Evropska komisija ni obsodila ponovnih prizadevanj ameriškega predsednika Donalda Trumpa za prevzem Grenlandije, kljub naraščajočemu mednarodnemu nasprotovanju. Vodja grenlandske vlade je v odzivu na Trumpove izjave poudaril, da je čas za konec "fantazij o aneksiji", medtem ko so evropske zaveznice Danske izpostavile, da morajo o prihodnosti arktičnega otoka odločati njegovi prebivalci sami. Vrh EU se je tako izognil neposredni konfrontaciji z Belo hišo, čeprav Trumpove ambicije v regiji povzročajo precejšnjo politično negotovost. Napetosti so se stopnjevale po tem, ko je Trump ponovil svoje stališče o strateškem pomenu otoka za nacionalno varnost Združenih držav Amerike, kar je neposredno zavrnil København. Diplomatski pritisk se je povečal tudi zaradi drugih geopolitičnih dogodkov, vključno z razmerami v Venezueli, vendar Bruselj ostaja previden pri uradnem komentiranju ozemeljskih ambicij Washingtona. Grenlandija, ki uživa status avtonomnega ozemlja pod dansko krono, ostaja ključna točka v arktični strategiji, kjer se križajo interesi velesil glede naravnih virov in varnostnih vprašanj.

Po prijetju Nicolása Madura so se pojavili pozivi uradnika ameriškega ministrstva za domovinsko varnost, naj se Venezuelci v ZDA prostovoljno vrnejo v domovino. Donald Trump je začasni predsednici Delcy Rodriguez zagrozil z 'višjo ceno'. Venezuelski socialistični diktator Nicolás Maduro in njegova žena Cilia Flores sta se po poročilih znašla pred ameriškim zveznim sodiščem, kjer sta se soočila z obtožbami o narkoterorizmu. Podpredsednica Venezuele, Delcy Rodriguez, je obsodila »brez precedana« ameriško vojaško agresijo proti Venezueli, ki je kulminirala z »nezakonito ugrabitvijo« predsednika Nicolása Madura. Trgi se na prijetje Madura niso odzvali burno, opazna pa je bila rast zlata.

Danska premierka Mette Frederiksen in voditelji Grenlandije so ostro kritizirali ponovne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitne priključitve Grenlandije k Združenim državam Amerike. Frederiksenova je v uradni izjavi poudarila, da pogovori o ameriškem zavzetju otoka nimajo nikakršnega smisla, saj ZDA nimajo pravice anektirati katerega koli dela danskega kraljestva. Odziv danske vlade sledi Trumpovemu intervjuju za revijo The Atlantic, v katerem je nekdanji predsednik vztrajal pri trditvi, da Združene države Grenlandijo nujno potrebujejo. Napetosti med državama so se stopnjevale po poročilih, da Bela hiša krepi prizadevanja za vzpostavitev nadzora nad tem strateško pomembnim otokom zaradi razlogov nacionalne varnosti. Trumpova administracija je v svojih načrtih Grenlandijo označila za ključno obrambno točko, vendar so danski in grenlandski predstavniki tovrstne ambicije označili za nedopustne in neskladne z mednarodnim pravom. Situacija ostaja napeta, saj Trump s svojimi izjavami še naprej izziva suverenost Danske nad avtonomnim ozemljem.

Venezuelski minister za obrambo je sporočil, da je bilo v vojaški operaciji Združenih držav Amerike ubitih več pripadnikov varnostne službe predsednika Nicolása Madura. Napad je vključeval uničenje protiletalske enote v letalskem oporišču La Carlota v Caracasu, kar se je zgodilo kmalu po tem, ko so ameriške sile zajele Madura in njegovo soprogo Cilio Flores ter ju odpeljale v New York. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala z mešanimi občutki, pri čemer je šest držav — Španija, Brazilija, Čile, Kolumbija, Mehika in Urugvaj — izdalo skupno izjavo, v kateri so dejanje označili za nevaren precedens in izrazili globoko zaskrbljenost nad stopnjevanjem napetosti. Združeni narodi so prav tako kritizirali ameriško posredovanje, medtem ko so dokumenti iz Bele hiše nakazali, da so bili ključni motivi za operacijo poleg boja proti trgovini z drogami tudi interesi glede naftnih virov. Razmere v Venezueli ostajajo izredno nestabilne, saj država sproža obrambne načrte proti agresiji.

V Firencah je pred konzulatom Združenih držav Amerike potekal protestni shod, na katerem so udeleženci obsodili domnevno ameriško agresijo proti Venezueli in pridržanje predsednika Nicolása Madura. Protestniki, med katerimi so bili predstavniki latinskoameriških skupnosti iz Peruja, Kube, Bolivije, Čila, Mehike in Kolumbije ter različna leva politična gibanja, so zahtevali izpustitev Madura in prenehanje imperialističnih pritiskov. Shod je minil mirno, podobni dogodki pa so se zvrstili tudi v drugih toskanskih mestih, kot sta Lucca in Viareggio. Istočasno so vlade Španije, Brazilije, Čila, Kolumbije, Mehike in Urugvaja v skupni izjavi izrazile globoko zaskrbljenost nad dogajanjem v Venezueli. Dejanja Združenih držav Amerike so označile za nevaren precedens v mednarodni politiki, ki ogroža regionalno stabilnost in suverenost države. Napetosti so neposredna posledica stopnjevanja ameriških ukrepov, ki so v preteklih tednih vključevali vojaško prisotnost v Karibih in napovedi o odločilnih akcijah proti Madurovemu režimu, kar Venezuela interpretira kot poskus nasilne zamenjave oblasti.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za revijo The Atlantic neposredno zagrozil novi vršilki dolžnosti venezuelske predsednice Delcy Rodriguez. Trump je izjavil, da bo Rodriguezova plačala višjo ceno kot njen predhodnik Nicolás Maduro, če ne bo ravnala v skladu z zahtevami Združenih držav Amerike. Grožnja sledi nedavnemu ameriškemu vojaškemu posredovanju, v katerem so enote ZDA zajele Madura in njegovo soprogo ter ju prepeljale v ujetništvo. Čeprav je venezuelsko vrhovno sodišče po ameriški akciji za začasno voditeljico imenovalo Rodriguezovo, Trump vztraja pri popolni podreditvi ameriškim interesom. Poleg stopnjevanja napetosti z Venezuelo je Trump v istem intervjuju ponovno izpostavil svoj strateški interes za Grenlandijo, ki jo vidi kot ključno ozemlje za potrebe ZDA. Napetost v regiji ostaja visoka, saj Washington neposredno vpliva na prenos oblasti v Caracasu, hkrati pa Trump napoveduje stroge ukrepe proti vsem, ki bi nasprotovali ameriškemu nadzoru nad venezuelskimi viri in politično ureditvijo.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v nedeljskem nastopu v oddaji Meet the Press na televiziji NBC izjavil, da bi morala biti kubanska vlada močno zaskrbljena zaradi trenutnih razmer v državi. Rubio je poudaril, da so kubanski voditelji v velikih težavah, vendar ob vprašanju o morebitnem vojaškem posredovanju Združenih držav Amerike ni podal konkretnih napovedi o prihodnjih operacijah. Izjave novega vodje ameriške diplomacije odražajo zaostreno stališče administracije do komunističnega režima v Havani. Po Rubiovih besedah notranje napetosti na otoku in gospodarska kriza resno ogrožajo stabilnost tamkajšnjih oblasti. Državni sekretar je s svojimi opozorili nakazal, da bodo Združene države Amerike pozorno spremljale dogajanje in se odzivale na morebitno stopnjevanje represije s strani kubanskega režima.

