije kažejo na naraščajočo napetost v ruskem političnem vrhu glede strategije v odnosu do Zahoda.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v sredo javno pozval Združene države Amerike, naj izvedejo operacijo ugrabitve Ramzana Kadirova, voditelja ruske Čečenske republike. Zelenski trdi, da bi takšna poteza predstavljala močan pritisk na ruskega predsednika Vladimirja Putina in pomembno prispevala h končanju vojne v Ukrajini. Ukrajinsko vodstvo ob tem poudarja potrebo po agresivnejših metodah pritiska na Kremelj, medtem ko se spopadi na bojiščih nadaljujejo brez znakov umiritve. Istočasno je rusko ministrstvo za zunanje zadeve ostro odgovorilo na napovedi o morebitni namestitvi zahodnih enot v Ukrajini v okviru tako imenovane koalicije voljnih. Moskva je uradno sporočila, da bodo vse tuje vojaške sile na ukrajinskem ozemlju obravnavane kot legitimni bojni cilji. Po navedbah ruskih oblasti postajajo militaristične izjave nekaterih evropskih vlad vse nevarnejše in neposredno vodijo v stopnjevanje konflikta med Rusijo in Zahodom. Napetosti se povečujejo ravno v času, ko se v mednarodni skupnosti pojavljajo različni predlogi za nove mirovne pogovore, ki pa so zaradi radikalizacije retorike obeh strani vprašljivi. Medtem ko Kijev zahteva odločnejše posege zaveznikov, Moskva z jasnimi opozorili o napadih na zahodne sile utrjuje svojo pozicijo v konfliktu, kar dodatno zaostruje varnostne razmere v celotni regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim so Združene države Amerike začele postopek umika iz 66 mednarodnih organizacij in multilateralnih okvirov. Med njimi je 31 agencij in struktur pod okriljem Združenih narodov (ZN), kar predstavlja eno največjih sprememb v zunanji politiki države v smeri izolacionizma. Trump je odločitev utemeljil z nujnostjo zaščite ameriške suverenosti in zmanjšanja vpliva globalističnih struktur na notranje zadeve države. Memorandum, ki ga je podpisal predsednik, zveznim agencijam nalaga takojšen začetek postopkov za prekinitev članstva in sodelovanja v navedenih entitetah. Ta poteza sledi Trumpovim predvolilnim obljubam o reviziji mednarodnih obveznosti, ki po njegovem mnenju škodujejo ameriškim gospodarskim in političnim interesom. Odločitev je že sprožila burne odzive v mednarodni skupnosti, saj bi umik financiranja in podpore ZDA lahko ohromil delovanje številnih humanitarnih in razvojnih programov. Analitiki opozarjajo, da gre za nadgradnjo Trumpove politike iz preteklega leta, ko so ZDA že zapustile nekatere ključne kulturne in izobraževalne agencije. Z najnovejšim ukazom se Washington oddaljuje od tradicionalne vloge vodilne sile v svetovnem multilateralizmu, kar odpira prostor za večji vpliv drugih velesil v mednarodnih institucijah. Seznam vseh organizacij, ki jih ukaz zadeva, za zdaj še ni bil v celoti javno objavljen, vendar vključuje širok spekter organov ZN.

Namestnik vodje kabineta Bele hiše Stephen Miller je v nedavnih izjavah ponovno obudil razpravo o ameriški priključitvi Grenlandije, ki je trenutno pod suverenostjo Danske. Miller je poudaril, da bi otok moral postati del Združenih držav Amerike, pri čemer je zatrdil, da Washingtonu za dosego tega cilja ne bi bilo treba uporabiti vojaške sile. Po njegovih besedah imajo Združene države pravico do ozemlja, kar je v diplomatskih krogih že povzročilo nove napetosti med Washingtonom in Københavnom. Administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je s temi izjavami okrepila pritiske na Dansko, kar je sprožilo val kritik s strani mednarodnih zaveznikov. Millerjeve trditve sledijo prejšnjim neuspešnim poskusom odkupa otoka, ki so že v preteklosti obremenili odnose med državama. Kritiki opozarjajo, da takšna retorika spodkopava suverenost Danske in avtonomijo grenlandskega ljudstva, medtem ko ameriška stran vztraja pri strateškem pomenu otoka za varnost in gospodarske interese v Arktični regiji.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je v ponedeljek ostro odgovoril na opozorila predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa glede morebitnega vojaškega posredovanja proti narkokartelom. Petro je izjavil, da bo ponovno poprijel za orožje, če bodo ZDA izvedle vojaški napad na njegovo državo. Napetosti so se stopnjevale po Trumpovi napovedi, da bi bili lahko preprodajalci drog v Kolumbiji naslednja tarča ameriške vojske v okviru boja proti mednarodnemu kriminalu. Petro je v odzivu na družbenem omrežju X obtožil ameriškega zunanjega ministra Marca Rubia, da verjame lažnim informacijam, ki so jih po njegovih besedah razširili odpuščeni obveščevalni polkovniki kolumbijske policije. Predsednik trdi, da so te dezinformacije plod kolumbijskih politikov, povezanih z mafijo, ki si želijo prekinitve odnosov med državama, da bi se trgovina s kokainom neovirano povečala. Kljub njegovim navedbam je ameriško zunanje ministrstvo že septembra lani ugotovilo, da sta pridelava koke in proizvodnja kokaina pod Petrovim vodstvom dosegli rekordne vrednosti.