Ameriški zunanji minister Marco Rubio je po prijetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura s strani ameriških posebnih enot izjavil, da Združene države Amerike v prihodnje pričakujejo bistveno večjo stopnjo sodelovanja oblasti v Caracasu. Rubio je poudaril, da je trenutno še prezgodaj za pogovore o izvedbi novih volitev, saj se država nahaja v prehodnem obdobju po dramatičnem vojaškem posredovanju. ZDA z novo strategijo pritiska in napovedanega sodelovanja upajo na stabilizacijo razmer v tej južnoameriški državi. Kljub aretaciji pa znotraj venezuelskega političnega vrha ostajajo močna jedra odpora. Notranji minister Diosdado Cabello je prek zvočnega posnetka, ki ga je delila vladajoča stranka PSUV, pozval privržence k enotnosti in poudaril, da za njih ostaja edini legitimni predsednik Maduro. Cabello je prebivalce posvaril, naj ne nasedajo provokacijam sovražnika, kar kaže na globoko razdeljenost države po vojaški operaciji in negotovo usodo prehodne oblasti.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v nedeljskem pogovoru za televizijo NBC izjavil, da bo Kuba naslednja država, proti kateri bodo Združene države Amerike usmerile svoje dejavnosti po izvedbi operacije proti Venezueli. Rubio je poudaril, da se tamkajšnji komunistični režim nahaja v resnih težavah, kar Washingtonu odpira prostor za ostrejše ukrepanje. Izjave so bile podane v oddaji Meet the Press, kjer je Rubio jasno nakazal, da administracija predsednika Donalda Trumpa načrtuje stopnjevanje pritiska na Havano z namenom spremembe političnega sistema na otoku. Čeprav podrobnosti o prihodnjih ukrepih niso bile razkrite, napovedi kažejo na premik k agresivnejši strategiji v Latinski Ameriki. Gre za nadaljevanje politike izolacije komunističnih režimov v regiji, ki jo Rubio, sam kubanskega rodu, zagovarja že dlje časa. Analitiki ocenjujejo, da bi to lahko pomenilo nove ekonomske sankcije ali dodatno podporo opozicijskim gibanjem na Kubi.

Združene države Amerike so po zadnjih analizah v Venezueli dosegle tako imenovano prilagoditev režima namesto njegove popolne zamenjave. Ta pristop se osredotoča na ohranitev obstoječe strukture oblasti v državi, vendar ob hkratni uvedbi pomembnih sprememb v njenem delovanju in političnih usmeritvah. Takšna strategija Washingtona predstavlja odmik od prejšnjih prizadevanj za neposredno odstranitev trenutnega vodstva v Caracasu. Analitiki opozarjajo, da gre za subtilnejšo obliko zunanjepolitičnega pritiska, kjer ZDA s kombinacijo ekonomskih ukrepov in diplomatskih pogajanj vplivajo na notranjo politiko Venezuele. Namesto nasilnega prevrata ali popolne zamenjave vladajoče elite se Washington zdaj osredotoča na postopne reforme, ki bi lahko dolgoročno stabilizirale regijo in zagotovile ameriške interese brez tveganja popolnega kolapsa države. Ta premik v strategiji odraža kompleksnost geopolitičnih razmer v Latinski Ameriki in omejitve neposrednega vmešavanja v notranje zadeve suverenih držav.

V Grčiji se je razplamtel oster politični spor zaradi izjav premierja Kiriakosa Micotakisa glede ameriške vojaške operacije v Venezueli, v kateri je bil pridržan Nicolas Maduro. Voditelji opozicijskih strank so premierju očitali pomanjkanje spoštovanja do mednarodnega prava, potem ko je Micotakis padec Madurovega režima pozdravil in ga označil za brutalno diktaturo, hkrati pa se je izognil komentiranju pravne legitimnosti same ameriške intervencije. Nekdanji premier Antonis Samaras je poudaril, da načela mednarodnega prava ne smejo biti selektivna, medtem ko je voditelj stranke PASOK Nikos Andrulakis premierjeve besede označil za nesprejemljive in v nasprotju z zgodovinsko držo Grčije. Sokrates Famellos iz opozicije je opozoril, da takšno stališče državo sramoti in bi lahko posredno upravičilo morebitno prihodnjo agresijo Turčije pod vodstvom Recepa Tayyipa Erdogana. Politična razprava se tako seli na področje nacionalne varnosti in verodostojnosti grške zunanje politike v okviru širših mednarodnih odnosov.

Ameriška vojska je v soboto popoldne v prestolnici Caracas izvedla obsežno vojaško operacijo, med katero so zajeli venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Po poročanju tujih medijev so Madura nemudoma prepeljali v Združene države Amerike, kjer je pristal v oporišču letalske nacionalne garde Stewart severno od New Yorka. Viri navajajo, da bo pridržan v enem izmed strogo varovanih zaporov v New Yorku, postopek pred ameriškim sodiščem pa naj bi se po napovedih televizijske mreže CNN začel že v ponedeljek. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških prizadevanj za odstranitev Madura z oblasti. Medtem ko ameriška stran operacijo utemeljuje z obtožbami o terorizmu in zagotavljanjem dostopa do naftnih virov, podporniki venezuelskega voditelja dejanje označujejo za državni terorizem in nezakonito ugrabitev tuje državne vodje. Razmere v regiji ostajajo izredno napete, saj je mednarodna skupnost glede legitimnosti ameriškega posega močno razdeljena.