Evropski voditelji so izrazili solidarnost z Grenlandijo po ponovnih izjavah Donalda Trumpa o interesu ZDA za arktični otok. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen se je odzval na Trumpove pobude in poudaril, da Grenlandija ni Venezuela. Medtem je odziv Evropske unije na Trumpove izjave bil zadržan.

Srbsko narodno vijeće (SNV) je v Zagrebu pripravilo tradicionalni božični sprejem ob praznovanju božiča po julijanskem koledarju, ki so se ga udeležili visoki predstavniki hrvaške države. Podpredsednik vlade Davor Božinović je ob tej priložnosti poudaril, da je Hrvaška domovina vseh svojih državljanov in da v njej ni prostora za delitve na prvo- in drugorazredne državljane. Kljub prazničnemu vzdušju v regiji pa v sosednji Bosni in Hercegovini buri duhove ravnanje Miroslava Vujčića, uslužbenca ministrstva za zunanje zadeve BiH. Vujčić, ki je bil na volitvah leta 2022 kandidat stranke Demokratska fronta (DF) Željka Komšića, se je znašel pod plazom kritik zaradi javnega zanikanja vojnih zločinov, storjenih nad hrvaškimi ujetniki in civili v Križančevem Selu. Incident v BiH izpostavlja globoke rane in nerešena vprašanja iz preteklosti, saj so bila na telesih žrtev v Križančevem Selu dokumentirana huda mučenja in poškodbe z ostrimi ter tupimi predmeti. Medtem ko hrvaški državni vrh v Zagrebu s simbolnimi gestami, kot je lomljenje božičnega kruha (česnice), krepi vezi s srbsko manjšino, dogajanje v Sarajevu opozarja na zapletene medetnične odnose v regiji. Vujčićevo javno zanikanje dokumentiranih grozodejstev sproža vprašanja o njegovi nadaljnji vlogi v diplomatski službi BiH in odgovornosti za širjenje retorike, ki spodkopava procese sprave v post-konfliktni družbi.

Predsednik Donald Trump se je v torek sestal s predstavniki republikanske stranke v predstavniškem domu, da bi uskladili politično agendo ob začetku kritičnega leta vmesnih volitev. Srečanje na celodnevnem forumu o politikah je bilo namenjeno poenotenju stranke, ki bo odločala o poteku preostalega dela Trumpovega mandata. Razprave so se osredotočale na ključne zakonodajne prednostne naloge, ki bi lahko vplivale na volilni izid in prihodnjo sestavo kongresa. Hkrati se republikanska večina pod vodstvom predsednika predstavniškega doma Mika Johnsona sooča z resnimi operativnimi težavami zaradi nenadnega upada števila aktivnih poslancev. Po nenadni smrti kongresnika Douga LaMalfe in hospitalizaciji Jima Bairda po prometni nesreči se je republikanska večina skrčila na zgolj 217 proti 213. Ob upoštevanju notranjih razkolov, kjer nekateri člani, kot je Thomas Massie, pogosto glasujejo proti vodstvu, je sposobnost stranke za sprejemanje zakonodaje, vključno z nujnim zakonom o financiranju vlade, resno ogrožena. Situacijo dodatno zapleta pričakovana izvolitev demokratskega predstavnika v Teksasu, kar bo razmerje moči še bolj zaostrilo.

Švicarski zvezni svet je v ponedeljek odredil takojšnjo zamrznitev vseh sredstev v Švici, ki so v lasti venezuelskega predsednika Nicolása Madura in z njim povezanih oseb. Odločitev, ki je stopila v veljavo 5. januarja 2026, sledi nedavnemu zajetju Madura s strani ameriških sil. Švicarske oblasti so s tem ukrepom omejile finančni manevrski prostor nekdanjega režima v Caracasu in preprečile morebitno odtujitev državnega premoženja preko švicarskega bančnega sistema. Ukrep predstavlja pomemben zasuk v švicarski nevtralni politiki in se sklada z mednarodnim pritiskom na Madurovo administracijo po njegovem pridržanju. Dogodek je sprožil tudi ostre politične razprave v Združenih državah Amerike, kjer so se v javnosti pojavila različna mnenja o vlogi Washingtona pri odstavitvi in zajetju venezuelskega voditelja. Medtem ko nekateri svetovalci odločitev zagovarjajo kot nujno za vzpostavitev demokracije, drugi opozarjajo na dolgoročne posledice ameriškega posredovanja v Južni Ameriki. Zamrznitev sredstev v Švici velja za ključni korak pri onemogočanju finančne mreže, ki je podpirala Madurov režim, hkrati pa odločitev odraža stopnjevanje mednarodnih sankcij proti venezuelskemu vrhu po političnih spremembah v državi.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so ZDA napovedale, da bodo upravljale Venezuelo do varnega prehoda. Trump je obljubil zaprtje chavističnega centra za mučenje v Caracasu. Rusija se ni odzvala z močno podporo Maduru. Venezuelci v New Yorku so proslavljali Madurov padec. Zaradi ameriške akcije v Venezueli obstaja tveganje, da bodo trgovci z mamili pobegnili v Brazilijo.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v Elizejski palači gostil grškega premierja Kiriakosa Micotakisa in ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v okviru vrha tako imenovane koalicije voljnih. Namen srečanja v Parizu je bil okrepiti mednarodno vojaško in humanitarno pomoč Ukrajini, ki se še naprej spopada z rusko agresijo. Voditelji so razpravljali o novih oblikah podpore in usklajevanju strateških korakov med evropskimi zavezniki. Udeležba grškega premierja poudarja pomembno vlogo Grčije pri zagotavljanju logistične podpore in energetske varnosti v jugovzhodni Evropi. Macron je ob tej priložnosti poudaril nujnost enotnosti znotraj skupine držav, ki so pripravljene prevzeti aktivnejšo vlogo pri obrambi Ukrajine. Srečanje je potrdilo zavezanost sodelujočih držav k nadaljnjemu zagotavljanju vojaške opreme in finančnih sredstev za Kijev.

Voditeljica venezuelske opozicije Maria Corina Machado je v nastopu na televiziji Fox News izrazila pripravljenost, da svojo nedavno prejeto Nobelovo nagrado za mir deli z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Ta poteza sledi poročilom o zaostritvi odnosov med Belo hišo in venezuelsko opozicijo, potem ko je Trump domnevno odrekel podporo Machadovi prav zaradi njenega prejetja te prestižne nagrade. Machado se je Trumpu javno zahvalila tudi za nedavno operacijo v Caracasu, v kateri so ameriške sile zajele Nicolása Madura in njegovo soprogo. Politična strategija Machadove očitno meri na ponovno pridobitev naklonjenosti ameriške administracije, ki je ključna za stabilizacijo razmer v Venezueli po padcu Madurovega režima. Z delitvijo priznanja želi opozicijska voditeljica pomiriti predsednika Trumpa, ki naj bi bil nezadovoljen, ker sam ni bil prejemnik nagrade za svoje posege v latinskoameriško politiko. Dogajanje odraža zapleteno dinamiko med venezuelskimi demokratičnimi silami in Washingtonom v času ključnih političnih sprememb v regiji.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je uvedlo takojšnjo prepoved izvoza ključnih redkih zemelj in drugih izdelkov z dvojno rabo v Japonsko, kar predstavlja pomembno stopnjevanje napetosti med državama. Odločitev Pekinga sledi nedavnim izjavam japonske premierke Sanae Takaichi glede Tajvana, ki jih je kitajska stran označila za sporne. Omejitve se nanašajo predvsem na materiale in tehnologije, ki bi lahko imeli vojaško uporabo, kar vključuje strateško pomembne redke zemlje, nujne za proizvodnjo polprevodnikov in visokotehnoloških naprav. Kitajski ukrepi označujejo prehod z začetnih omejitev, ki so se prej nanašale predvsem na uvoz japonske morske hrane in omejevanje kulturnih izmenjav, na neposredno ciljanje ključnih industrijskih dobavnih verig. Japonska, ki velja za tesno zaveznico Združenih držav Amerike, se bo zaradi teh ukrepov verjetno spopadala z motnjami v svojem tehnološkem sektorju. Peking poudarja, da so ukrepi nujni za zaščito nacionalnih varnostnih interesov, medtem ko analitiki v tem vidijo uporabo gospodarskega pritiska kot diplomatskega orožja v regiji.

Kuba je uradno potrdila smrt 32 pripadnikov svojih oboroženih sil, ki so padli med ameriško vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas. Po navedbah kubanskih oblasti so vojaki izgubili življenja med posredovanjem posebnih enot ameriške vojske Delta Force, kar je kasneje potrdil tudi predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump. Dogodek je povzročil val žalovanja na Kubi, kjer se z državnimi častmi spominjajo svojih padlih borcev. Ameriška operacija, katere cilj je bil domnevno usmerjen proti strukturam v Caracasu, predstavlja novo zaostritev v že tako napetih odnosih med Washingtonom, Havano in Caracasom. Incident neposredno vključuje tuje vojaške sile na ozemlju Venezuele, kar bi lahko imelo širše posledice za regionalno varnost in stabilnost v Latinski Ameriki. Podrobnosti o naravi samega spopada in natančnem mandatu kubanskih enot v Venezueli ostajajo predmet nadaljnjih analiz in poročanj.

Veleposlanica Združenih držav Amerike, Kimberly Guilfoyle, je ob krščanskem prazniku Gospodovega razglastva oziroma teofanije naslovila čestitke svojim prijateljem, sodelavcem in partnerjem v Grčiji. V svojem sporočilu na družbenem omrežju X je poudarila, da praznik predstavlja čas za duhovni premislek in obnovo upanja v novem letu. Izpostavila je tudi pomen verske tradicije in vere kot brezčasne moči, ki združuje ljudi. Guilfoyle se je v svoji objavi posebej dotaknila tradicionalnega blagoslova voda, ki se na ta dan odvija po celotni Grčiji. Po njenih besedah ti običaji ne ohranjajo le kulturne dediščine, temveč krepijo tudi medsebojne vezi. Ameriška diplomatka je praznik označila za priložnost za skupno praznovanje vrednot, ki so globoko zakoreninjene v grški družbi in pravoslavni tradiciji.

Nekdanji izraelski premier in sedanji vodja opozicije v knesetu Jair Lapid ter minister za diasporo Amihaj Šikli sta nedavno ameriško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike ujele predsednika Nicolása Madura, izkoristila kot neposredno opozorilo iranskim oblastem. Izraelska politika sta poudarila, da ameriški ukrepi v Južni Ameriki služijo kot dokaz odločnosti Washingtona, kar bi po njunem mnenju moral biti jasen signal Teheranu glede morebitnih prihodnjih vojaških ali političnih posledic njihovega delovanja. Izjave so sovpadle z naraščajočimi napetostmi v regiji in grožnjami nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa z novo vojno proti Iranu, ki so sledile protestom znotraj islamske republike. Analitiki poudarjajo, da gre za usklajeno retoriko, s katero Izrael spodbuja strožji pristop Združenih držav do iranskega jedrskega programa in regionalnega vpliva. Incident v Venezueli je tako postal diplomatsko orodje za stopnjevanje pritiska na iransko vodstvo, medtem ko se varnostne razmere na Bližnjem vzhodu še naprej zaostrujejo.