Donald Trump je objavil posnetek, v katerem se posmehuje Nicolasu Maduru, medtem ko so se pojavile informacije o ameriški pripravljenosti na prevzem vodenja Venezuele. Maduro je bil prikazan kot poraženec, kar je okrepilo vtis o ameriškem vplivu.

Po tem, ko so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, je venezuelsko vrhovno sodišče imenoval Delcy Rodríguez za začasno predsednico. Rusija in Kitajska sta zahtevali takojšnjo izpustitev Madura. Chuck Schumer je dejal, da je bilo zajetje Madura kršitev zakona, Hakeem Jeffries pa je dejal, da je to dejanje vojne proti Venezueli. Maduro je bil pridržan v Metropolitanskem pripornem centru v Brooklynu.

Donald Trump je bil obtožen, da je pred volitvami 2024 napovedoval napad na Venezuelo, potem ko je njegova administracija izvedla vojaški napad, zajela Nicolása Madura in ga odpeljala v New York zaradi obtožb o trgovini z drogami. JD Vance se je trudil pojasniti motive napada, pri čemer je bila pogosta tema, da je Venezuela tarča zaradi fentanila. Politični opazovalci so Vancu očitali hinavščino zaradi njegovih preteklih izjav. ZDA so obtožene neoimperializma in odpiranja venezuelskih meja ameriškim naftnim podjetjem. V ZDA so potekali protesti proti agresiji v Venezueli.

Posebne enote ameriške vojske so po poročilih izvedle vojaško operacijo v Caracasu, v kateri so pridržale in odpeljale venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Dogodek pomeni drastično stopnjevanje napetosti med Washingtonom in Caracasom, saj gre za neposredno vojaško posredovanje z namenom odstranitve tujega voditelja. Akcija, ki jo je ukazal predsednik Donald Trump, odpira številna vprašanja o mednarodnem pravu in suverenosti držav v sodobnem svetovnem redu. Operacija je povzročila buren odziv v mednarodni skupnosti, saj so kritiki dejanje označili za ugrabitev, ki so jo izvedli tisti, ki vladajo brez odgovornosti. Po prvih informacijah so ameriške sile v prestolnici Venezuela delovale hitro, podrobnosti o morebitnih žrtvah med operacijo pa še niso v celoti znane. Ameriška administracija je Madurov režim že dlje časa označevala za nelegitimen in tiranski, kar je služilo kot podlaga za tovrstno radikalno potezo.

Združene države Amerike so v začetku januarja 2026 izvedle bliskovito vojaško operacijo, imenovano "Absolute Resolve", v kateri so v Caracasu prijele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriške posebne enote Delta so operacijo izvedle po nalogu predsednika Donalda Trumpa, ki je akcijo spremljal v živo iz svojega letovišča Mar-a-Lago. Maduro je bil po zajetju nemudoma odstranjen iz države, ameriško ministrstvo za pravosodje pa je proti njemu in njegovi soprogi že vložilo uradno obtožnico zaradi domnevnega narko-terorizma. Operacija je sprožila ostre mednarodne odzive in razprave o kršenju mednarodnega prava. Medtem ko je Trump v svojih izjavah že podvomil v sposobnost opozicijske voditeljice Marie Corine Machado za vodenje države, je podpredsednica Venezuele Delcy Rodriguez po nekaterih navedbah izrazila pripravljenost na sodelovanje z Washingtonom. Dogajanje v Venezueli ostaja napeto, saj prestolnico nadzorujejo oborožene sile, mednarodna skupnost pa je zaradi enostranskega vojaškega posega razdeljena. Kritiki, med njimi brazilski predsednik Lula in novi župan New Yorka Zohran Mamdani, so dejanje označili za vojno napoved in nevaren precedens v Latinski Ameriki.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so pripadniki specialnih enot Delta Force zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki naj bi po nekaterih poročilih trajala le pol ure, je bila izvedena brez ameriških žrtev. Dogodek je v ameriških medijih sprožil val odzivov; medtem ko nekateri analitiki operacijo označujejo za strateško uspešno potezo, ki bo utrdila vpliv ZDA na zahodni polobli, drugi opozarjajo na morebitne varnostne posledice. Televizijska mreža ABC je v svojem poročanju izpostavila zaskrbljenost glede morebitnih povračilnih ukrepov, vključno s terorističnimi napadi na ameriških tleh, ki bi jih lahko sprožili narko karteli ali privrženci zajetega voditelja. Po drugi strani so analitični zapisi operacijo označili za demonstracijo moči, ki bo verjetno prisilila preostale države v regiji k strateškemu popuščanju pred ameriškimi interesi. Kljub medijskim polemikam ameriška administracija poudarja uspeh operacije pri odstavitvi dolgoletnega venezuelskega diktatorja.

Posebne enote ameriške mornariške pehote so v bliskoviti nočni operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Operacija se je začela v zgodnjih jutranjih urah 3. januarja 2026, ko so ameriške sile vstopile v prestolnico in napadle ključne točke, vključno z največjim vojaškim kompleksom Fuerte Tiuna, kjer so po poročilih odjeknile silovite eksplozije. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil uspeh akcije in objavil fotografijo pridržanega Madura, ki ga ameriško pravosodje obtožuje narkoterorizma in nezakonitega posedovanja orožja. Medtem ko so nekatere latinskoameriške države aretacijo proslavile, Rusija zahteva takojšnjo izpustitev Madura, italijanska vlada pa ostaja previdna. Brazilija je v odzivu na dogodke za predsednico Venezuele že priznala dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez. Na brazilsko-venezuelski meji razmere ostajajo mirne, vendar pod strogim nadzorom brazilskih oblasti. V Venezueli so po aretaciji aktivirali obrambni svet, država pa se sooča z negotovostjo glede prihodnjega političnega vodstva in stabilnosti.

Mednarodna skupnost se je ostro odzvala na ameriško vojaško posredovanje v Venezueli, v katerem so sile Združenih držav Amerike zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je prek svojega tiskovnega predstavnika izrazil globoko zaskrbljenost in opozoril, da takšna dejanja predstavljajo nevaren precedens ter kršitev ustanovne listine ZN in mednarodnega prava. Kitajska je operacijo označila za hegemonistično vedenje, ki neposredno ogroža suverenost Venezuele ter stabilnost v Latinski Ameriki. Znotraj Evropske unije sta se odzvali Španija in Francija. Španski premier Pedro Sánchez je poudaril, da Madrid kljub nepriznavanju Madurovega režima ne more podpreti posega, ki krši mednarodno pravo in regijo potiska v destabilizacijo. ZDA so operacijo izvedle po seriji eksplozij v Caracasu, ameriški predsednik Donald Trump pa je po zajetju potrdil, da so Madura odpeljali na ozemlje Združenih držav Amerike. Operacija sledi neuspešnim poskusom Washingtona, da bi k sodelovanju pritegnili podpredsednico Delcy Rodríguez.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov in venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez sta v telefonskem pogovoru ostro obsodila nedavne ameriške zračne napade na Caracas in več drugih venezuelskih zveznih držav. Lavrov je v imenu Moskve izrazil trdno solidarnost z venezuelskim ljudstvom ter poudaril, da gre za resno kršitev mednarodnega prava in Ustanovne listine Združenih narodov. Rusija je napovedala nadaljevanje podpore bolivarianski vladi pri zaščiti nacionalne suverenosti in interesov države, obe strani pa sta se zavzeli za iskanje rešitve prek dialoga, da bi preprečili nadaljnje stopnjevanje nasilja. Ameriška vojaška operacija, ki jo Moskva označuje za agresijo, je vključevala bombardiranje strateških ciljev v prestolnici ter državah Miranda, Aragua in La Guaira. Po poročanju nekaterih virov naj bi administracija Donalda Trumpa z oživitvijo Monroejeve doktrine skušala vzpostaviti nadzor nad obsežnimi energetskimi viri Venezuele in v državi nastaviti marionetno vlado. Razmere ostajajo izjemno napete, saj je Caracas uradno obtožil Washington flagrantnega kršenja mednarodnih norm, medtem ko Rusija in Venezuela potrjujeta zavezanost h krepitvi svojega strateškega partnerstva.

Oborožene sile Združenih držav Amerike so v obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci potrdil, da so operacijo izvedli v okviru obtožnice za trgovino z mamili, zaradi katere je bila za Madurom razpisana nagrada v višini 15 milijonov dolarjev. Po uradnih navedbah sta bila Maduro in Floresova prepeljana na krov ameriške vojaške ladje USS Iwo Jima, ki pluje proti New Yorku. Operacija predstavlja vrhunec dolgoletnih napetosti med Washingtonom in Caracasom. Čeprav so nekatere kritike usmerjene v zakonitost tovrstnega posredovanja, ameriška administracija poudarja, da je bila akcija nujna za ustavitev narkoterorizma. Trump je ob zajetju na družbenem omrežju Truth Social objavil tudi slikovno gradivo operacije, ki ga nekateri mediji opisujejo kot politično provokacijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so ameriške sile v okviru operacije proti venezuelskemu voditelju Nicolásu Maduru likvidirale celotno kubansko predsedniško gardo, ki je varovala Madura. Trump je v izjavi za javnost poudaril, da je v nočni operaciji življenje izgubilo večje število kubanskih državljanov, njihovo odločitev za varovanje venezuelskega voditelja pa je označil za napačno. Po njegovih besedah so bili ti ukrepi nujni za dosego ciljev operacije v regiji. Ob robu napovedi o zajetju ali nevtralizaciji Madura sta Trump in senator Marco Rubio poslala ostra opozorila tudi voditeljem Kolumbije in Kube. Ameriška administracija s tem signalizira povečan pritisk na zaveznike prejšnjega venezuelskega režima in napoveduje ostrejšo zunanjo politiko v Latinski Ameriki. Dogajanje kaže na neposredno vojaško in politično zaostrovanje razmer, ki bi lahko korenito spremenilo geopolitično sliko celotne regije.

Letalo z odstavljenim venezuelskim voditeljem Nicolásom Madurom je v soboto pristalo na mednarodnem letališču Stewart v zvezni državi New York. Maduro, ki je na poti v spremstvu soproge Cilie Flores, bo po pristanku prepeljan v pripor v New Yorku. Ta dogodek predstavlja vrhunec političnih pretresov v Venezueli, ki so privedli do njegovega padca z oblasti in kasnejše izročitve ameriškim oblastem. Združeni narodi so se na dogajanje odzvali previdno; generalni sekretar Antonio Guterres je ameriške ukrepe označil za nevaren precedens v mednarodni politiki. Za ponedeljek je že sklicana seja Varnostnega sveta ZN, na kateri bodo razpravljali o pravnih in diplomatskih posledicah Madurove aretacije ter prihodnosti Venezuele. Pričakuje se, da bo postopek proti nekdanjemu predsedniku vključeval obtožbe o kršitvah človekovih pravic in dejavnostih, povezanih s trgovino z drogami, kar je bil osrednji razlog za dolgoletne napetosti med Caracasom in Washingtonom.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle vojaški zračni napad na tarče v Venezueli, kar predstavlja prvo tovrstno posredovanje na celini v zadnjih treh desetletjih. Operacija je vključevala bombardiranje uradnih vladnih poslopij in vojaških baz v prestolnici Caracas, kjer so odjeknile številne eksplozije. Dogodek je sprožil takojšen mednarodni odziv, pri čemer se je britanski premier Keir Starmer že distanciral od napadov in poudaril, da Združeno kraljestvo pri operaciji ni sodelovalo na nikakršen način. Napad se je zgodil po mesecih stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Caracasom, ko so ameriški uradniki že predhodno napovedovali ostrejše ukrepe proti administraciji Nicolása Madura. Trumpova administracija je operacijo označila za napad na kirurško izbrane cilje, medtem ko venezuelska stran dogajanje opisuje kot imperialistično agresijo in kršitev suverenosti. Britanska vlada namerava v kratkem vzpostaviti stik z Belo hišo, da bi pridobila podrobnejše informacije o dejanskem stanju na terenu in razlogih za nenadno vojaško posredovanje.