Izraelske zračne sile so v ponedeljek in torek izvedle niz napadov na tarče v južnem in vzhodnem delu Libanona, pri čemer so zadela tudi Sidon, tretje največje mesto v državi. V zgodnjih torkovih urah je bil v Sidonu popolnoma uničen trinadstropni trgovski objekt, libanonske oblasti pa poročajo o obsežni gmotni škodi. Napadi so se zvrstili v času povečanih napetosti in le nekaj dni pred napovedanim srečanjem libanonskih uradnikov, na katerem naj bi razpravljali o ključnem vprašanju razorožitve oboroženega gibanja Hezbolah. Libanonska vlada je dejanja ostro obsodila in jih označila za provokacijo pred pomembnimi diplomatskimi pogovori o razorožitvi. Operacije sledijo stopnjevanju nasilja v regiji, ki se je razširilo tudi na Zahodni breg, kjer so izraelske sile med nedavnimi vpadi v begunjska naselja povzročile civilne žrtve. Stopnjevanje vojaških aktivnosti neposredno vpliva na stabilnost bližnjevzhodne regije in otežuje prizadevanja za dosego trajnega premirja.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo zvečer ponovno zaostril svojo retoriko proti iranskemu režimu in napovedal, da bodo Združene države Amerike odgovorile s silovito močjo, če bo Teheran nadaljeval z uboji protestnikov. Demonstracije v Iranu so vstopile v drugi teden, napetosti pa so se stopnjevale po poročilih o uporabi smrtonosne sile s strani iranskih varnostnih sil. Trump je v svoji izjavi poudaril, da iransko vodstvo ne sme ponavljati preteklih napak pri obravnavanju ljudskega nezadovoljstva, saj bodo posledice ameriškega odziva tokrat neizprosne. Izjave prihajajo v času, ko se iranske oblasti spopadajo z obsežnimi gospodarskimi in političnimi protesti po vsej državi. Trump je poudaril, da Washington pozorno spremlja dogajanje in da svetovna javnost ne bo mirno opazovala nasilja nad civilisti. Ta poteza ameriške administracije pomeni nadaljevanje politike maksimalnega pritiska, ki jo Trump zagovarja od začetka svojega mandata, hkrati pa dodatno zaostruje že tako krhke odnose med državama. Bela hiša sicer še ni podrobno opredelila narave morebitnega vojaškega ali gospodarskega odgovora, vendar so predsednikove besede o tem, da bo Iran "udarjen zelo močno", razumljene kot neposredna grožnja z vojaškim posredovanjem.

Po aretaciji Nicolása Madura je predsednik Trump napovedal, da bodo ZDA prevzele nadzor nad venezuelskimi naftnimi rezervami. Kitajsko zunanje ministrstvo se je odzvalo z obljubo o nadaljevanju sodelovanja z Venezuelo. Trump je zavrnil možnost skorajšnjih novih volitev v Venezueli. Medtem pa se je mreža levičarskih neprofitnih organizacij odzvala na Trumpovo interpretacijo racije na Maduro. Richard Haass iz Project Syndicate poudarja, da operacija aretacije Madura odraža Trumpovo doktrino, ki daje prednost ameriškim interesom na zahodni polobli.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so se pojavili različni odzivi. Podpredsednica Venezuele, Delcy Rodriguez, je dejanje označila za ameriško agresijo, medtem ko je papež Leo XIV poudaril pomembnost ohranjanja venezuelske suverenosti. Rusija je ameriško posredovanje obsodila kot oboroženo agresijo. Igralka Sara Foster je potezo ZDA pozdravila kot osvoboditev za Venezuelo. Podpredsednica Delcy Rodríguez je prevzela vodenje države.

Delcy Rodriguez, ki je po poročilih o zajetju Nicolasa Madura prevzela vodenje Venezuele, je javno pozvala k sodelovanju in dialogu z Združenimi državami Amerike. Po večletnih napetostih in nedavnih vojaških operacijah ameriških sil, ki so vključevale zračne napade na strateške cilje v Caracasu ter domnevno aretacijo dosedanjega predsednika s strani specialnih enot, je Rodriguezova nakazala pripravljenost na diplomatski premik. Njen poziv prihaja v trenutku, ko država po poročilih tujih medijev in priznanju vlade o neznani lokaciji Madura stopa v obdobje politične tranzicije. Prehodna predsednica je v svojem nagovoru poudarila potrebo po stabilizaciji države, ki se spopada z globoko politično in gospodarsko krizo. Čeprav so njene prejšnje izjave vsebovale zahteve po dokazih o predsednikovem stanju, novi signali kažejo na pragmatičen pristop do Washingtona. Ameriška stran se na ponudbo za sodelovanje še ni uradno odzvala, vendar analitiki ocenjujejo, da bi to lahko pomenilo konec dolgoletnega režima in začetek mednarodno nadzorovanih procesov v državi, ki jo pretresajo mednarodne sankcije in notranji nemiri.

Nova javnomnenjska raziskava inštituta Ipsos, ki je bila izvedena za potrebe tiskovne agencije, je razkrila, da le tretjina prebivalcev Združenih držav Amerike podpira vojaški napad na Venezuelo z namenom odstavitve predsednika Nicolása Madura. Rezultati kažejo na precejšnjo zadržanost ameriške javnosti do neposrednega vpletanja v notranje zadeve latinskoameriške države, saj večina vprašanih ne soglaša z agresivnim pristopom Washingtona. Poleg nizke podpore samemu napadu je raziskava izpostavila tudi globoko zaskrbljenost glede dolgotrajnosti morebitnega konflikta. Kar 72 odstotkov vprašanih Američanov je izrazilo strah pred možnostjo, da bi se Washington zapletel v dolgotrajno in izčrpavajoče vojaško posredovanje v Venezueli. Ti podatki kažejo na močan odpor javnosti do scenarijev, ki spominjajo na pretekle dolgotrajne ameriške intervencije v tujini, kar bi lahko vplivalo na nadaljnje zunanjepolitične odločitve ameriške administracije glede venezuelske krize.