Ameriške posebne enote Delta Force so v nočni operaciji v Caracasu prijele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in ga prepeljale iz države. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil uspeh operacije in ob tem poudaril veljavnost Monroejeve doktrine, s čimer je utemeljil vojaško posredovanje v regiji. Po navedbah ameriške vlade je bil Madurov odvzem prostosti nujen korak k končanju njegovega dolgoletnega režima, ki ga Washington označuje za narko-terorističnega. Medtem ko so Združene države Amerike z vojaško akcijo ustvarile nova dejstva na terenu, so se iz Evropske unije odzvali bolj zadržano. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila potrebo po spoštovanju mednarodnega prava in Ustanovne listine Združenih narodov. Evropska stran se zavzema za mirno in demokratično tranzicijo v Venezueli, kar kaže na razhajanja v pristopih med Washingtonom in Brusljem glede reševanja krize v tej južnoameriški državi.

Ameriške sile so v nočni operaciji bombardirale Venezuelo in ugrabile predsednika Nicolása Madura, kar predstavlja drastično zaostritev ameriške zunanje politike v latinskoameriški regiji. Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je kmalu po napadu v pogovoru za televizijsko hišo Fox News nakazal možnost prihodnjih konfliktov z Mehiko. Kot ključni razlog za posredovanje v Venezueli se navajajo njene ogromne zaloge nafte, pri čemer kritiki opozarjajo na vpliv velikih naftnih korporacij na odločitve Bele hiše. Trump je v intervjuju posebej izpostavil Mehiko in njeno predsednico Claudio Sheinbaum. Čeprav je predsednico označil za sposobno, je zatrdil, da državo v resnici obvladujejo mamilarski karteli, pred katerimi naj bi bila Sheinbaunova prestrašena. Trump je poudaril, da bo glede Mehike »treba nekaj storiti«, in razkril, da je mehiški strani že večkrat ponudil ameriško vojaško pomoč za uničenje kartelov. Odzivi na družbenih omrežjih so polni kritik o vmešavanju v suverenost zavezniške države, še posebej v luči prihajajočega svetovnega prvenstva v nogometu, ki ga bodo čez pol leta gostile ZDA, Mehika in Kanada.

Kitajsko zunanje ministrstvo je izrazilo globoko pretresenost in ostro obsodilo vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, ki je vključevalo uporabo sile proti suvereni državi in zajetje predsednika Nicolása Madura. Peking je ukrepe administracije Donalda Trumpa označil za nedopustno kršitev mednarodnega prava in suverenosti države. Do zaostritve je prišlo po dolgotrajnem obdobju naraščajočih napetosti, med katerimi so ZDA stopnjevale vojaško prisotnost v Karibskem morju pod pretvezo boja proti mamilarskim kartelom. Operacija, ki jo je ukazal Donald Trump, predstavlja vrhunec ameriških prizadevanj za zamenjavo oblasti v Caracasu. Kitajska diplomacija je v svojem odzivu poudarila, da uporaba nasilja ne more biti sredstvo za reševanje političnih vprašanj. Napad se je zgodil kljub predhodnim opozorilom Venezuele in njenih zaveznic, med njimi Rusije in Kitajske, ki so že v preteklih mesecih opozarjali na nevarnost destabilizacije celotne latinskoameriške regije. Trenutne razmere v Venezueli ostajajo negotove, medtem ko se mednarodna skupnost sooča z novo politično krizo, ki bi lahko vplivala na globalne energetske trge in geopolitično ravnovesje v regiji.

Združene države Amerike so izvedle serijo vojaških napadov z bombami in raketami na cilje v Venezueli, kar predstavlja močno stopnjevanje napetosti med državama. Administracija predsednika Donalda Trumpa je operacijo utemeljila z namero, da predsednika Nicolása Madura privede pred sodišče, medtem ko so nekdanji visoki uradniki Bele hiše v izjavah za javnost namignili, da so cilji širši in vključujejo destabilizacijo komunističnega režima na Kubi. Venezuelska vlada je po napadih sporočila, da ameriškim silam ni uspelo ustrahovati prebivalstva in da so uničile le del načrtovanih ciljev. Notranji minister je državljane pozval k zaupanju v vlado. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala s kritiko; Mehika je pod vodstvom predsednice Claudie Sheinbaum Pardo ostro obsodila enostransko vojaško posredovanje in ga označila za neposredno kršitev ustanovne listine Združenih narodov. Operacija sledi večmesečnemu stopnjevanju pritiska, vključno s prikritimi operacijami Cie in povečano vojaško prisotnostjo v Karibskem morju. Ameriški uradniki so že v preteklosti venezuelske vojaške strukture povezovali s trgovino z mamilu, kar je služilo kot podlaga za trenutno ofenzivo. Analitiki opozarjajo, da bi ti napadi lahko povzročili širšo regionalno nestabilnost, ki bi neposredno vplivala na varnostne razmere v celotni zahodni polobli.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je v nagovoru na državni televiziji ostro zahtevala takojšnjo izpustitev predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores, ki so ju pridržale ameriške sile. Rodríguezova je poudarila, da v Venezueli obstaja le en legitimen predsednik, in državljane pozvala k enotnosti ter obrambi pred, po njenih besedah, agresijo in poskusi zasužnjevanja s strani Združenih držav Amerike. Po navedbah podpredsednice je cilj ameriške operacije nasilna menjava režima z namenom prevzema nadzora nad bogatimi energetskimi in naravnimi viri države. Zaradi nastalih razmer je venezuelska vlada aktivirala vse državne strukture, vključno s sistemi za varnost državljanov in nacionalno obrambo, da bi zavarovali suverenost in ozemeljsko celovitost države. Rodríguezova je poročala o množičnem odzivu prebivalstva, ki se je v podporo vladi podalo na ulice, hkrati pa je bila odrejena mobilizacija Nacionalnih bolivarskih oboroženih sil in ljudskih milic. Pred svojim zajetjem je predsednik Maduro podpisal odlok o izrednem stanju zaradi zunanjih motenj (conmoción externa), ki je bil že posredovan ustavnemu sodišču v presojo.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je sporočila, da lokacija predsednika Nicolása Madura ni znana, in od mednarodne skupnosti zahtevala neposredne dokaze, da je predsednik še živ. Do teh izjav prihaja po stopnjevanju napetosti in ameriških vojaških operacijah v regiji. Podpredsednica je poudarila negotovost glede njegove usode, kar še dodatno zaostruje že tako nestabilne politične razmere v državi. Hkrati je podpredsednik Združenih držav Amerike JD Vance odločno zavrnil vse kritike na račun ameriškega vojaškega posredovanja v Venezueli in aretacije Nicolása Madura. Vance je zatrdil, da Maduro nosi polno odgovornost za trenutno krizo in da se mora ukradena venezuelska nafta vrniti pod nadzor, ki bo koristil ljudstvu. Napetosti med Washingtonom in Caracasom so dosegle vrhunec, medtem ko se v regiji pojavljajo resna varnostna tveganja in vprašanja o prihodnosti venezuelske suverenosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike ohranile prisotnost in vpliv v Venezueli, dokler ne bo zagotovljen popoln nadzor nad tamkajšnjimi zalogami nafte. Trumpova administracija svojo zunanjo politiko do te južnoameriške države vse bolj osredotoča na energetske vire, pri čemer nafto izpostavlja kot ključni strateški element ameriških interesov. Ta poteza pomeni nadaljevanje pritiska na venezuelski politični vrh, hkrati pa utrjuje vlogo ameriških energetskih korporacij v regiji. Napovedi o nadzoru nad naftnimi polji prihajajo v času zaostrenih odnosov med Washingtonom in Caracasom, kjer ameriška stran odkrito podpira opozicijske struje in si prizadeva za politično stabilizacijo, ki bi bila naklonjena zahodnim trgom. Po navedbah analitikov Trumpova retorika potrjuje, da gospodarski interesi, predvsem odvisnost od fosilnih goriv, ostajajo primarno vodilo ameriškega posredovanja v tujini. Medtem ko Caracas poziva k notranjemu političnemu dialogu, Washington s svojimi zahtevami po energetski varnosti postavlja nove pogoje za prihodnje diplomatske odnose.