Ameriški predsednik Donald Trump je spremenil svoje stališče glede domnevnega ukrajinskega napada z droni na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Potem ko je sprva izrazil zaskrbljenost nad obtožbami Kremlja, je Trump po seznanitvi z obveščevalnimi podatki izjavil, da Ukrajina ni odgovorna za ta incident. Po njegovih besedah so ameriški uradniki ugotovili, da napad na rezidenco sploh ni bil izveden, čeprav se je v bližini nekaj zgodilo. Nekdanji vladni pooblaščenec za obnovo Ukrajine Tomáš Kopečný je v tem kontekstu poudaril, da se Kijev zahvaljujoč Trumpovi vztrajnosti in diplomatskemu pritisku približuje miru, vendar je nadaljnji napredek odvisen predvsem od Rusije. Kopečný meni, da si Kremelj trenutno ne želi dejanskega miru, temveč se skuša izogniti obveznostim. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je pred tem trdil, da je Ukrajina proti Putinovi rezidenci v regiji Novgorod sprožila val več deset dronov, kar pa ameriška stran zdaj zanika.

Ameriški predsednik Donald Trump je v izjavi za javnost zavrnil trditve Moskve, da je Ukrajina z droni napadla rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Po Trumpovih besedah so ameriški nacionalnovarnostni uradniki opravili temeljito analizo dogodkov in ugotovili, da Kijev ni ciljal omenjenega objekta. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je pred tem trdil, da so ukrajinske sile v napadu uporabile 91 brezpilotnih letal, ki pa naj bi jih ruska obramba vsa uspešno uničila. Trumpove navedbe, ki jih je podal novinarjem na krovu predsedniškega letala Air Force One, neposredno spodkopavajo uradno verzijo Kremlja in povečujejo napetost v odnosih med Washingtonom in Moskvo. Do razhajanj v informacijah prihaja v času, ko so mirovna prizadevanja med državama že dlje časa v zastoju, Rusija pa obtožbe o napadih na svojem ozemlju pogosto uporablja kot utemeljitev za nadaljnjo vojaško agresijo v Ukrajini.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je kanadsko poslanko in finančno ministrico Chrystio Freeland imenoval za svetovalko za gospodarski razvoj. Imenovanje, ki ga je uradno potrdil urad ukrajinskega predsednika, prihaja v času, ko si Ukrajina prizadeva za utrditev mednarodnih gospodarskih vezi in dolgoročno obnovo države. Kljub novi vlogi v Kijevu bo Freelandova še naprej opravljala funkcijo poslanke v kanadskem parlamentu, kar poudarja tesno zavezništvo med Kanado in Ukrajino. Nova funkcija Freelandove vključuje svetovanje o vprašanjih gospodarske rasti in stabilizacije, kar je ključnega pomena za državo, ki se spopada z uničujočimi posledicami vojne. Kanadska vlada je ob tem sporočila, da njeno novo delo ne bo oviralo njenih trenutnih dolžnosti v Ottawi, hkrati pa bo omogočilo neposreden prenos zahodnih gospodarskih izkušenj v ukrajinsko upravo.

Venezuelske oborožene sile so v nedeljo uradno priznale podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno voditeljico države, je v televizijskem nagovoru potrdil obrambni minister Vladimir Padrino López. Odločitev vojaškega vrha sledi ameriški operaciji, v kateri je bil pridržan dosedanji predsednik Nicolás Maduro, velik del njegovega varnostnega osebja pa ubit. Rodríguezova, ki jo je na položaj imenovalo venezuelsko vrhovno sodišče, je zahtevala takojšnjo izpustitev Madura in njegove soproge Cilie Flores, ki so ju zajele ameriške specialne enote. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je v nedeljo podal presenetljivo izjavo, v kateri je ocenil, da je z Delcy Rodríguez v obdobju povolilnega prehoda mogoče sodelovati. Kljub predhodnim opozorilom predsednika Donalda Trumpa, da bo Rodríguezova nosila posledice v primeru neustreznega ravnanja, izjave Rubia nakazujejo na morebitno spremembo v strategiji Združenih držav Amerike do venezuelske prehodne oblasti. Razmere v državi ostajajo napete, medtem ko mednarodna skupnost spremlja poteze nove začasne predsednice, ki jo je Maduro v preteklosti opisoval kot ključno zaveznico režima.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so se pojavili različni odzivi. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez je obsodila "agresijo ZDA" in poudarila, da je Maduro še vedno predsednik. Papež Leo XIV. je pozval k ohranjanju venezuelske suverenosti. Igralka Sara Foster je pohvalila Trumpa za zajetje Madura kot osvoboditev za Venezueli. Medtem trgi niso bili pretirano prizadeti, razen skoka cene zlata. Pojavljajo se tudi ugibanja o možnih prihodnjih ameriških posredovanjih v drugih državah, kot je Mehika.

Ameriški predsednik Donald Trump in kolumbijski predsednik Gustavo Petro sta se zapletla v oster verbalni spopad, ki je resno zaostril diplomatske odnose med državama. Trump je Kolumbiji zagrozil z vojaškim posredovanjem, hkrati pa je Petra obtožil vpletenosti v trgovino z mamili in ga označil za sokrivca pri širjenju narkokartelov. Odziv Bogote je bil buren; predsednik Petro je obtožbe zavrnil kot obrekovanje in Trumpu sporočil, naj preneha s širjenjem neresnic. V daljšem zapisu na družbenih omrežjih je Petro celo nakazal, da se je pripravljen ponovno oprijeti orožja, če bi bilo to potrebno za obrambo države pred, po njegovih besedah, neupravičenimi ameriškimi grožnjami. Ta zaostritev predstavlja vrhunec dolgotrajnih trenj, ki izvirajo iz Trumpovih očitkov o neučinkovitosti kolumbijskih oblasti pri uničevanju nasadov koke in proizvodnje kokaina.

Nemška vlada je v Berlinu ostro obsodila izjave nekdanjega ruskega predsednika in sedanjega namestnika predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrija Medvedjeva, ki je v svojem zadnjem javnem nastopu namignil na možnost ugrabitve nemškega kanclerja Friedricha Merza. Medvedjev je te grožnje izrekel v kontekstu odziva na nedavno operacijo ameriških specialnih enot, ki so po navodilih predsednika ZDA Donalda Trumpa ugrabile venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Medvedjev je Merza označil za "neonacista" in dejal, da bi bila njegova ugrabitev odličen zasuk v mednarodnem dogajanju. Tiskovni predstavnik nemške vlade Sebastian Hille je poudaril, da Berlin tovrstna dejanja najodločneje obsoja, vendar vlada kljub agresivni retoriki Kremplja za zdaj ne namerava dodatno zaostriti varnostnih ukrepov za zaščito kanclerja. Hille je dodal, da so varnostne službe, ki skrbijo za kanclerjevo varnost, med najboljšimi na svetu in da je Merz dobro zaščiten. Medvedjev, ki je v zadnjih letih postal eden najbolj radikalnih glasov v Rusiji, je še navedel, da bi bil takšen scenarij realističen in da bi nemški državljani zaradi Merzove politike trpeli manj, če bi bil odstranjen.

Britanska javna radiotelevizija BBC je svojim novinarjem izdala notranje navodilo, po katerem ne smejo uporabljati izraza ugrabitev pri poročanju o nedavnih dogodkih, povezanih z venezuelskim predsednikom Nicolasom Madurom. Razkriti interni dokumenti kažejo, da je urednik novic na BBC-ju izrecno prepovedal uporabo te besede, čeprav so Madura iz države brez njegovega privoljenja odvedli oboroženi agenti. Vodstvo medijske hiše vztraja pri nevtralni terminologiji, kar pa je v javnosti in med nekaterimi novinarji sprožilo kritike glede objektivnosti poročanja. Kritiki trdijo, da gre pri prisilni odstranitvi voditelja države z uporabo sile za dejanje, ki vsebinsko ustreza definiciji ugrabitve, vendar BBC s svojimi uredniškimi smernicami poskuša ublažiti opis dogajanja. Ta poteza je sprožila širšo razpravo o vplivu uredniških politik na svobodo tiska in o tem, kako mednarodni mediji uokvirjajo politične krize v Latinski Ameriki. Dogodek poudarja napetosti med zahtevo po nepristranskem jeziku in dejanskim stanjem na terenu, kjer so bili uporabljeni prisilni ukrepi proti izvoljenemu uradniku.

Grški predsednik vlade Kiriakos Micotakis je v torek, 6. januarja, obiskal Pariz, kjer se je udeležil pomembnega srečanja voditeljev t. i. koalicije voljnih za pomoč Ukrajini. Srečanje je sklical francoski predsednik Emmanuel Macron z namenom utrditve podpore napadeni državi in uskladitve nadaljnjih korakov med zaveznicami. Micotakisova udeležba na vrhu poudarja aktivno vlogo Grčije v evropskih prizadevanjih za zagotavljanje varnostne in strateške pomoči Kijevu. Srečanje v francoski prestolnici je bilo osredotočeno na operativno usklajevanje pomoči, pri čemer so voditelji razpravljali o konkretnih ukrepih za okrepitev ukrajinske obrambe. Obisk grškega premierja v Parizu predstavlja nadaljevanje diplomatskih prizadevanj za stabilizacijo razmer v vzhodni Evropi in krepitev evropske obrambne arhitekture v sodelovanju s ključnimi partnericami, kot je Francija. Dogodek se je odvil v luči naraščajočih potreb po poenotenem odzivu evropskih držav na trajajoči konflikt.

V ruskem zračnem napadu na Kijev sta umrli dve osebi, še tri pa so bile ranjene. Po navedbah ukrajinske državne službe za izredne razmere je bila v kijevskem okrožju Obolonskyi zadeta štirinadstropna stavba zdravstvene ustanove, kjer je izbruhnil požar. Napad se je zgodil v času, ko Ukrajina obeležuje skorajšnjo četrto obletnico začetka ruske invazije, ki jo Kremelj še naprej označuje za »posebno vojaško operacijo«. Kljub nenehnim spopadom se v diplomatskih krogih vse pogosteje omenja možnost mirovnih pogajanj, pri čemer se kot ključni posrednik med Moskvo in Kijevom pojavljajo Združene države Amerike. Nekdanji vladni pooblaščenec za rekonstrukcijo Ukrajine Tomáš Kopečný je izpostavil negotovost glede prihodnje pomoči evropskih držav, vključno s Češko, po morebitnih spremembah v vladnih sestavah. Razprave se spopadajo tudi z vprašanji o vplivu ameriške zunanje politike na mirovni proces, medtem ko razmere na fronti ostajajo napete in zaznamovane s civilnimi žrtvami.