Elitna ameriška enota Delta Force je v koordinirani vojaški operaciji v Caracasu zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil uspeh obsežnega napada, ki so ga spremljali siloviti zračni napadi na ključne vojaške objekte v prestolnici, vključno s kompleksom Fuerte Tiuna in zračno bazo La Carlota. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in neposrednih vojaških spopadov med državama. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je potrdila ugrabitev predsedniškega para in poročala o številnih žrtvah med vojaki ter civilisti. Po njenih navedbah so Združene države Amerike izvedle bombardiranje v Caracasu in treh drugih zveznih državah. Vlada v Caracasu je dejanje obsodila kot brutalno agresijo in kršitev mednarodnega prava, hkrati pa od Washingtona zahteva dokaze, da sta Maduro in Floresova še živa. Medtem ko so ulice Caracasa pretresale eksplozije, je Rodríguezova pozvala milice in prebivalstvo k splošni mobilizaciji za obrambo države.

Ameriške oborožene sile so po ukazu predsednika Donalda Trumpa izvedle vojaško operacijo v Venezueli, ki je vključevala bombardiranje strateških točk v prestolnici Caracas in zajetje predsednika Nicolása Madura. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških prizadevanj za zamenjavo oblasti v tej južnoameriški državi. Do napada je prišlo ponoči, pri čemer so bile tarče predvsem ključne infrastrukture in varnostni objekti režima. Dogodek je sprožil ostre mednarodne odzive, zlasti v Evropi. Nemška socialdemokratska stranka (SPD) je operacijo in zajetje Madura ostro obsodila, s čimer se je distancirala od stališč svojih koalicijskih partnerjev. Hkrati je italijanski poslanec v Evropskem parlamentu, general Roberto Vannacci, javno pozval predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen k ukrepanju. Vannacci se sprašuje, ali bo Evropska unija zaradi tega agresivnega dejanja zamrznila ameriško premoženje, podobno kot je to storila v primerih drugih mednarodnih konfliktov. Situacija ostaja izjemno napeta, saj je usoda Madura po zajetju s strani ameriških sil negotova.

Ameriški predsednik Donald Trump je povzročil val kritik in mednarodne zaskrbljenosti zaradi domnevno nezakonitega vdora v Venezuelo, kjer so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Kritiki opozarjajo na t. i. pravilo Pottery Barn, ki ga je pred invazijo na Irak ubesedil Colin Powell, in svarijo, da bo Washington moral prevzeti popolno odgovornost za varnost, infrastrukturo in morebitni kaos, ki bo sledil nasilni menjavi oblasti. Analitiki poudarjajo, da takšna dejanja brez jasne strategije za prihodnost državo potiskajo v dolgotrajno nestabilnost. Sočasno se administracija sooča z očitki o izrabljanju proračunskih sredstev za politične namene. Trump od ministrstva za finance zahteva 230 milijonov dolarjev odškodnine na podlagi zakona FTCA, pri čemer trdi, da sta bila preiskava ruskega vmešavanja in zaseg dokumentov v Mar-a-Lagu nezakonita posega. Njegovemu zgledu so sledili številni privrženci, vključno z obsojenci za napad na Kapitol, ki so bili kasneje pomiloščeni. Pravni strokovnjaki svarijo, da bi brez posredovanja kongresa zakon FTCA lahko postal orodje za prenos javnega denarja v roke Trumpovih političnih zaveznikov pod krinko pravnih odškodnin.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je ostro obsodil nedavni vojaški napad Združenih držav Amerike na Venezuelo in zajetje predsednika Nicolása Madura. Brazilski voditelj je dejanje označil za prestopanje "nesprejemljive meje" in pozval k odločnemu odzivu Združenih narodov. Napad je povzročil globok razkol med latinskoameriškimi voditelji, pri čemer sta se Mehika in Kolumbija pridružili brazilski obsodbi, medtem ko sta Argentina in Ekvador operacijo pozdravila. Argentinski predsednik Javier Milei je v javno objavljenem videoposnetku proslavljal ameriško posredovanje in ob tem neposredno provociral brazilskega kolega. Napetosti v regiji se stopnjujejo zaradi strahu pred novim valom migracij in morebitne destabilizacije meja, zlasti ob brazilsko-venezuelski meji. Brazilija, ki je pred meseci ponujala posredovanje, se zdaj spopada z neposrednimi varnostnimi in diplomatskimi posledicami ameriške vojaške prisotnosti v svoji soseščini.