Evropska komisija ni obsodila ponovnih prizadevanj ameriškega predsednika Donalda Trumpa za prevzem Grenlandije, kljub naraščajočemu mednarodnemu nasprotovanju. Vodja grenlandske vlade je v odzivu na Trumpove izjave poudaril, da je čas za konec "fantazij o aneksiji", medtem ko so evropske zaveznice Danske izpostavile, da morajo o prihodnosti arktičnega otoka odločati njegovi prebivalci sami. Vrh EU se je tako izognil neposredni konfrontaciji z Belo hišo, čeprav Trumpove ambicije v regiji povzročajo precejšnjo politično negotovost. Napetosti so se stopnjevale po tem, ko je Trump ponovil svoje stališče o strateškem pomenu otoka za nacionalno varnost Združenih držav Amerike, kar je neposredno zavrnil København. Diplomatski pritisk se je povečal tudi zaradi drugih geopolitičnih dogodkov, vključno z razmerami v Venezueli, vendar Bruselj ostaja previden pri uradnem komentiranju ozemeljskih ambicij Washingtona. Grenlandija, ki uživa status avtonomnega ozemlja pod dansko krono, ostaja ključna točka v arktični strategiji, kjer se križajo interesi velesil glede naravnih virov in varnostnih vprašanj.

Po prijetju Nicolása Madura so se pojavili pozivi uradnika ameriškega ministrstva za domovinsko varnost, naj se Venezuelci v ZDA prostovoljno vrnejo v domovino. Donald Trump je začasni predsednici Delcy Rodriguez zagrozil z 'višjo ceno'. Venezuelski socialistični diktator Nicolás Maduro in njegova žena Cilia Flores sta se po poročilih znašla pred ameriškim zveznim sodiščem, kjer sta se soočila z obtožbami o narkoterorizmu. Podpredsednica Venezuele, Delcy Rodriguez, je obsodila »brez precedana« ameriško vojaško agresijo proti Venezueli, ki je kulminirala z »nezakonito ugrabitvijo« predsednika Nicolása Madura. Trgi se na prijetje Madura niso odzvali burno, opazna pa je bila rast zlata.

Danska premierka Mette Frederiksen in voditelji Grenlandije so ostro kritizirali ponovne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitne priključitve Grenlandije k Združenim državam Amerike. Frederiksenova je v uradni izjavi poudarila, da pogovori o ameriškem zavzetju otoka nimajo nikakršnega smisla, saj ZDA nimajo pravice anektirati katerega koli dela danskega kraljestva. Odziv danske vlade sledi Trumpovemu intervjuju za revijo The Atlantic, v katerem je nekdanji predsednik vztrajal pri trditvi, da Združene države Grenlandijo nujno potrebujejo. Napetosti med državama so se stopnjevale po poročilih, da Bela hiša krepi prizadevanja za vzpostavitev nadzora nad tem strateško pomembnim otokom zaradi razlogov nacionalne varnosti. Trumpova administracija je v svojih načrtih Grenlandijo označila za ključno obrambno točko, vendar so danski in grenlandski predstavniki tovrstne ambicije označili za nedopustne in neskladne z mednarodnim pravom. Situacija ostaja napeta, saj Trump s svojimi izjavami še naprej izziva suverenost Danske nad avtonomnim ozemljem.

Venezuelski minister za obrambo je sporočil, da je bilo v vojaški operaciji Združenih držav Amerike ubitih več pripadnikov varnostne službe predsednika Nicolása Madura. Napad je vključeval uničenje protiletalske enote v letalskem oporišču La Carlota v Caracasu, kar se je zgodilo kmalu po tem, ko so ameriške sile zajele Madura in njegovo soprogo Cilio Flores ter ju odpeljale v New York. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala z mešanimi občutki, pri čemer je šest držav — Španija, Brazilija, Čile, Kolumbija, Mehika in Urugvaj — izdalo skupno izjavo, v kateri so dejanje označili za nevaren precedens in izrazili globoko zaskrbljenost nad stopnjevanjem napetosti. Združeni narodi so prav tako kritizirali ameriško posredovanje, medtem ko so dokumenti iz Bele hiše nakazali, da so bili ključni motivi za operacijo poleg boja proti trgovini z drogami tudi interesi glede naftnih virov. Razmere v Venezueli ostajajo izredno nestabilne, saj država sproža obrambne načrte proti agresiji.