Ameriške posebne enote so po ukazu predsednika Donalda Trumpa v soboto izvedle vojaško operacijo v Venezueli, med katero so zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Kot je na družbenem omrežju Truth Social potrdil sam Trump, so ameriške sile par iz prestolnice Caracas z letalom že odpeljale iz države. Napad se je zgodil v okviru širših zračnih napadov na tarče v Caracasu, kar predstavlja dramatično zaostritev večletnih prizadevanj Washingtona za zamenjavo venezuelskega režima. Operacija sledi nedavnim zasegom venezuelskih naftnih tankerjev in stopnjevanju ameriških groženj z vojaškim posredovanjem. Odzivi na incident so bili takojšnji in ostri. Predstavniki venezuelske vlade so dejanje obsodili kot nelegalno ugrabitev in pozvali k odporu proti ameriški agresiji. Sosednja Kolumbija je zaradi nevarne destabilizacije regije že zahtevala nujno sejo Varnostnega sveta Združenih narodov. Dogodek pomeni konec večmesečnih ugibanj o Trumpovi pripravljenosti na neposredno vojaško akcijo, ki jo je ameriški predsednik kljub nasprotovanju dela senata napovedoval že od novembra 2025. Usoda ujetega predsedniškega para za zdaj ostaja neznana, prav tako ni jasno, kje se nahajata.

Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social objavil fotografijo pridržanega venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Po navedbah poročil so Madura v Venezueli zajele ameriške specialne enote Delta Force, od koder so ga prepeljali na krov desantne ladje USS Iwo Jima. Fotografija, ki se je hitro razširila po svetovnih medijih, prikazuje Madura v sivem trenirki med transportom v Združene države Amerike. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanih napetosti med Washingtonom in Caracasom. Trumpova administracija je s tem dejanjem neposredno odstranila socialističnega voditelja, ki so mu ZDA očitale trgovino z drogami in korupcijo. Dogodek sledi vrsti tajnih operacij in sankcij, ki so bile usmerjene v destabilizacijo Madurovega režima in omejitev njegovega vpliva v regiji. Maduro se bo po prevozu v ZDA verjetno soočil s pravosodnimi postopki pred ameriškimi sodišči.

Rusko zunanje ministrstvo in brazilska politična levica, vključno s predsednikom Lulo da Silvo, so ostro obsodili vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, ki se je končalo z zajetjem predsednika Nicolása Madura. Moskva je v dveh uradnih izjavah označila ameriško ravnanje za oboroženo agresijo in kršitev mednarodnega prava. Ruska diplomacija je opozorila, da tovrstni enostranski vojaški posegi ogrožajo stabilnost v celotni latinskoameriški regiji. V Braziliji so zavezniki predsednika Lule obtožili administracijo Donalda Trumpa imperializma in nezakonitega posega v suverenost sosednje države. Brazilska levica opozarja, da zajetje legitimnega državnega voditelja predstavlja nevaren precedens v mednarodnih odnosih. Dogajanje sledi večmesečnemu stopnjevanju napetosti, med katerim je Washington krepil vojaško prisotnost v Karibskem morju, Maduro pa je pomoč iskal pri svojih zaveznicah, Rusiji in Kitajski.

Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja 2026, sprožile obsežen vojaški napad na cilje v Venezueli. Po poročanju lokalnih virov so ameriška letala bombardirala več vojaških objektov, vključno s kompleksom Fuerte Tiuna v prestolnici Caracas. Napadi so bili usmerjeni tudi na ključno infrastrukturo, med drugim na pristanišče v La Guairi. Prebivalci so poročali o nizkih preletih letal in aktivaciji venezuelske zračne obrambe. Istočasno so ZDA uvedle nove sankcije proti štirim kitajskim podjetjem, ki naj bi bila povezana z venezuelskim režimom. Eskalacija napetosti sledi napovedim iz septembra 2025, ko so ameriški uradniki opozarjali na razširitev operacij proti trgovini z drogami, ki bi lahko vključevale prizadevanja za odstavitvijo predsednika Nicolása Madura. Slednji je že pred meseci kritiziral ameriške vojaške aktivnosti v Karibih in napovedal oborožen upor v primeru agresije.

Po zajetju Nicolása Madura so ZDA napovedale, da bodo upravljale Venezuelo do varnega prenosa oblasti. Donald Trump je razkril, da so ZDA že stopile v stik s podpredsednico Venezuele Delcy Rodriguez, ki naj bi bila pripravljena sodelovati. Dogajanje v Venezueli bi lahko vplivalo na svetovne cene nafte, saj ima država največje zaloge te surovine.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, med katero so njihove specialne enote v prestolnici Caracas zajele dolgoletnega predsednika Nicolása Madura. Operacija je vključevala letalsko bombardiranje in vzpostavitev pomorske blokade države, kar je povzročilo ostre odzive v mednarodni skupnosti. Ameriška vojska je ob tem zasegla venezuelska plovila in nafto, namenjeno na Kubo, ter zaprla venezuelski zračni prostor. Rusija, Kitajska in Iran so vojaško posredovanje označili za odkrito oboroženo agresijo in kršitev mednarodnega prava. Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je poudarilo, da so izgovori za napad neutemeljeni, ter pozvalo k dialogu za preprečitev nadaljnje eskalacije. Nasprotno pa je Evropska unija zavzela zadržano držo in se odločila za politiko čakanja, medtem ko so levičarski voditelji v Braziliji, Mehiki in Kolumbiji dejanje ostro obsodili in zahtevali nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Napad predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških obtožb o narko-terorizmu, ki so jih v Caracasu ves čas zavračali kot imperialistične pritiske.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so Združene države Amerike izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri naj bi bil zajet predsednik Nicolas Maduro. V prestolnici Caracas je bilo ponoči slišati številne eksplozije, nad mestom pa so letela nizko leteča letala, kar je povzročilo preplah med prebivalstvom. Dim se je dvigal predvsem z območja letališča La Carlota, kjer so bili zabeleženi najsilovitejši napadi. Britanski premier Keir Starmer se je na dogodke odzval z izjavo, da Združeno kraljestvo na noben način ni bilo vključeno v vojaško posredovanje. Starmer je poudaril, da namerava v kratkem govoriti s Trumpom, da bi pridobil uradne podatke in razjasnil dejstva o nočni operaciji. Dogodek pomeni vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevale od lanskega septembra. Operacija naj bi bila po nekaterih navedbah usmerjena v boj proti trgovini z drogami in odstranitev Madurovega režima.

Venezuelske oblasti so po seriji eksplozij, ki so ponoči pretresle prestolnico Caracas, zahtevale nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Predsednik Nicolás Maduro je dogodke označil za resen vojaški napad Združenih držav Amerike na venezuelsko ozemlje in prebivalstvo ter v odziv razglasil izredno stanje in splošno mobilizacijo vojaških sil. Napetosti med državama so se stopnjevale že dalj časa, Caracas pa Washington obtožuje neposredne vojaške agresije z namenom destabilizacije režima. Medtem ko podrobnosti o žrtvah in natančnem obsegu škode po eksplozijah še niso v celoti potrjene, je Madurova administracija mednarodno javnost pozvala k obsodbi dejanj, ki jih interpretira kot kršitev suverenosti. Razmere v državi ostajajo izjemno napete, saj je vojska v stanju polne pripravljenosti, diplomatski pritiski v okviru mednarodnih organizacij pa se stopnjujejo.