V Firencah je pred konzulatom Združenih držav Amerike potekal protestni shod, na katerem so udeleženci obsodili domnevno ameriško agresijo proti Venezueli in pridržanje predsednika Nicolása Madura. Protestniki, med katerimi so bili predstavniki latinskoameriških skupnosti iz Peruja, Kube, Bolivije, Čila, Mehike in Kolumbije ter različna leva politična gibanja, so zahtevali izpustitev Madura in prenehanje imperialističnih pritiskov. Shod je minil mirno, podobni dogodki pa so se zvrstili tudi v drugih toskanskih mestih, kot sta Lucca in Viareggio. Istočasno so vlade Španije, Brazilije, Čila, Kolumbije, Mehike in Urugvaja v skupni izjavi izrazile globoko zaskrbljenost nad dogajanjem v Venezueli. Dejanja Združenih držav Amerike so označile za nevaren precedens v mednarodni politiki, ki ogroža regionalno stabilnost in suverenost države. Napetosti so neposredna posledica stopnjevanja ameriških ukrepov, ki so v preteklih tednih vključevali vojaško prisotnost v Karibih in napovedi o odločilnih akcijah proti Madurovemu režimu, kar Venezuela interpretira kot poskus nasilne zamenjave oblasti.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za revijo The Atlantic neposredno zagrozil novi vršilki dolžnosti venezuelske predsednice Delcy Rodriguez. Trump je izjavil, da bo Rodriguezova plačala višjo ceno kot njen predhodnik Nicolás Maduro, če ne bo ravnala v skladu z zahtevami Združenih držav Amerike. Grožnja sledi nedavnemu ameriškemu vojaškemu posredovanju, v katerem so enote ZDA zajele Madura in njegovo soprogo ter ju prepeljale v ujetništvo. Čeprav je venezuelsko vrhovno sodišče po ameriški akciji za začasno voditeljico imenovalo Rodriguezovo, Trump vztraja pri popolni podreditvi ameriškim interesom. Poleg stopnjevanja napetosti z Venezuelo je Trump v istem intervjuju ponovno izpostavil svoj strateški interes za Grenlandijo, ki jo vidi kot ključno ozemlje za potrebe ZDA. Napetost v regiji ostaja visoka, saj Washington neposredno vpliva na prenos oblasti v Caracasu, hkrati pa Trump napoveduje stroge ukrepe proti vsem, ki bi nasprotovali ameriškemu nadzoru nad venezuelskimi viri in politično ureditvijo.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v nedeljskem nastopu v oddaji Meet the Press na televiziji NBC izjavil, da bi morala biti kubanska vlada močno zaskrbljena zaradi trenutnih razmer v državi. Rubio je poudaril, da so kubanski voditelji v velikih težavah, vendar ob vprašanju o morebitnem vojaškem posredovanju Združenih držav Amerike ni podal konkretnih napovedi o prihodnjih operacijah. Izjave novega vodje ameriške diplomacije odražajo zaostreno stališče administracije do komunističnega režima v Havani. Po Rubiovih besedah notranje napetosti na otoku in gospodarska kriza resno ogrožajo stabilnost tamkajšnjih oblasti. Državni sekretar je s svojimi opozorili nakazal, da bodo Združene države Amerike pozorno spremljale dogajanje in se odzivale na morebitno stopnjevanje represije s strani kubanskega režima.

Ameriški zunanji minister Marco Rubio je po prijetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura s strani ameriških posebnih enot izjavil, da Združene države Amerike v prihodnje pričakujejo bistveno večjo stopnjo sodelovanja oblasti v Caracasu. Rubio je poudaril, da je trenutno še prezgodaj za pogovore o izvedbi novih volitev, saj se država nahaja v prehodnem obdobju po dramatičnem vojaškem posredovanju. ZDA z novo strategijo pritiska in napovedanega sodelovanja upajo na stabilizacijo razmer v tej južnoameriški državi. Kljub aretaciji pa znotraj venezuelskega političnega vrha ostajajo močna jedra odpora. Notranji minister Diosdado Cabello je prek zvočnega posnetka, ki ga je delila vladajoča stranka PSUV, pozval privržence k enotnosti in poudaril, da za njih ostaja edini legitimni predsednik Maduro. Cabello je prebivalce posvaril, naj ne nasedajo provokacijam sovražnika, kar kaže na globoko razdeljenost države po vojaški operaciji in negotovo usodo prehodne oblasti.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v nedeljskem pogovoru za televizijo NBC izjavil, da bo Kuba naslednja država, proti kateri bodo Združene države Amerike usmerile svoje dejavnosti po izvedbi operacije proti Venezueli. Rubio je poudaril, da se tamkajšnji komunistični režim nahaja v resnih težavah, kar Washingtonu odpira prostor za ostrejše ukrepanje. Izjave so bile podane v oddaji Meet the Press, kjer je Rubio jasno nakazal, da administracija predsednika Donalda Trumpa načrtuje stopnjevanje pritiska na Havano z namenom spremembe političnega sistema na otoku. Čeprav podrobnosti o prihodnjih ukrepih niso bile razkrite, napovedi kažejo na premik k agresivnejši strategiji v Latinski Ameriki. Gre za nadaljevanje politike izolacije komunističnih režimov v regiji, ki jo Rubio, sam kubanskega rodu, zagovarja že dlje časa. Analitiki ocenjujejo, da bi to lahko pomenilo nove ekonomske sankcije ali dodatno podporo opozicijskim gibanjem na Kubi.

Združene države Amerike so po zadnjih analizah v Venezueli dosegle tako imenovano prilagoditev režima namesto njegove popolne zamenjave. Ta pristop se osredotoča na ohranitev obstoječe strukture oblasti v državi, vendar ob hkratni uvedbi pomembnih sprememb v njenem delovanju in političnih usmeritvah. Takšna strategija Washingtona predstavlja odmik od prejšnjih prizadevanj za neposredno odstranitev trenutnega vodstva v Caracasu. Analitiki opozarjajo, da gre za subtilnejšo obliko zunanjepolitičnega pritiska, kjer ZDA s kombinacijo ekonomskih ukrepov in diplomatskih pogajanj vplivajo na notranjo politiko Venezuele. Namesto nasilnega prevrata ali popolne zamenjave vladajoče elite se Washington zdaj osredotoča na postopne reforme, ki bi lahko dolgoročno stabilizirale regijo in zagotovile ameriške interese brez tveganja popolnega kolapsa države. Ta premik v strategiji odraža kompleksnost geopolitičnih razmer v Latinski Ameriki in omejitve neposrednega vmešavanja v notranje zadeve suverenih držav.