Združene države Amerike so izvedle serijo zračnih napadov na tarče v Venezueli, s čimer so dramatično zaostrile večmesečne napetosti med državama. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je po napadih sporočila, da lokacija predsednika Nicolása Madura trenutno ni znana, ter od ameriškega predsednika Donalda Trumpa zahtevala dokaze, da je Maduro še živ. Napadi so bili usmerjeni na strateške cilje, Washington pa vztraja pri nameri, da Madura privede pred sodišče v ZDA zaradi obtožb o narkoterorizmu. V Caracasu so oblasti pozvale prebivalstvo k miru in zaupanju v vlado. Notranji minister je poudaril, da ameriškim silam ni uspelo ustrahovati državljanov, čeprav so bombe in rakete zadele več tarč. Medtem se v političnih krogih že pojavljajo ugibanja o morebitnem nasledniku Madura, če bi nastal politični vakuum, pri čemer se omenja tako vloga vojske kot opozicije, ki uživa podporo Washingtona. Argentinski levičarski poslanci so napade ostro obsodili kot imperialistično agresijo in kršitev suverenosti Venezuele.

Donald Trump je razkril podrobnosti o nočnem napadu na Venezuelo in strmoglavljenju Nicolasa Madura, ki ga je označil za napad, kakršnega ni bilo že od druge svetovne vojne. ZDA so izvedle obsežen napad na Venezuelo in zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo ženo. Valerian Stan je izjavil, da ima Trumpova Amerika namen boriti se proti diktatorskim režimom in globalizmu brez Boga. Po zajetju Madura se pojavljajo kritike glede sporočil.

Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja 2026, sprožile obsežen vojaški napad na Venezuelo. Po poročanju lokalnih virov so ameriške sile bombardirale več strateških vojaških objektov, vključno z oporiščem Fuerte Tiuna v prestolnici Caracas. Napadi so bili usmerjeni tudi na infrastrukturo v pristanišču La Guaira, kjer so očividci poročali o nizko letečih letalih in aktivaciji protiletalske obrambe. Eksplozije so odjeknile tudi v bližini letališča La Carlota, od koder se je po napadih vil gost dim. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil izvedbo vojaške operacije in hkrati naznanil, da so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Napad predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med državama, ki so se stopnjevale od septembra 2025, ko so ZDA začele krepiti svojo prisotnost v Karibskem morju pod pretvezo boja proti trgovini z drogami. Trenutno še ni uradnih podatkov o številu žrtev ali obsegu gmotne škode na venezuelski strani.

Venezuelsko prestolnico Caracas je ponoči pretreslo več močnih eksplozij, ki so bile posledica ameriške vojaške operacije. Po poročanju lokalnih virov in tujih agencij so ameriška letala napadla ključno infrastrukturo v državi, vključno z letališči, vojaškimi objekti in naftnimi rafinerijami. Napadi predstavljajo dramatično zaostritev napetosti med državama, saj gre za neposredno vojaško posredovanje na venezuelskem ozemlju po mesecih stopnjevanja pritiska in sankcij. Čeprav Bela hiša uradno še ni izdala podrobnega sporočila za javnost, sta dva ameriška uradnika potrdila, da je ukaz za napade izdal predsednik Donald Trump. Trump je vojski dal "zeleno luč" za izvedbo kopenskih in zračnih operacij že nekaj dni pred samim začetkom akcije. Kot razlog za vojaško posredovanje je ameriška administracija navedla domnevno destabilizacijo regije s strani režima Nicolása Madura ter njegovo vpletenost v mednarodno trgovino z drogami in kriminalne dejavnosti, ki neposredno ogrožajo Združene države Amerike. Pentagon se na vprašanja novinarjev še ni odzval in je javnost napotil na Belo hišo.

Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja 2026, sprožile vojaški napad na Venezuelo. Po dostopnih podatkih so ameriška letala bombardirala več vojaških lokacij, med katerimi je bila tudi ključna utrdba Fuerte Tiuna v prestolnici Caracas. Napadi so bili usmerjeni tudi na strateško infrastrukturo v pristanišču La Guaira, kjer so lokalni prebivalci poročali o nizko letečih letalih in aktivaciji venezuelske zračne obrambe. Eskalacija sovražnosti sledi večmesečnim napetostim in neposredno uresničuje napovedi o morebitnem oboroženem spopadu, na katere je venezuelska vlada pod vodstvom Nicolása Madura opozarjala v mednarodnih institucijah. Venezuelska vlada je napade označila za kriminalno dejanje in agresijo na suverenost države. Poročila o eksplozijah v okolici Caracasa so sprožila mobilizacijo vladajoče poenotene socialistične stranke, medtem ko natančno število žrtev in obseg materialne škode še nista uradno potrjena. Razmere ostajajo izjemno negotove, mednarodna javnost pa z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje v regiji.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v novoletnem intervjuju z novinarjem Ignaciom Ramonetom izrazil pripravljenost na neposredne pogovore z administracijo Združenih držav Amerike. Maduro je poudaril, da so vrata Venezuele odprta za ameriške investicije v nacionalni naftni sektor, hkrati pa je pozval k sodelovanju v boju proti trgovini z drogami. Kljub spravljivemu tonu do ameriškega ljudstva, ki ga je označil za prijateljskega, je predsednik opozoril na nenehno vojaško grožnjo in obtožil Washington poskusov prilaščanja venezuelskih naravnih virov. Napetosti med državama so se v zadnjem obdobju stopnjevale zaradi ameriške politike pritiska, ki jo je Maduro označil za diplomacijo topovnjač. Ta je po njegovih navedbah povzročila strm padec domače proizvodnje nafte. Čeprav je Maduro potrdil, da je imel v preteklosti spoštljiv telefonski pogovor z Donaldom Trumpom, ostaja kritičen do imperialističnih teženj ZDA. Vrhunec diplomatskih trenj predstavljajo ameriške obtožbe o narkoterorizmu in visoka denarna nagrada za Madurovo aretacijo, kar venezuelski vrh razume kot poskus destabilizacije in vzpostavitve marionetne vlade.